Datasets:

DGurgurov

/

slovenian_sa

like 0

Delavci Kranjske Zvezde so na tožilstvo vložili kazensko ovadbo zoper večinskega lastnika Dušana Dolamiča Kot so sporočili iz Sveta gorenjskih sindikatov delavci Zvezde menijo, da je Dolamič zlorabil svoj položaj oziroma je z družbo nevestno gospodaril, zato so danes na Okrožno državno tožilstvo Kranju poslali kazensko ovadbo zoper večinskega lastnika podjetja, Dušana Dolamiča. Družbo naj bi v času krize obremenil s prevelikimi poroštvi V sporočilu za javnost je med drugim zapisano, da so zaposleni na nepravilnosti v zvezi s poslovanjem opozarjali že vse od spremembe lastniške strukture v družbi, ko je večinski lastnik na podlagi nakupa od družbe Veritas postala fizična oseba Dušan Dolamič. "V družbi ni bilo vzpostavljenega aktivnega poslovodstva, ki bi si na strani delodajalca prizadevalo za nemoteno poslovanje družbe in bi preprečilo sumljive denarne transakcije lastnika in direktorja ter obremenjevanje družbe s kratkoročnimi in dolgoročnimi poroštvi v času, ko glede na finančno stanje to sploh ni bilo smotrno." "Denar je odtekal v napačno smer" Družba je naročila prejemala, prav tako so obstajale možnosti za sklenitev poslov, vendar pa podjetje ni moglo realizirati niti že potrjenih naročil, ker ni imelo razpoložljivih finančnih sredstev. "Denarna sredstva, ki so prihajala na račun, so odtekala za posojila in poroštva fizičnim in pravnim osebam, ki niso imela nikakršne povezave s poslovanjem Zvezde," dodajajo. Stavkali bodo v začetku novembra Za 2. november je v Zvezdi napovedana stavka, saj delavci še vedno niso prejeli plače za september, v družbi pa jim prav tako še vedno niso izplačali prispevkov za socialno varnost za julij in avgust ter letošnjega regresa. "Obstaja velika verjetnost, da terjatve delavcev ne bodo plačane, saj je družba močno prezadolžena in ni nikakršnih realnih možnosti za njihovo poplačilo," je še navedeno v sporočilu za javnost.

Septembra se v univerzitetna središča in mesta, kjer so fakultete, množično selijo študenti - tako tisti, ki študirajo prvič, kot stari mački . Prav vsak od njih potrebuje streho nad glavo. Premišljeno obrnite vsak svoj evro! Pri ogledu stanovanja pri zasebnikih je treba biti pozoren predvsem na oddaljenost od fakultete, postaje javnega prevoza, živilske trgovine, restavracije na študentske bone in druge pomembne objekte. Dobro pa je tudi podrobno pregledati starost in vzdrževanost stanovanja, velikost in razporejenost prostorov, možnost lastnega vhoda, morebitne poškodbe, svetlost, opremljenost, možnost priklopa interneta in druge pomembne lastnosti, ki olajšajo študentsko bivanje. Da bo vaše bivanje potekalo brez zapletov tudi v prihodnje, od vašega bodočega najemodajalca preverite, ali odgovarja na vprašanja neposredno in ali je pri vseh morebitnih dodatnih prošnjah za olajšanje študentskega bivanja ustrežljiv. Poizkusite se dogovoriti tudi za skrajšanje odpovednega roka, ki v povprečju znaša dva oziroma tri mesece. Denarnega prihranka sicer ne bo, a takšna poteza se lahko izkaže za dobro izhodišče, če bi se morali nepredvideno odseliti kam drugam. Nikoli namreč ne veste, kdaj boste spoznali osebo svojih sanj, pa se bosta skupaj odselila na svoje. Oglase najdete tu in tam, tiskano, pri posrednikih ali prek spleta. Ponujamo vam nekaj izhodišč, kje iskati, na kaj biti pozoren in kje previden.

Rešitev: dolgoročna posojila zadolženim turističnim podjetjem v visokih izgubah. Dražba za del stanovanjsko-poslovnega kompleksa Zeleni park 2 za slabih 13 milijonov evrov včeraj ni bila uspešna, zato bodo na naslednjem naroku objekt prodajali po polovični ceni. Če tudi ta dražba ne bo uspešna, jo bodo izvedli še tretjič, nato pa je ena izmed možnosti, da upniki predlagajo stečaj investitorja – podjetja Prefabdva. "Nismo pričakovali kupca, želeli smo le zavarovati našo terjatev pred zastaranjem," je povedala Mojca Kačinari iz Gea Managementa, enega izmed upnikov z 280 tisoč evri terjatev. Največji upnik, ki pa se je dražbe udeležil le kot opazovalec, je Hypo Alpe-Adria-Bank. Ta naj bi od podjetja Prefabdva terjala dobrih 36 milijonov evrov. Uroš Brataševec iz Prefabdva krivdo za nasedlo investicijo pripisuje neodgovornemu postopanju celovške centralne banke, ki naj ne bi bila zainteresirana za rešitev projekta. Za objekt, sestavljen iz dveh sklopov in podzemne garaže, pričakuje, da bo namesto avstrijske banke dobil novega partnerja.

Kriza je Mercator pahnila v rdeče številke, iz njih pa se bo reševal tudi z odpuščanjem. Na ravni skupine nameravajo do jeseni število zaposlenih zmanjšati za od 800 do 1000, od tega jih bo že do poletja 200 brez dela ostalo v Sloveniji, je napovedal Balažič. Mercator, ki je na ravni skupine v prvem četrtletju ustvaril 8,6 milijona evrov izgube, bo moral za dosego zastavljenih ciljev do konca leta izplavati iz rdečih številk sprejeti dodatne ukrepe. To je upravi naložil tudi nadzorni svet in ji dal 30 dni časa. Predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič danes o ukrepih še ni mogel govoriti podrobneje, zagotovil pa je, da jih bodo izvedli ter ob koncu leta obrnili trend in izplavali iz rdečih številk. Med ukrepi naj bi bilo tudi odpuščanje. Do jeseni je v načrtu zmanjšanje števila zaposlenih na ravni skupine med 800 in 1000, od tega v Sloveniji okoli 200 v administraciji. Zmanjšanje števila ljudi v Sloveniji za 200, kot je predvideno, se bo zgodilo do poletja, je napovedal Balažič. Med razlogi, iz katerih se je Mercator znašel v težavah, je izpostavil zaostrovanje makroekonomskih razmer in posledično padec zasebne potrošnje, kar vpliva na poslovanje. Potrošnik se obnaša vse bolj racionalno 60 odstotkov ljudi kupuje cenejše izdelke, več je manjših nakupov, potrošnik ni več lojalen enemu trgovcu, je pojasnil. Poleg tega na poslovanje po njegovih besedah dodatno negativno vpliva slabšanje bonitetne ocene države, pa tudi slabe gospodarske razmere v regiji, v kateri Mercator deluje. Želijo si hitre, dokončne in zavezujoče odločitve o prodaji Prihodki od prodaje skupine Mercator so se od januarja do marca znižali za 2,6 odstotka, na 658,4 milijona evrov, čista izguba pa je znašala 8,6 milijona evrov. Balažič se ni mogel izogniti vprašanjem v zvezi s prodajo večinskega deleža Mercatorja. Kot je dejal, si v družbi želijo, da bi čim prej dosegli odločitev glede prodaje, ki bo hitra, dokončna in zavezujoča, saj se bo le tako Mercator znova lahko začel ukvarjati s svojo osnovno dejavnostjo. Po njegovih besedah se je treba zavedati, da potekata dva vzporedna procesa, ki sta izključujoča prodajni proces in proces reprogramiranja dolgov , ki čakata na odločitve drug drugega. Pri prodaji je refinanciranje eden od pogojev, banke pa čakajo na dokončno odločitev lastnikov, je dejal. Prodajalci 53-odstotnega deleža v družbi bodo po objavi četrtletnih poslovnih rezultatov Mercatorja začeli nadaljnje pogovore s ponudniki za nakup največjega slovenskega trgovca. Zavezujoči ponudbi sta oddala le hrvaški Agrokor in sklad Mid Europa Partners. Neuradno Agrokor za delnico ponuja 110 evrov in prevzem milijardnega Mercatorjevega dolga, Mid Europa Partners pa zgolj dokapitalizacijo Mercatorja v višini 250 milijonov evrov. Pred prodajalci Mercatorja je verjetno najtežji preizkus doslej. Imajo le dve možnosti ustaviti prodajni postopek ali pa ponudnika pozvati k zvišanju svojih ponudb.

Restavracije s hitro prehrano spadajo med redke zmagovalce gospodarske krize. Prehranjevanje v njih je zaradi rasti cen hrane celo bolj ugodno kot kuhanje doma. McDonald's bo zato odprl nove lokale in zaposlil 12.000 ljudi. McDonald s je med redkimi podjetji, ki imajo v času krize celo večje dobičke kot pred njo. Leta 2008 je McDonald s ustvaril 4,3 milijarde dolarjev dobička, kar je 80 odstotkov več kot leto prej, prihodki pa so se povečali za tri odstotke, na 23,5 milijarde dolarjev. Največja veriga restavracij s hitro prehrano na svetu McDonald s namerava kljub svetovni finančni krizi v Evropi odpreti 240 novih poslovalnic, v katerih bo našlo zaposlitev 12.000 delavcev. Upočasnitve pri nas ni čutiti, je za nemški finančni časnik povedal vodja McDonaldsa za Evropo Denis Hennequin. Nove restavracije bodo odprli po vsej Evropi, predvsem pa v Španiji, Franciji, Italiji, Rusiji in na Poljskem. Medtem ko druge panoge trpijo zaradi šibke konjunkture, pa sodi ameriška veriga restavracij s hitro prehrano med maloštevilne zmagovalce krize. Zaradi rasti cen hrane je postala ponudba hitre hrane cenovno bolj ugodna kot pa doma skuhani obroki, navajajo v McDonald su.

Predsednik uprave Mipa Marko Volk je v stisko spravil dobrih 13.000 prebivalcev Nove Gorice. Župan Brulc mu je namreč v imenu občine posodil 400.000 evrov za posodobitev proizvodnje.

Za poslanca SNS Srečka Prijatelja je izbira Matica Tasiča za vodenje Slovenskih železnic mimo Kasa "svinjarija", o kateri morata razpravljati pristojni odbor in državni zbor Poslanec SNS in podpredsednik parlamentarnega odbora za promet Srečko Prijatelj, sicer nekdanji železničar, je nad izbiro Matica Tasiča za prvega železničarja kratko malo razočaran in ogorčen. Prometnemu ministru Patricku Vlačiču ne oporeka stališča, da Tomaž Schara ne uživa njegovega zaupanja in ga zamenja, a je po tihem pričakoval, da bo za vodenje Slovenskih železnic (SŽ) izbran kakšen maček, denimo nekdanji prvi mož Marjan Rekar . "Za Tasićem stojita lobija" "Prijatelj klati neumnosti" "Poslanec Srečko Prijatelj klati neumnosti," je strnil komentar na Prijteljevo izjavo, da stoji za postavitvijo prvega železničarja Blaž Miklavčič. Kot je pojasnil, je povezava med njim in gradbenim in mariborskim lobijem znanstvena fantastika. Imenovanje Tasiča pa je svinjarija. Tasič je dvakrat pravnomočno obsojen kriminalec, za katerim stojita mariborski in gradbeni lobi ter nekdanji direktor SŽ Blaž Miklavčič. Ponovila se je zgodba z imenovanjem prvega nadzornika Andrej Godec, ki je poslovno povezan s SŽ. Vse mimo vladnega kadrovsko-akreditacijskega sveta« je izjavil Prijatelj in dodal, da bo terjal izredno sejo prometnega odbora in parlamenta, na kateri bodo razpravljali o problemih na železnicah. Nenazadnje se bodo velike investicije iz avtocest zdaj preselile na SŽ in Prijatelj se boji, da bo prišlo do razprodaje SŽ. Prijatelj pričakuje težave Tasič po Prijateljevi oceni nima potrebnih izkušenj za vodenje SŽ in kaj lahko se zgodi, kot pravi, da bodo delavci dva ali tri mesece brez plač, da bo prišlo so socialnih nemirov in nadaljnje zamrznitve nujnega tekočega vzdrževanja infrastrukture. »To pa niso vse težave, ki se kažejo na SŽ. Ves dobičkonosni del železnic imajo v rokah Avstrijci, predsednik vlade Borut Pahor pa se brez sramu pogovarja z nemško kolegico o vstopu Deutsche Bahna .«

Proizvodnja v Steklarski novi je po več kot 60 letih dokončno ugasnila. Geoplin in Elektro Celje sta odrekla pomoč, Kad pa bi dal četrtino potrebnih sredstev, če bi mu sledili drugi . Družbenik Steklarske, proizvodnja stekla je kritičen To je mazanje oči. Geoplin je danes vodstvu novoustanovljene družbe Steklarska, proizvodnja stekla sporočil, da ne želi vstopiti v lastniško strukturo omenjene družbe, kar pomeni, da se proizvodnja v Steklarski novi po več kot 60 letih dokončno ugaša, je povedal eden izmed družbenikov novega podjetja Stjepan Miklaužić. V lastniško strukturo ne želi vstopiti niti Elektro Celje, ki se uvršča med večje upnike Steklarske nove. Na vprašanje, kako komentira izjavo Kapitalske družbe Kad, ki je danes kot največja lastnica Steklarske nove obnašanje Elektro Celja in Geoplina kot ključnih dobaviteljev označila kot nerazumno, je Miklaužić odgovoril, da je to mazanje oči, saj ima Kad lastniške deleže v obeh družbah . Po njegovem mnenju se Kad gre otroške igrice, napovedal pa je, da se bodo v ponedeljek v Ljubljani sešli z njihovimi predstavniki. Radi bi delali, a ne bodo. Po besedah direktorja družbe Steklarska, proizvodnja stekla Andreja Zupana je osrednja steklarska peč, ki je že izpraznjena, danes ob 14. uri dosegla kritično temperaturo oziroma je bila ohlajena. Kljub temu bo peč možno še danes vnovič zagnati, v ponedeljek to več ne bo mogoče. Družba Steklarska, proizvodnja stekla je imela namen najeti opremo in proizvodnjo Steklarske nove, ki je od maja letos v stečaju. Za zagon proizvodnje bi potrebovali okrog 350.000 evrov, Kad je bil pripravljen prispevati četrtino sredstev. Podjetje je imelo v načrtu v prvi fazi zaposliti 70 delavcev, njegovi predstavniki pa so ocenili, da imajo za vnovični zagon proizvodnje dovolj naročil. Iz Kada, ki je večinska lastnica Steklarske nove, so danes spet sporočili, da so preko svoje družbe PDP pripravljeni zagotoviti do četrtino potrebnih virov za financiranje obratnih sredstev in ne več kot 100.000 evrov v obdobju šestih mesecev pod pogojem, da se ji pri financiranju pridružijo tudi ključni dobavitelji. Dosedanji odzivi strateških dobaviteljev Elektro Celje in Geoplin, op. p. na podan predlog so v danih okoliščinah nerazumni in ne odražajo zadostne pripravljenosti za sodelovanje. V Kapitalski družbi smo nad tovrstnim ravnanjem zaskrbljeni, saj ključni dobavitelji onemogočajo sklenitev najemne pogodbe. S tem pa je onemogočen celoten projekt ohranjanja proizvodnje stekla in zagotavljanja delovnih mest.

Pivovarna Union pod Zorkom leta 2008 rekordno zadolžena Potem ko je Boško Šrot v četrtek sestopil z mesta prvega moža Pivovarne Laško, je krmilo družbe že prevzel Dušan Zorko, do zdaj direktor Pivovarne Union. Zorko napoveduje, da bo njegova prva naloga umiritev razmer in prodaja določenega premoženja. Kot je poročala TV Slovenija, naj bi prodali del Mercatorja, pa tudi delež Laščanov v časnikih Delo in Večer. Glavni cilj je najti pravo razvojno pot, je za časnik Finance zatrdil novi predsednik uprave laške pivovarne. Glede na to, da je bil, kot pravi, imenovan s podporo bank upnic in Kada, ni presenetljivo, da namerava vzpostaviti takojšnji stik z bankami Z njimi bomo opravili razgovore, da bi banke lahko normalno spremljale osnovno dejavnost proizvodnja pijač, za katero ocenjujem, da je stabilna. Kadrovskih sprememb v odvisnih družbah ne načrtuje, je zatrdil. Preberite še - Šrotov odstop le simbolno dejanje Kdo je Dušan Zorko? In kdo sploh je Dušan Zorko? Gre za Celjana in magistra ekonomije, ki si je poslovno ime ustvaril v celjskem Kovintradu, nasledniku nekdanje Kovinotehne, kjer se je zaposlil leta 1981. Devet let pozneje je postal komercialni direktor v tozdu zunanja trgovina, leta 1992 pa je prevzel položaj direktorja. Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja je bil imenovan za predsednika uprave družbe, ki ima danes okoli 180 zaposlenih. Pivovarna Union pod Zorkom leta 2008 rekordno zadolžena Vodenje Pivovarne Union je prevzel marca 2004, ko je bila ta še v 48-odstotni lasti Pivovarne Laško, medtem ko je 41 odstotkov delnic obvladoval belgijski Interbrew. Na čelu Uniona je sicer nasledil Marijana V. Mira. Pivovarna Union je pod Zorkovim vodstvom lani ob višjih prihodkih 108 milijona evrov naredila za 3,8 milijona evrov dobička, kar je več kot štirikrat manj kot leta 2007. Poslovno leto 2008 je končala z rekodno, 57-odstotno zadolženostjo, navaja časnik Dnevnik.

Agencijski delavci. Prepričani, da je nižja božičnica zanje diskriminatorna. Redno zaposleni v podjetju Hella Saturnus Slovenija bodo dobili 770 evrov, agencijski delavci pa le 300 evrov božičnice. Agencijski delavci so zato prepričani, da je to nepravično in da gre za diskriminacijo. "V tovarni sta zavladala žalost in občutek manjvrednosti, čeprav se na pogled agencijski in Hellin delavec ne razlikujeta," so zapisali v pismu, ki so ga naslovili na naše uredništvo. Dodali so, da od direktorja podjetja Christofa Drosteja, ki je bil letos razglašen za menedžerja leta, pričakujejo občutek pravičnosti in solidarnosti. Droste je za Žurnal24 pojasnil, da se trudijo obravnavati vse delavce enako, vendar je božičnica pri njih strošek agencije in ne Helle, saj imajo agencijski delavci pogodbo z agencijo in ne s tovarno. Ob tem je opozoril, da božičnica ni obvezna in da je večina podjetij – v nasprotju z njimi in agencijami – letos sploh ne bo mogla izplačati. "Ne krademo" Ali bo božičnica strošek podjetja ali pa jo bo na svoja pleča prevzela agencija, je po besedah Romane Šercelj iz agencije Manpower odvisno od poslovnega dogovora s podjetjem. Kot je dejala, njihova agencija božičnico izplača vsem delavcem v podjetjih, kjer jo dobijo tudi redno zaposleni, vendar včasih enakega zneska pač ne zmorejo. "Tisočodstotno lahko zagotovim, da agencija denarja ni odtrgala zase. Lahko pa nastane razlika, če agencije prevzamemo strošek nase," je poudarila Šercljeva.

Vrednost delnic na azijskih borzah se je danes v povprečju zvišala. Analitiki pričakujejo objavo dobičkov družb in konec odpisov bank Na azijskih borzah so danes prevladovali kupci, ki pričakujejo vse manj nadaljnjih odpisov drugorazrednih posojil bank in poročila o četrtletnih dobičkih v podjetjih. Tokijski indeks Nikkei je pridobil 1,5 odstotka, Hang-Seng pa 2,5 odstotka. Kupci se ozirajo za bankami Po petkovi objavi rezultatov največje ameriške finančne skupine Citigroup , ki so bili boljši, kot so bile najbolj pesimistične napovedi analitikov, so se dvignili tečaji finančnih institucij v Aziji. Delnica National Australia Bank , največje avstralske banke, je danes dražja za 6,1 odstotek, delnica Sumitomo Mitsui Financial Group , druge največje japonske banke, pa se je podražila za 3,5 odstotka. Jen slabi, izvozniki rastejo Najnižja vrednost japonskega jena glede na dolar od 28. februarja je dobra novica za velike japonske izvoznike v ZDA. Proizvajalec vozil Honda , ki več kot pol dobička ustvari v ZDA, je danes pridobil 8,8 odstotka. Toyota v ZDA ustvari tretjino prodaje, njegova delnica pa je danes zrasla za pet odstotkov. V pričakovanju dobička proizvajalcev gradbene mehanizacije Petkova objava četrtletnih poslovnih rezultatov ameriške družbe za gradbeno mehanizacijo Caterpillar je danes dvignila tečaje velikih azijskih proizvajalcev gradbene mehanizacije. Delnica Hitachi Construction Machinery , največjega svetovnega proizvajalca velikih kopalnih strojev, je danes dražja za 5,5 odstotka. Izdelovalec mini kopalnih strojev in traktorjev Kubota pa je pridobil 7,1 odstotek vrednosti. Rekordna cena nafte draži naftne družbe Cena nafte na trgu se je v petek popoldne na borzi v New Yorku dvignila na več kot 117 dolarjev za sod. To je danes dvignilo vrednost velikih azijskih naftnih družb. Japonski Cnooc je danes pridobil 3,2 odstotka, avstralski Santos pa 7,1 odstotka. Danes je za sodček surove nafte potrebno odšteti 116,7 dolarja.

Nocoj so v središču prestolnice v nekdanji stavbi Centromerkurja, zdaj Galeriji Emporium, predstavili prvo modno revijo prestižnih blagovnih znamk. Na prireditvi so se predstavile tudi finalistke modnega resničnostnega šova Supermodel Slovenije, ki poteka na komercialni televiziji Pop tv. Galerija Emporium bo sicer uradno odprta predvidoma prihodnji teden. Kakšne so modne smernice, si lahko ogledate v galeriji.

S 1. julijem je odstopilo celotno vodstvo oddelka za revmatologijo na ljubljanskem kliničnem centru. Predstojnik oddelka Matija Tomšič je sporočil, da so jih do tega pripeljale razmere na oddelku. "Klinični oddelek za revmatologijo si prizadeva vzpostaviti samostojne organizacijske oblike, ker v zdajšnji obliki organiziranosti UKC Ljubljana ne vidimo več možnosti za izvajanje vrhunskih storitev na področju revmatologije," je zapisal Tomšič. Več o vzrokih odhoda bodo pojasnili jutri. Vodstvo UKC presenečeno Vodstvo UKC trdi, da z odstopom uradno ni seznanjeno in je informacijo o odstopu izvedelo od novinarjev. Nad odločitvijo predstojnika pa je vodstvo presenečeno. Dogovor je namreč bil, da bo Tomšič na tem mestu ostal do konca septembra. V tem času bi pristopili k reševanju problematike, za kar pa so potrebne spremembe statuta, je pojasnila tiskovna predstavnice Biserka Marolt Meden in dodala, da se zdaj oblikuje komisija za pripravo sprememb. Za sredo je bil po njenih besedah napovedan tudi sestanek vodstva UKC z vodstvom interne klinike, v okviru katere deluje tudi klinični oddelek za revmatologijo.

Razmere zaposlene še zmeraj potiskajo ob socialno dno Zaradi zaposlitvenih obetov se je strah pred socialno bombo v koroških občinah skoraj že polegel in zahteve po interventnem zakonu so potihnile. A položaj delavk kaže popolnoma drugačno sliko. Dva meseca po stečaju slovenjgraškega Preventa novi najemnik Boxmark nadaljuje postavitev proizvodnje v Slovenj Gradcu, do srede oktobra pa jo bo postavil tudi v Radljah ob Dravi, kjer naj bi skupaj delalo okoli 300 šivilj. Skoraj sto proizvodnih in strokovnih delavcev pa so zaposlila tudi podjetja v lasti Nijaza Hastorja, je za Radio Slovenija poročala Petra Kos. Za ocene posledic Preventovega zloma še prehitro Res, da je s prihodom Boxmarka v Slovenj Gradec zavel bolj optimističen veter, a poznavalci razmer opozarjajo, da je za ocene posledic Preventovega zloma še prehitro. Razmere namreč zaposlene še zmeraj potiskajo ob socialno dno. Za zdaj šestmesečni najemnik Boxmark enomesečne pogodbe o zaposlitvi znova podaljšuje zgolj za mesec dni, kar med šiviljami vzbuja nezaupanje in skrb za prihodnost. Mesečne pogodbe nam potečejo 6. oktobra. Kaj bo naprej, ne vem. Obljubljalo se je pogodbe do šest mesecev, ne vemo pa, če bodo ali ne, je za oddajo Dogodki in odmevi povedala sogovornica in dodala, da zdajšnji pogoji šiviljam zadostujejo le za osnovno preživetje. Mlade družine si ne morejo nič ustvariti. Ni nobene garancije, ni zanesljivosti, je še zatrdila. Za zdaj delo dobilo okoli 200 Preventovih delavcev Od 1.260 nekoč Preventovih delavcev jih je za zdaj delo dobilo okoli 200. Lokalne skupnosti bi morale razmišljati o iskanju novih zaposlitvenih perspektiv, saj zgodba s stečajem še zdaleč ni končana, pravi direktor velenjske enote zavoda za zaposlovanje Robert Rajšter Ti postopki se morajo pripeljati do zaključka in takrat bo pravzaprav tudi bolj znano, kaj se bo od tega, kar se je doslej počelo na teh lokacijah, še počelo in takrat bo pravzaprav ta slika postala popolna. Socialno stisko brezposelnih pa bodo nekoliko le ublažila prva celotna nadomestil 7. oktobra in poplačilo dolgov iz jamstvenega sklada sredi tega meseca.

Velenje - Srbski minister za gospodarstvo Nebojša Ćirić in direktor Gorenjevega podjetja v Valjevu Mirko Meža sta v petek podpisala aneks k pogodbi o delitvi sredstev za neposredne investicije. Gorenje je tako prejelo finančno spodbudo v višini 400.000 evrov, ki je namenjena zaposlitvi 200 oseb za nedoločen čas, so sporočili iz velenjske družbe. Srbska vlada je doslej s 340.000 evri že podprla 170 zaposlitev za nedoločen čas v valjevski tovarni. Gorenje v valjevskem obratu proizvaja modele hladilno-zamrzovalnih aparatov, ki dopolnjujejo produktno paleto velenjske tovarne, in s tem na trgu EU in zunaj nje izboljšuje svojo konkurenčnost tudi v nižjih cenovnih razredih. Gorenje je tovarno v Valjevu odprlo oktobra leta 2006, celotna naložba je bila vredna 20 milijonov evrov. V njej dnevno izdelajo več kot 800 hladilno-zamrzovalnih aparatov, ciljna zmogljivost pa je okoli milijon aparatov letno. Poleg proizvodne hale in skladišča je v valjevskem industrijskem kompleksu s površino 27.500 kvadratnih metrov še 850 kvadratnih metrov velik sodoben razstavno-prodajni Studio Gorenje, kjer je na voljo celotna Gorenjeva ponudba opreme za dom. Velenjčani so valjevski kompleks od tamkajšnje občine dobili v 99-letni najem za okoli 700.000 evrov.

Umetnost. Od petka bo v Dolenjskem muzeju na ogled razstava Krajina iz muzejskih depojev. “Desetletno sodelovanje različnih muzejskih inštitucij na strokovnem in poslovnem področju je edino tovrstno sodelovanje v Sloveniji. Samo želimo si lahko, da bi v prihodnjih desetih letih dobili posnemovalce, čeprav bo to težko,” pravi Zdenko Picelj, direktor Dolenjskega muzeja. Skupaj z BeloKranjskim muzejem Metlika, Pokrajinskim muzejem Kočevje, Posavskim muzejem Brežice in Galerijo Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki so pripravili še tretji skupni projekt – razstavo z naslovom Krajina iz muzejskih depojev. “Želim si, da bi ta skupni projekt spodbudil razmišljanja o preživetju našega planeta,” je izpostavil Bojan Božič iz Galerije Božidar Jakac, ki je bila nosilec projekta, vodil pa ga je kustos Goran Milovanovič. “Na ogled smo postavili 55 likovnih del, s katerimi vam predstavljamo celotno območje, za katerega so pristojne naše ustanove.” Izdali so tudi katalog in pripravili koledar ter serijo voščilnic. “Razstavo v petek premierno odpiramo v Dolenjskem muzeju, v prihodnjem letu pa bo postavljena še v preostalih sodelujočih ustanovah,” je dodal Picelj.

Washington - Zunanjetrgovinski primanjkljaj ZDA se je septembra zvišal nekoliko več od pričakovanj, in sicer na 36,5 milijarde dolarjev, je sporočilo ameriško ministrstvo za trgovino. To je najvišji primanjkljaj od januarja letos in v primerjavi z avgustom pomeni 18,2-odstotno povečanje. Višji primanjkljaj naj bi bil predvsem posledica višjih cen nafte, ki so izničile že peto mesečno rast izvoza po vrsti. Analitiki sicer pričakujejo, da bo rast povpraševanja v tujini še naprej povečevala ameriški izvoz, ki mu trenutno zelo prija tudi padanje vrednosti dolarja. Po drugi strani pa naj bi se povečevala tudi cena uvoza, saj so cene nafte v petek dosegle že 77 dolarjev za 159-litrski sod. Povprečna cena nafte je oktobra znašala 68,17 dolarja, potem ko je avgusta znašala 64,75 dolarja. Vrednost ameriškega izvoza blaga in storitev je septembra v primerjavi z avgustom porasla za 2,9 odstotka na 132 milijard dolarjev, pri čemer so se dobro prodajali avtomobili, letala in industrijski stroji. Uvoz se je povečal za 5,8 odstotka na 168,4 milijarde, pri čemer so ZDA za uvoženo nafto odštele za 20,1 odstotka več, kot avgusta. Vrednost ameriškega izvoza je bila septembra najvišja od decembra lani, vendar pa še vedno za 19,7 odstotka nižja od rekordnih 164,4 milijarde dolarjev, kolikor je znašala julija 2008. Septembrski uvoz pa je bil za 26,6 odstotka nižji od rekordnih 229,3 milijarde dolarjev, prav tako julija 2008. Ameriški primanjkljaj, preračunan na letno raven, trenutno znaša 366 milijard dolarjev, kar je za skoraj polovico lanskega, ko je znašal 695,9 milijarde dolarjev. Zaradi gospodarske in finančne krize so ameriški potrošniki zaprli svoje denarnice in povečali varčevanje, kar pa se bo z gospodarskim okrevanjem spremenilo. Ameriški predsednik Barack Obama je na turneji po Aziji, kjer namerava kolegom iz teh držav razložiti, da je potreben nov model razvoja, ki ne pomeni le to, da v Aziji proizvajajo in prodajajo Američanom, ki se ob tem krepko zadolžujejo. To je le recept za novo krizo v prihodnosti. Američani največ kupujejo iz Kitajske in primanjkljaj iz te države se je septembra ustrezno povečal. Porasel je za kar 9,2 odstotka na 22,1 milijarde, kar je največ v zadnjih 10 mesecih. Na letni ravni je sicer nazadoval za 15,9 odstotka. ZDA si želijo, da kitajska vlada prepusti svojo valuto trgu, kar naj bi pomenilo do 40-odstotno podražitev juana v primerjavi z dolarjem. To bi pomagalo povečati ameriški izvoz in zmanjšati neravnovesje. Primanjkljaj z Japonsko se je septembra znižal za 4,8 odstotka na 4,8 milijarde dolarjev. Primanjkljaj z EU se je povišal za 1,9 odstotka na 5,5 milijarde dolarjev, primanjkljaj z največjo trgovinsko partnerico, Kanado, je ostal nespremenjen pri 1,5 milijarde dolarjev, primanjkljaj z Mehiko pa je poskočil za 15,4 odstotka na 4,6 milijarde dolarjev, kar je največ od oktobra 2008.

Ljubljana - "Slovenija uvedbo evropskega davka na finančne transakcije načelno podpira, četudi ga ne bo mogoče uvesti v celotni EU," je včeraj pred srečanjem finančnih ministrov v Luksemburgu dejal slovenski minister za finance Janez Šušteršič. In očitno ga na ravni EU tudi ne bo mogoče uvesti, saj se ob nasprotovanju večine z njim spogleduje le devet članic EU. Še pred nekaj tedni glavni nasprotnici Nemčija in Francija sta včeraj s skupnimi močmi želeli prepričati finančne ministre EU o uvedbi davka na finančne transakcije, a brez uspeha. "Menimo, da bi bila uvedba davka na finančne transakcije za nas zelo škodljiva," je dejal nizozemski finančni minister Jan Kees De Jager, njegov švedski kolega Andres Borg pa je menil, da bi se lahko za kompromis vsi bolj potrudili, a je trenutni predlog po njegovi oceni za Švedsko nesprejemljiv. Devet držav, med katerimi so Nemčija, Francija, Avstrija in verjetno tudi Slovenija, bo tako na lastno pest poskušalo uvesti davek. Vendar bodo morale prej prepričati vse ostale, da njegova uvedba ne bo škodovala njihovim finančnim sistemom. Ob večini držav EU morebitni uvedbi davka na finančne transakcije nasprotujejo tudi v Združenju bank Slovenije (ZBS). Odhodki bank bi namreč v primerjavi z lani uvedenim davkom na bilančno vsoto, prek katerega so banke v proračun vrnile okoli sedem milijonov evrov, močno narasli. Po oceni Abanke Vipe bi davek na finančne transakcije samo v letu 2010 predstavljal okoli 2,7 milijona evrov višje odhodke, medtem ko je morala banka lani plačati "le" 37.000 evrov davka na bilančno vsoto. To je vsota, ki poslovanja bank ne otežuje, medtem ko "prve ocene in preračuni davka na finančne transakcije kažejo, da bodo zneski po bankah in po obdobjih precej različni in za poslovanje bank ne bodo nepomembni", poudarjajo v Gorenjski banki. Na ministrstvu za finance medtem molčijo. Sicer priznavajo, da je osnutek zakona o finančnih transakcijah pripravljen, vendar ga bodo javnosti predstavili šele, ko bo zrel za to. Nekaj podrobnosti, ki jih je Šušteršič predstavil na Bančni konferenci v Portorožu, pa je vendarle znanih. Davek predvideva zelo široko davčno osnovo ter relativno nizko davčno stopnjo v višini 0,01 odstotka posamezne transakcije. Predmet obdavčitve pri tem ne bodo vse transakcije. Izvzete naj bi bile transakcije primarnega trga in z valutami, krediti gospodinjstvom, zavarovalne pogodbe ter transakcije z Evropsko centralno banko (ECB). Minister je ob tem dejal, da bi uvedba davka na finančne transakcije verjetno pomenila ukinitev davka na bilančno vsoto. "Uvedba davka na finančne transakcije bi brez dvoma negativno vplivala na celoten finančni sektor," ocenjujejo v ZBS, kjer opozarjajo, da bi se konkurenčni položaj bank, ki se spopadajo s povečanimi kapitalskimi zahtevami, s tem občutno poslabšal. Če bi se Slovenija odločila za uvedbo tega davka brez poprejšnje časovne uskladitve s preostalimi državami članicami evrskega območja, pa bi lahko prišlo še do dodatnih škodljivih učinkov, opozarjajo v ZBS.

Novo mesto - Približno 190 Labodovih delavcev je v četrtek na svoje račune dobilo nakazano plačo za januar. Franc Gajšek, ki prek svojih podjetij obvladuje večino Laboda, je tako izpolnil obljubo, ki jo je dal po torkovem sestanku s predstavniki sindikata. "Kako bo s februarskimi plačami, pa vam bom povedal prihodnji petek," je dejal Gajšek. Kot je napovedal že v torek, je okoli 200.000 evrov za januarske plače delavcev zagotovil iz kakšnega drugega svojega podjetja, za naprej pa računa na pomoč bank in drugih finančnih institucij. "Računovodstvu v Labodu sem naročil, da mi pripravijo vso potrebno dokumentacijo o poslovanju. Brez papirjev se ne morem pojaviti na bankah," dodaja Gajšek, ki verjame v prihodnost Laboda, vendar bo po njegovih besedah potrebno finančno in kadrovsko prestrukturiranje družbe. Predimenzionirane naj bi bile predvsem režijske službe, kjer naj bi odpustili dvajset ljudi, v proizvodnji pa bodo število zaposlenih zmanjševali z upokojitvami in drugimi "mehkimi" načini.

Dva tedna po tem, ko je cena bencina poskočila na rekordno vrednost, se bodo namreč prav vsi naftni derivati nekoliko pocenili. Najbolj se bo pocenil 98-oktanski bencin, ki bo po novem za 1,6 centa na liter cenejši. Bencin bi lahko bil smešno poceni, če ne bi bilo toliko trošarin, davkov in prispevkov. Preverite, kdo je kriv za tako drago gorivo? Opolnoči se bodo znižale cene naftnih derivatov. Najbolj se bo pocenil 98-oktanski bencin, in sicer za 1,6 centa na liter. Po novem bo liter stal 1,24 evra. Za liter 95-oktanskega bo treba odšteti 1,214 evra ali za 1,4 centa manj kot do zdaj. Ceno dizelskega goriva so le za malenkost popravili navzdol, na 1,172 evra na liter, medtem ko je za liter avtoplina tako kot do zdaj treba odšteti 0,699 evra. Pocenilo se bo tudi kurilno olje, po novem bo liter stal 0,742 evra, so sporočili s Petrola. Spomnimo, da je bil zadnja dva tedna bencin rekordno drag, in to kljub temu, da je vlada znižala trošarine. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolarja.

Rusija napoveduje uporabo sile, če bo Gruzija nadaljevala s "provokacijami" na Kavkazu Rusija si pridržuje pravico do uporabe sile, če bo Gruzija nadaljevala "provokacije" na Kavkazu, je danes, teden dni pred obletnico rusko-gruzijske vojne, sporočilo rusko ministrstvo za obrambo in obtožilo Gruzijo, da je v zadnjih štirih dneh nekajkrat s topništvom in granatami obstreljevalo prestolnico Južne Osetije, Chinvali. "Takšne akcije resno skrbijo rusko obrambno ministrstvo. Če se bodo takšne provokacije nadaljevale, si obrambno ministrstvo pridružuje pravico do uporabe sile," je v sporočilu za javnost zapisalo rusko ministrstvo. Gruzija: Rusko sporočilo zaskrbljujoče Tiskovni predstavnik gruzijskega notranjega ministrstva Šota Utiašvili je zanikal, da bi prišlo v zadnjih dneh do kakršnega koli obstreljevanja. Hkrati je Utiašvili rusko sporočilo za javnost označil za "zelo zaskrbljujoče". Dodal je, da Rusija morda "išče pretvezo" za vojaško akcijo proti Gruziji. "Upamo, da bo mednarodna skupnost obsodila tovrstna ruska očitna agresivna dejanja," je še dejal. Tiskovni predstavnik opazovalne misije EU (EUMM) v Gruziji Steve Bird je sporočil, da so opazovalci v soboto zjutraj preverili tovrstna poročila, a niso našli nobenih dokazov o streljanju.

Prihodki skupine so se povečali za 16,5 odstotka Skupina Gorenje , ki jo vodi Franjo Bobinac (na sliki), je lani ustvarila 1,38 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je za 16,5 odstotka več kot leta 2009, so sporočili iz družbe. Brez upoštevanja učinka skandinavskega proizvajalca vrhunskih gospodinjskih aparatov Asko , ki ga je Gorenje prevzelo julija, so prihodki od prodaje zrasli za 11 odstotkov. Čisti dobiček skupine je znašal 20 milijonov evrov, kar pomeni, da je Gorenje čisto dobičkonosnost izboljšalo za 32,3 milijona evrov. Skupina je dosegla dobiček iz poslovanja (EBIT) v višini 56,44 milijona evrov in s tem za dobrih 364 odstotkov presegla EBIT, ustvarjen v letu 2009. Gorenje je raslo hitreje od trga aparatov za dom za 2,8 odstotne točke in pod lastnimi blagovnimi znamkami prodalo skoraj 90 odstotkov izdelkov, kar je največ doslej.

Če imate 50-litrski rezervoar in točite najcenejši bencin, boste po novem zanj odšteli 2,5 evra manj. Cenejša bosta tudi dizel in kurilno olje. 50-litrski rezervoar 95-oktanskega bencina danes stane 43,85, po polnoči pa boste zanj odšteli 41,35 evra. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. Cene naftnih derivatov se bodo opolnoči spremenile skladno z vladno uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov. Liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina bo cenejši za 0,05 evra in bo po novem stal 0,827 evra na liter. 0,049 evra manj na liter bo treba odšteti tudi za 98-oktanski bencin, ki bo stal 0,85 evra. Cenejša bosta tudi dizel in kurilno olje. Cena dizelskega goriva se bo znižala za 0,062 evra, na 0,914 evra na liter, cena kurilnega pa za 0,06 evra, na 0,583 evra na liter. Manj nafte? Organizacija držav izvoznic nafte Opec medtem razmišlja o morebitnem znižanju proizvodnje nafte. Odločitev bo sprejeta prihodnji mesec, do občutnega znižanja proizvodnje pa bo prišlo, če bodo cene na naftnem trgu še naprej padale, je izjavil generalni sekretar naftnega kartela Abdulah Salem al Badri. Če je v Opecovi moči, ne bo okleval pri umiritvi razmer na naftnem trgu, je dejal. Države Opeca sicer v svetovnem merilu načrpajo približno 40 odstotkov nafte. Letos so že dvakrat znižali obseg načrpane nafte, skupno za dva milijona 159-litrskih sodov dnevno.

Pocenitev telekomunikacij V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin na letni ravni zvišale za 2,3 odstotka, na mesečni ravni so se cene znižale za 0,1 odstotka, je sporočil državni Statistični urad RS. Oktobra je bila inflacija na letni ravni v Sloveniji 2,7-odstotna, prav tolikšna je bila novembra lani. Povprečna 12-mesečna rast je bila novembra letos 2,5-odstotna, v istem obdobju lani pa 1,8-odstotna. Skupna rast cen v letošnjem letu ostaja na ravni preteklega meseca, to je pri treh odstotkih. Najizrazitejši dvig cen na letni ravni je država novembra zaznala v skupinah gostinske in nastanitvene storitve za 9,7 odstotka ter alkoholne pijače in tobak za 9,5 odstotka. Sledile so skupine izobraževanje, hrana in brezalkoholne pijače, prevoz, raznovrstno blago in storitve, stanovanje, rekreacija in kultura ter zdravje. Obleka in obutev, gostinstvo in nastanitve V povprečju nižje cene pa so statistiki zaznali v skupinah komunikacije za 3,3 odstotka, obleka in obutev za 1,7 odstotka ter stanovanjska oprema za 1,2 odstotka. V skupini gostinske in nastanitvene storitve so se cene gostinskih storitev v povprečju zvišale za 12,2 odstotka, cene nastanitvenih storitev pa za 2,7 odstotka. V skupini alkoholne pijače in tobak je bil tobak v povprečju dražji za 12,3 odstotka, alkoholne pijače pa za 5,1 odstotka. Hrana in brezalkoholne pijače V enem letu so se v skupini hrana in brezalkoholne pijače v povprečju najbolj podražili sadje za 11,8 odstotka in zelenjava za 9,8 odstotka, med brezalkoholnimi pijačami pa kava, čaj in kakav za 6,4 odstotka. V povprečju cenejši so bili samo izdelki iz podskupine olje in maščobe. Precej dražji letalski prevozi Na dvig cen v skupini prevoz so najbolj vplivale višje cene letalskega potniškega prevoza za 19,6 odstotka ter goriv in maziv za 11,6 odstotka, med pocenitvami pa velja omeniti nižje cene cestnega potniškega prevoza za 9,1 odstotka in osebnih avtomobilov za 4,6 odstotka. Cene blaga so se v enem letu v povprečju zvišale za 2,4 odstotka, cene storitev pa za 2,3 odstotka. 0,1-odstotna deflacija Novembra so se cene življenjskih potrebščin četrtič letos v povprečju znižale, tokrat, kot omenjeno, za 0,1 odstotka. Skupno rast cen so znižale predvsem nižje cene pogonskih goriv za 0,2 odstotne točke, saj so bile cene goriv in maziv v skupini prevoz nižje za 3,7 odstotka. V tej skupini so se pocenili tudi osebni avtomobili za 0,5 odstotka. Na znižanje skupne rasti cen so vplivale tudi nižje cene izdelkov in storitev iz skupine stanovanje, predvsem plina. Plin je bil tako cenejši za 6,7 odstotka, daljinska energija za 3,5 odstotka in tekoča goriva za 1,6 odstotka. Na drugi strani pa so se podražili trda goriva ter storitve za vzdrževanje in popravilo stanovanja. Skupno rast cen so za 0,1 odstotne točke znižale še 1,7 odstotka nižje cene pohištva in opreme iz skupine stanovanjska oprema. Nižje so bile tudi cene gospodinjskih naprav, izmed podražitev pa so najbolj izstopale višje cene steklenine, posode in pribora. Novembra so bile cene oblačil višje za 3,4 odstotka, kar je k mesečni inflaciji prispevalo 0,2 odstotne točke. 0,1 odstotne točke so k skupni mesečni rasti prispevale še podražitve drugih storitev, povezanih z delovanjem prometnih sredstev za 5,4 odstotka, najbolj višje cene letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Blago se je na mesečni ravni pocenilo za 0,3 odstotka, storitve pa so se za prav toliko podražile. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila novembra 2,8-odstotna, povprečna 12-mesečna rast cen pa 2,7-odstotna. Mesečna rast cen je bila negativna, in sicer minus 0,2-odstotna, navajajo statistiki.

Ljubljana - "Nihče ne more natančno napovedati gibanja cene nafte v prihodnosti, lahko pa ugotovimo, da bo srednjeročno ostala na visokih nivojih," je včeraj na predstavitvi poročila o razmerah na energetskih trgih povedal Tit Erker, ekonomist pri družbi British Petrol (BP). Za razumevanje, zakaj cena nafte prihaja v ospredje ekonomskih vprašanj, je treba poznati zgolj nekaj številk, realna cena nafte je na rekordni ravni, višji tudi od konca sedemdesetih let, v zadnjih desetih letih je cena nafte narasla za več kot desetkrat, odkar BP pripravlja tovrstno poročilo se je prvič zgodilo, da je cena nafte rasla šest let zapored& Po mnenju Erkerja je glavno vprašanje, ali gre pri rekordnih cenah nafte zgolj za ciklično komponento ali pa prihaja do strukturnih sprememb v svetovnem gospodarstvu. "Situacija je na prvi pogled zelo podobna tisti iz sedemdesetih let, vendar lahko opazimo pomembne razlike," pravi Erker. Tu gre predvsem za dejstvo, da povpraševanje v tolikšni meri ne sledi rasti bruto domačega proizvoda, kot se je to dogajalo v tistem času. Kot drugo pa je opazen velik premik, kar zadeva deleže držav v svetovni gospodarski rasti. "Če smo še pred letom 2000 lahko govorili, da gospodarsko rast poganjajo predvsem države OECD, se je to v tem tisočletju močno spremenilo," razlaga Erker in dodaja, da je delež razvijajočih se držav v gospodarski rasti več kot polovičen, pri rasti potrošnje primarnih goriv pa blizu 90 odstotkov. V teh državah se pojavlja posebnost, da države subvencionirajo potrošnjo goriv, kar izkrivlja zaznave potrošnikov in posledično pripelje do višje potrošnje. Potrošnja goriv se je tako povečala zgolj v državah nečlanicah OECD in v državah izvoznicah nafte. Na strani ponudbe pa je po Erkerjevem mnenju največji vpliv imelo zmanjšanje količine načrpane nafte v lanskem februarju. Kot pravi Erker, je OPEC v zadnjem času izjemno uspešen pri krojenju cen, saj imajo Savdijci na račun več kot polovice prostih kapacitet izjemno velik manevrski prostor. To tudi omogoča stabilnost kartela, ki tako lahko maksimizira ceno. Glede ugibanj, ali imajo špekulanti vpliv na cene nafte, je Erker zelo skeptičen, ravno tako pa meni, da imajo rafinerije celo presežne zmogljivosti. Za konec je Erker ugotovil, da se v sedanjem času srečujemo s strukturnim premikom ter da zato še nekaj časa ne gre pričakovati padca cen. "Imamo milijardo ljudi, ki jim je treba priskrbeti energijo," zaključuje Erker.

Potovanja na priljubljene destinacije so aktualna vedno in ves čas, a če se želite izogniti gneči, visokim cenam in s tem privarčevati nekaj denarja, preberite, kdaj je najprimernejši in najugodnejši čas za oddih. Big Ben, londonska ikona Kdaj je pravzaprav idealen čas za potovanje in ogled priljubljenih destinacij po svetu? Vse je odvisno od kraja, kamor se odpravljamo. Pri potovanju lahko privarčujemo tudi do 50 odstotkov redne cene. To sicer ne pomeni, da je potovanje poceni, a vendar lahko postane dostopnejše in primernejše za naš proračun. Oglejte si nekaj destinacij po svetu, privarčujte nekaj denarja in se odpravite na oddih v času, ko so cene najnižje! London Funt je v zadnjem času postal cenejši kot kadar koli prej, kljub vsemu je London znan kot zelo drago mesto, kjer vam bodo hoteli izpuliti zadnji cekin. Privarčujete lahko med obiskom zunaj glavne sezone, to je od začetka novembra pa vse tja do konca marca. V tem času je možno dobiti prenočišča po najnižji ceni. Havaji To otočje spada med dražje počitniške destinacije, a je recesija zahtevala svoj davek tudi pri njih, saj je cena prenočišč sunkovito padla. Tako vas bo let do želene destinacije stal tretjino manj kakor prejšnje leto. Nizka sezona traja od septembra do zgodnjega decembra in če vas ne moti nekaj morebitnih kapljic dežja, je to zagotovo prava odločitev za vas. Preberite še, kdaj potovati v Rim, kamor vodijo vse ceste, kdaj je najbolje iti na Bahame, zakaj se zdaj splača na Florido v Disney World, kako močno popuščajo hotelirji v New York Cityju in kako si lahko privoščite več Pariza, mesta luči. Plaža Haena, Kauai, Havaji

Predsednik vlade Janez Janša se je v sklopu zasedanja Generalne skupščine ZN srečal z Banom Ki Munom in obiskal "točko nič". Predsednik vlade Janez Janša se je v sklopu obiska v New Yorku, kjer se udeležuje zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov, srečal z generalnim sekretarjem Organizacije združenih narodov Banom Ki Munom, s katerim sta govorila o prednostnih nalogah ZN in Evropske unije v času predsedovanja povezavi. O Kosovu in podnebnih spremembah Na srečanju z Banom Ki Munom je Janša govoril predvsem o prioritetah slovenskega predsedovanja EU prihodnje leto. © BOBO Kot je dejal Janša sta v pogovoru z Ban Ki Munom pregledala prioritete slovenskega predsedovanja EU. ˝V zvezi s tem smo govorili o pripravah na konferenco ZN o podnebnih spremembah decembra na Baliju,˝ je dejal Janša. Dodal je še, da je ˝prihodnje leto tudi leto medkulturnega dialoga, kar je ena od prioritet slovenskega predsedovanja˝. Poleg tega pa sta se dotaknila tudi vprašanju prihodnjega statusa Kosova. Kot je povedal Janša, sta z Banom ugotovila, da so bila uvodna pričakovanja bolj optimistična - v smislu, da se bo vprašanje statusa Kosova lahko rešilo že letos. "Tako, kot se je sedaj obrnilo, pa bo to eno težjih vprašanj, s katerimi se bomo ubadali v prvi polovici prihodnjega leta," je poudaril. Srečanje s Solano Janša se je sestal tudi z visokim predstavnikom EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierjem Solano. Seznanil ga je s pismom, ki ga je poslal evropskim kolegom v zvezi z vprašanjem Kosova in vprašanji, ki bi jih morali na Zahodnem Balkanu reševati prioritetno. Janša obiskal tudi ˝točko nič˝ Predsednik vlade Janez Janša, ki bo obisk v New Yorku zvečer po našem času zaključil z nastopom na splošni razpravi tokratnega zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov, je sicer že obiskal prizorišče terorističnih napadov v ZDA 11. septembra 2001 na jugu Manhattna oziroma t.i. točko nič. Janša si je ogledal gradbišče, kjer sta nekoč stali stolpnici Svetovnega trgovinskega centra (WTC), zvečer pa se je srečal s predstavniki slovenske skupnosti v New Yorku. Vpisal pa se je tudi v spominsko knjigo in, kot so sporočili iz slovenske delegacije, zapisal: ˝ Iskren prikaz bolečine in tragike z vidika teh, ki so postali udeleženci 9/11, dnevu, ki je spremenil pogled sveta na vprašanje vojne in miru. Čutimo z bolečino vseh, ki so tu izgubili najdražje, in delamo vse, kar je v naši moči, da se nikjer nikoli kaj takega ne bi več povrnilo˝. Na številnih srečanjih tudi Rupel Janša je obisk v New Yorku izkoristil tudi za obisk muzej na mestu, kjer sta se 11. septembra 2001 zrušila ˝dvojčka˝. © BOBO

Simbol demokracije in vodja opozicije v Mjanmaru Aung San Suu Kyi je v prvem političnem govoru po sedmih letih, ki jih je preživela v hišnem priporu, danes pred več tisoč privrženci zagotovila, da se bo še naprej borila za človekove pravice in vladavino prava Simbol demokracije in vodja opozicije v Mjanmaru Aung San Suu Kyi je v prvem političnem govoru po sedmih letih, ki jih je preživela v hišnem priporu, danes pred več tisoč privrženci zagotovila, da se bo še naprej borila za človekove pravice in vladavino prava. Dan po tem, ko jo je vojaška hunta po sedmih letih izpustila iz hišnega pripora, je Nobelova nagrajenka za mir danes govorila kakim 5000 privržencem pred sedežem svoje, letos razpuščene stranke Narodna liga za demokracijo (NLD) v prestolnici Yangon. Verjamem v človekove pravice "Verjamem v človekove pravice in verjamem v vladavino prava. Vedno se bom borila zanju," je dejala navdušeni množici, ki ji je ob silovitem ploskanju klicala: "Radi imamo Suu". Poudarila je, da želi delati z vsemi demokratičnimi silami in da potrebuje podporo ljudi. Suu Kyi se je pred tem na sedežu stranke sestala s tujimi diplomati, ki imajo sedež v Yangonu. Danes naj bi se sestala tudi z novinarji, se udeležila pogreba bližnjega prijatelja ter obiskala pagodo Shwedagon.

Ljubljana - Več državnih institucij je v postopkih neodplačnega prenosa in prodaje deležev Splošne plovbe ugotovilo evidentne kršitve zakonodaje in sume storitev kaznivih dejanj, zaradi česar je nerazumljivo, da državni organi v tem primeru ne ukrepajo, navajajo v družbi Mercata. "Namesto, da bi se postopki izpeljali transparentno, se državno pravobranilstvo trudi, da do vsebinske razprave očitanih nezakonitosti ne bi prišlo," je v izjavi za javnost zapisal predsednik uprave Mercate Marko Mencin in dodal, da Republiko Slovenijo v odprtih pravnih postopkih zastopa nekdanji sekretar na pravosodnem ministrstvu in sedaj državni pravobranilec Robert Marolt, ki je bil na ta položaj imenovan le tri dni pred iztekom mandata prejšnje vlade. Pri tem Mercata od državnega pravobranilstva, ki razpolaga z vsemi potrebnimi dokazi, pričakuje in zahteva, da bo takoj sprožilo vse potrebne postopke za razveljavitev pogodb v postopku prodaje Splošne plovbe in ugotavljanje kazenske odgovornosti vseh vpletenih. "V nasprotnem primeru pa naj javnosti sporoči, kateri minister iz vlade mu je dal navodilo, da naj v primeru z vsemi potrebnimi dokazi podprtega uradno pregonljivega kaznivega dejanja ne ukrepa," pravijo. Dodajajo še, da niti okrožno niti višje sodišče v Ljubljani nista zavrnili njihove zahteve glede ničnosti neodplačnega prenosa 43,20-odstotnega deleža Splošne plovbe iz Republike Slovenije na Slovensko odškodninsko družbo (Sod), in o tem sploh nista odločali, saj Mercati nista priznali pravnega interesa in sta tožbo zavrgli brez vsebinske obravnave. "Pri tem je potrebno pojasniti, da je tudi višje sodišče prikrivalo okoliščine prenosa s sklicevanjem na navidezno dražbo, ki je potekala več kot leto dni po nezakonitem prenosu in nima s tožbenim zahtevkom prav nobene povezave," je še zapisal Mencin. S tem so se odzvali na pisanje časnika Delo, ki ga je povzela tudi STA, češ da je višje sodišče v Ljubljani zavrnilo tožbo Mercate, ki je zahtevala razveljavitev pogodbe z 8. junija 2006, s katero je država 43,2-odstotni delež v portoroški Splošni plovbi neodplačno prenesla na Sod. Sodišče je tožbo Mercate, ki je 24,25-odstotna lastnica Splošne plovbe, zavrnilo pravnomočno, je pisalo Delo. Država je 43,2-odstotni delež v Splošni plovbi leta 2006 neodplačno prenesla na Sod, Kapitalska družba (Kad) in Sod pa sta nato v Splošni plovbi od Banke Koper pridobila vsak še 5,25-odstotni delež. Brez deleža Banke Koper v Splošni plovbi namreč ne bi imela večinskega deleža. V začetku leta 2007 sta se Sod in Kad odločila, da prodata 29,6-odstotni delež v Splošni plovbi, v družbi pa obdržita 25 odstotkov plus eno delnico. Delež sta prodala nemškemu ladjarju Döhleju, na javni dražbi pa je sodelovala tudi Mercata. Sodišče je ugotovilo, da Mercata pri prodaji deleža nemškemu ladjarju ni bila v neenakopravnem položaju. "V postopku dražbe je imela vse možnosti enakopravnega konkuriranja. Omenjeni delež bi na dražbi lahko odkupila, če bi podala najvišjo ponudbo," je ocenilo sodišče.

Po znižanju bonitetne ocene Španije je bonitetna hiša Fitch znižala še dolgoročne ocene kreditnega tveganja 18 španskih bank, 15 bankam pa je znižala tudi ocene vitalnosti. Donos do dospelosti 10-letne španske obveznice je dosegel najvišjo raven od uvedbe evra. V Fitchu so svojo odločitev o bonitetnih ocenah bank utemeljili z znižanjem bonitetne ocene države z A na BBB, za katerega so se odločili 7. junija. Prav tako so pri izračunu novih bonitetnih ocenah upoštevali tveganje, da bi se lahko obseg slabih posojil v določenih bankah še povečeval. V bonitetni hiši so sicer opravili stresne teste španskega bančnega sistema kot celote in posameznih bank. Na podlagi ugotovitev ocenjujejo, da bi španske banke potrebovale med 50 in 60 milijardami evrov svežega kapitala. Fitch je nekaterim bankam bonitetne ocene znižal za dve stopnji, pri še nekaterih pa je obete iz stabilnih spremenil v negativne. Največjima bankama, Banco Santander in Banco Bilbao Vizcaya Argentaria BBVA, je ocene znižal že v ponedeljek. Znižanja dolgoročnih ocen kreditnega tveganja odražajo podobne pomisleke, kot smo jih izrazili pri znižanju bonitetne ocene države Španije, ob tem pojasnjujejo v Fitchu. Izpostavljajo predvsem napoved, da bo Španija letos in prihodnje leto tičala v recesiji. Današnja poteza je prizadela izključno domače bančne institucije. Njihova sposobnost ustvarjanja dobička, tveganje, dostop do financiranja in stroški le-tega so močno odvisni od španskega gospodarstva in nepremičninskega trga, pravijo analitiki bonitetne hiše. V Fitchu so danes poudarili tudi, da dogovor Španije z evroskupino, v skladu s katerim so Španiji zagotovljena evropska sredstva za dokapitalizacijo bančnega sektorja, ne bo pozitivno vplival na bonitetno oceno države. Pravijo namreč, da so možnost pomoči že upoštevali pri svoji prejšnji oceni. Španija je vse bolj pod pritiskom vlagateljev, ki za njene dolžniške papirje zahtevajo vse večje donose. Zahtevana donosnost se je po podatkih sistema Factsheet danes povzpela vse do 6,81 odstotka. Močni so tudi pritiski na Italijo, saj se je donos do dospelosti njene 10-letne obveznice zvišal na 6,156 odstotka. Po mnenju vlagateljev gre za čisto paniko na finančnih trgih. Ti pred grškimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo potekali ta konec tedna, pospešeno vlagajo v dolarje in v denar ter se izogibajo vsakršnemu tveganju. Dolžniške težave držav z evrom znižujejo tudi vrednost skupne evropske valute. Ta je trenutno vredna okoli 1,2443 dolarja, potem ko je bila še opoldne nad vrednostjo 1,25 dolarja. Španija je v soboto potrdila, da bo zaprosila za sredstva evropskega začasnega sklada za zaščito evra EFSF, s katerimi bo dokapitalizirala bančni sektor. Evroskupina je sporočila, da državi ponujajo do 100 milijard evrov. V zameno za ta denar bo morala Španija izvesti reformo bančnega sektorja.

Ljubljana - Leopold Poljanšek, predsednik uprave ljubljanske tovarne zaves Velana in večinski lastnik Marlesa, se je odločil poslati Gostinstvo Žalec v likvidacijo. Slednjo so minuli teden že potrdili lastniki Gostinstva Žalec, med katerimi so največje prav družbe, prek katerih Poljanšek obvladuje svoje poslovno omrežje. Lastniki Gostinstva Žalec od likvidacije sicer ne bodo imeli nobenih koristi, saj je bila likvidacijska masa ocenjena na nič oziroma komaj zadošča za pokritje vseh obveznosti. Od družbe, ki je imela še leta 2007 več kot 50 zaposlenih, je ostala le še "lupina". Po dostopnih podatkih ima Gostinstvo Žalec trenutno v lasti le še del večstanovanjske stavbe v Žalcu ter deleže v družbah K-Fin, IMP Tehnomont in Niton. Vse omenjene družbe prek verige podjetij obvladuje prav Poljanšek. Zaradi tega je pričakovati, da bo Gostinstvo Žalec izplačala prav katera od njegovih družb, saj so te družbe za zunanje investitorje nezanimive. Čeprav po likvidaciji ne bo ostalo nič premoženja za lastnike, jo je podprla tudi stečajna upraviteljica D Naložb (40-odstotna lastnica Gostinstva Žalec) Branka Remškar. "Predlog za likvidacijo sem podprla, saj to v ničemer ne spremeni vrednosti naložbe (D Naložbe so celotno naložbo že odpisale, op. p.). Vodstvo Gostinstva Žalec mi je pojasnilo, da družba ne opravlja več nobene dejavnosti in ima le še tri naložbe," nam je pojasnila Remškarjeva. Tik pred iztekom minulega leta je sicer Gostinstvo Žalec prodalo tudi nekatere manjše naložbe in slabe štiri odstotke prednostnih delnic KD Group. Vrednost posla ni znana, po podatkih Centralne klirinško depotne družbe KDD pa je omenjeni paket delnic kupila družba Katena, ki jo prek verige podjetij obvladuje prav Poljanšek. matjaz.polanic@dnevnik.si

Zaradi sodnih zaostankov mora Slovenija znova plačati odškodnino. Tožbo je tožnica vložila, ker slovenska sodišča desetletja niso odločila o višini odškodnine za leta 1970 nacionalizirano hišo. Sodišče je razsodilo, da je Slovenija kršila 6. in 13. člen evropske konvencije o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Šesti člen določa pravico do poštenega sojenja v razumnem roku, 13. člen pa pravico do učinkovitega pravnega varstva na domačih sodiščih. Zato mora tožnici izplačati 12 tisoč evrov odškodnine. Sodišče je zavrnilo argument Slovenije, da tožnica v Sloveniji ni izkoristila vseh pravnih sredstev. Tožnica je primer prevzela, potem ko je prvotni tožnik, njen oče, leta 2008 umrl, ne da bi po 37 letih doživel, da bi slovenska sodišča odločila o odškodnini. Sodišče v Strasbourgu je ob tem izrazilo presenečenje nad dejstvom, da čeprav je leta 2007 v Sloveniji začel veljati zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, v postopku ni prišlo do bistvenega napredka in je še vedno na prvi stopnji. Zaradi določila v zakonu, da je zahtevo za odškodnino zaradi sodnih zaostankov mogoče zahtevati šele po koncu sodnih postopkov, pa tožnik in njegova naslednica nista mogla vložiti niti zahteve za pravično zadoščenje, sodišče med drugim navaja v razsodbi.

V zadnjem času slovenske zavarovalnice beležijo številne poskuse uveljavljanja škode na podlagi lažnih zahtevkov. To sicer ni nič nenvadnega, saj v teh časih mnogo ljudi išče načine, kako na hiter način priti do večje vsote denarja ... Finančna stiska jih pripelje tako daleč, da storijo kar kaznivo dejanje. Zavarovalniške goljufije svetovne zavarovalnice vsak dan stanejo na milijarde dolarjev. Nič čudnega, da v teh težkih finančnih časih, ko gre pogosto za dejanja iz obupa, zavarovalnice opažajo več poskusov goljufij kot sicer. Pri tem pa niso nobena izjema tudi slovenski goljufi, ki vneto iščejo pretkane načine, s katerimi bi se finančno okoristili. Zanimiv je na primer nedaven primer, ko je lastnik neke nepremičnine želel izkoristiti naravno nesrečo v svoj prid. Po toči, ki je lomastila sorazmerno blizu njegove hiše, je hitro odšel razbiti okna in delno tudi vrata, češ da naj bi jih razbila toča. Ker naj bi okna in vrata nameraval menjati v kratkem, je seveda poskusil do denarja priti kar prek zavarovalnine. In kako so ugotovili prevaro? Zavarovalniški agent je hitro ugotovil, da v neposredni okolici hiše ni poškodovanih objektov zaradi toče, sum poskusa zlorabe pa so pozneje potrdili tudi z natančnim radarskim prikazom padavin. Poleg številnih navideznih kraj delov ali celo celih avtomobilov pa se v zadnjem času občutno povečuje število dogovorjenih prometnih nesreč, ki se zgodijo po precej podobnem scenariju. Preverite, kaj vse se dogaja!

V evroobmočju so od junija lani pa do junija letos cene upadle za 0,1 odstotka. Imeli smo torej deflacijo V evroobmočju smo imeli od junija lani pa do junija letos 0,1-odstotno deflacijo, poroča Eurostat. Analitiki so napovedovali 0,2-odstotni upad cen. Inflacija je na letni ravni tako krepko pod dvema odstotkoma, kolikor je največ, kolikor bi brez vmešavanja še dopustila Evropska centralna banka. Obeta se nam nadaljnji upad cen V prihodnost obrnjena indeksa cen na tovarniškem dvorišču tako v Franciji kot tudi Italiji napovedujeta nadaljevanje upada cen za potrošnike. Od maja lani pa do maja letos so se cene na tovarniškem dvorišču v obeh državah namreč precej znižale. V Franciji so bile maja letos cene na tovarniškem dvorišču za 6,7 odstotka, v Italiji pa za 6,1 odstotka nižje kot leto poprej.

Na zavodu za zaposlovanje se bodo potrudili, da bodo delavci dobili nadomestilo Najprimernejša rešitev bi bila, da se terjatve banke konvertirajo v lastniške deleže in se tako iztisnejo obstoječi lastniki, je vložitev zahteve za stečaj ajdovskega gradbenega podjetja komentiral Virant. Na ta način bi po Virantovem mnenju podjetje ohranili pri življenju. Lahko bi ga sanirali, pozneje pa bi ga banka lahko pod ugodnimi pogoji prodala. Tako bi obdržali podjetje, delovna mesta in s tem močnega gradbinca v Sloveniji, je še ocenil predsednik Državljanske liste. V primeru Primorja je po mnenju predsednika DL-ja Gregorja Viranta namreč spet zatajila Nova Ljubljanska banka. Rubežniki so že na delu S tovarniškega dvorišča Primorja Mehanizacije so rubežniki odpeljali številne stroje, čemur so se zaposleni uprli in do prihoda sodnega izvršitelja preprečili odvoz. Stroje in vozila so želeli odpeljati nekateri upniki in lizinške hiše. Vendar so jim to z zaporo preprečili delavci, ki so se že zjutraj zbrali pred stavbami Primorja. Razmere so nato pomirili predstavniki koordinacije sindikatov v Primorju, ki so od rubežnikov zahtevali dokumente. O propadu slovenskega gradbeništva bodo govorili tudi v današnji oddaji Studio ob sedemnajstih na prvem programu Radia Slovenija. Preberite si tudi Gradbeništvo se sesuva vase, a priložnosti je precej Pozneje je v Primorje Mehanizacijo prišel tudi sodni izvršitelj, da so razjasnili zaplet. Tisti rubežniki, ki so imeli s seboj vso potrebno dokumentacijo, so zarubljene stroje lahko odpeljali. Med njimi je bilo veliko skoraj novih delovnih strojev in tovornjakov, pa tudi zadnji osebni avtomobil, ki ga je v zadnjih mesecih uporabljala uprava Primorja. Volf Če sodišča ne bodo pohitela, ne bo nič ostalo Vodja koordinacije sindikatov v Primorju Damjan Volf je dejal, da od sodišča pričakuje hitro odločanje o stečaju, saj v nasprotnem primeru stečajnemu upravitelju ne bo ostalo kaj dosti lastnine, ki bi jo lahko prodal za poplačilo upnikov. Le stečajni upravitelj lahko ustavi ta rubež, ki smo mu priča v zadnjih tednih, je dejal Volf. Kljub vloženemu predlogu za stečaj se stavka zaposlenih nadaljuje. Tudi delavci, ki niso dobili aprilske plače, pričakujejo hitro odločanje sodišča o predlogu stečaja, saj bodo šele po prehodu v brezposelnost lahko dobili nekaj sredstev za preživetje. Ob stečaju Primorja, Primorja Avtoservisa in Primorja Instalacij bo brez dela ostalo okrog 750 delavcev. Primorje, vzorčna zgodba slovenske tranzicije Z včerajšnjo vložitvijo predloga za stečaj je pod bremenom prevelikih lastninskih apetitov in finančnega izčrpavanja klonilo še zadnje veliko gradbeno podjetje v državi, je za Radio Slovenija poročal Valter Pregelj. Delavci Primorja, ki zaradi težav z izplačilom plač in drugih prejemkov stavkajo že četrti teden, želijo namreč končati večmesečno poslovno in človeško agonijo, sprenevedanje uprave in lastnikov ter manipulacije z morebitnimi vlagatelji. Zgodba Primorja je v marsičem podobna propadu drugih velikih gradbenih družb pri nas vzpon z avtocestnimi in drugimi državnimi deli, lastniško obvladovanje prek holdinga in tajkunski odkup s posojili, za katere menedžerji zastavijo skoraj vse delnice matične družbe, afere zaradi zemonskega sporazuma in Čiste lopate , kriminalistične preiskave in sodni pregoni, upad poslov in nezmožnost vračanja posojil. Črnigoj ni nič vedel, ostalo je za 300 milijonov evrov dolgov Nekdanji ajdovski gradbeni baron Dušan Črnigoj je na vse to pred dvema letoma odgovarjal zviška Nič ne vem o tem. Nič nisem videl. Vegrad se v Primorju ne more ponoviti. Delavci mu danes izrekajo sodbo 58 let v Primorju ste nam ukradli. Na zahtevo bank upnic se je Črnigoj oktobra lani po 27 letih vodenja umaknil in ajdovsko gradbeno družbo je prevzela Marjana Novak, toda zdržala je samo pol leta, nato so vajeti v svoje roke vnovič vzeli lastniki, Črnigoj pa je iz ozadja vodil in zavlačeval igro s fantomskim vlagateljem. Rezultat sto- in večmilijonski dolgovi do bank, dobaviteljev in drugih upnikov, rubeži, izvršbe in odtujevanje Primorjevega premoženja. Bodo delavci dobili vsaj nadomestilo? Vodja stavkovnega odbora Damjan Volf ter delavci in lokalna skupnost upajo na čim prejšnji začetek stečajnega postopka. Z novogoriškega zavoda za zaposlovanje direktorica Lučila Hvala sporoča Mi bomo dali vse od sebe, da bodo lahko presežni delavci dobili pravico do denarnega nadomestila. Propad Primorja ni samo udarec slovenskemu gradbeništvu, še enkrat razkriva podjetniško moralo tranzicije čim dlje polni svoje in žepe svojih prijateljev - na tuj račun.

Ajdovščina - Koordinacija sindikatov v Primorju kljub napovedim od uprave še ni dobila potrdila, da je bil nakazan denar za zaostale plače, kar v koordinaciji razumejo, kot da denarja ni, je povedal sindikalist Bojan Kramar. Tako so sindikati potrdili sklep, da v ponedeljek ob 7. uri začnejo stavkati. V upravi zadeve zaenkrat ne komentirajo. Med sestankom koordinacije sindikatov, ki se je začel ob 14. uri, jim je tiskovna predstavnica družbe sicer prišla sporočit, da bo uprava sindikatom najkasneje do 15.30 dala pisno potrdilo, da je denar prišel in da je na računu Cestnega podjetja Nova Gorica, kar naj bi predstavljalo zagotovilo, da bodo sredstva nato prenakazana delavcem, je pojasnil sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Primorsko in Notranjsko Kramar. Bodo zaposlenim danes nakazali denar? "Potrdila nismo prejeli, kar v stavkovnem odboru razumemo, kot da denarja ni," je nadaljeval Kramar. Posledično bodo v skladu z že sprejetimi sklepi v ponedeljek ob 7. uri začeli stavko. Glede na poslovni čas bank se do ponedeljka namreč očitno ne more zgoditi nič novega, je še navedel Kramar, ki pa je dopustil možnost, da se morebiti kaj spremeni v ponedeljek v času izvajanja stavke. Vodja odnosov z javnostmi v Primorju Ivana Bratož je povedala, da zadeve zaenkrat še ne more komentirati, prav tako pa ni odgovorila na vprašanje, ali bodo danes zaposlenim nakazali denar. Sindikati terjajo izplačilo razlike marčevskih plač in poravnavo prispevkov za socialno varnost zaposlenih za zadnje tri mesece. Uprava Primorja je sicer v sredo sindikalistom predstavila načrt za poplačilo obveznosti z naslova plač in prispevkov ter s tem delno izpolnitev stavkovnih zahtev. Še zadnje veliko gradbeno podjetje pri nas Nova uprava Primorja je napovedala, da naj bi denar za plače prispeval strateški partner, s katerim se dogovarjajo za 30-milijonsko dokapitalizacijo. Med prednostnimi nalogami nove uprave, ki jo vodi Darko Valenčič, v njej pa sta tudi Štefan Činč in Sebastijan Trajkovski, je sicer predvsem zagotovitev nemotenega dela na vseh gradbiščih doma in v tujini ter pridobitev novih naročil, predvsem v tujini. Primorje je še zadnje veliko gradbeno podjetje v Sloveniji. Zaradi velike krize v gradbeništvu je tudi ajdovska družba zašla v težave. Agonijo so poskušali že lani preprečiti z zamenjavo upravnega odbora, vodenje pa je po odstopu Dušana Črnigoja prevzela Marjana Novak, po njenem odstopu pa še Darko Valenčič. Ta naj bi poskrbel za dokapitalizacijo družbe, v katero naj bi strateški partner Icon Capital Group iz Atlante vložil 30 milijonov evrov. Stavka zaposlenih bi zato lahko pomenila zadnji kamenček v mozaiku pred stečajem Primorja.

Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 851,96 točke, kar je 2,92 točke oz. 0,34 odstotka manj kot v torek. Najbolj so se pocenile delnice Petrola in Krke, najbolj podražile pa delnice Telekoma Slovenije. Borzni posredniki so opravili za 1,706 milijona evrov prometa. Najbolj prometne so bile znova delnice Krke, s katerimi so vlagatelji sklenili za 840.710 evrov poslov. Njihov enotni tečaj je zdrsnil za 0,67 odstotka na 61,81 evra. Po prometu so jim sledile delnice Gorenja, s katerimi je bil opravljen en posel s svežnjem. Tudi te delnice so danes v primerjavi s torkom izgubile, tokrat 0,15 odstotka vrednosti. Med delnicami v prvi kotaciji so največji padec ob skromnejšem prometu zabeležile delnice Petrola (-1,18 odstotka na 269,43 evra), pocenile pa so se še delnice NKBM (-0,10 odstotka na 10,18 evra) in Luke Koper (-0,05 odstotka na 18,30 evra). Pridobile so delnice Intereurope (+0,77 odstotka na 3,95 evra), Telekoma Slovenije (+0,75 odstotka na 98,34 evra) in Mercatorja (+0,26 odstotka na 155,40 evra). V standardni kotaciji so po prometu izstopale delnice Save, Zavarovalnice Triglav in Salusa. Prve so se pocenile za 0,85 odstotka, druge za 1,33 odstotka, tretje pa za 0,72 odstotka. Ob zelo skromnem prometu so v tej kotaciji opazneje pridobile delnice Pivovarne Laško in Etola.

Po mnenju češkega premierja bo morala Evropa ostati enotni trg, da bo premagala krizo Mirek Topolanek je premier Češke, ki predseduje EU. Ne želimo novih razdelitev Evrope po osi jug-sever ali vzhod-zahod, okoriščanje ene države na račun druge je nesprejemljivo, je danes v izjavi pred izrednim neformalnim vrhom EU v Bruslju poudaril predsedujoči EU, češki premier Mirek Topolanek. 'Prizadevanja in ukrepi morajo spoštovati načelo solidarnosti' "Evropa bo krizo premagala le, če bomo delovali skupaj, usklajeno in v skladu s pravili EU," je zapisal Topolanek v izjavi za javnost. "Ključno je, da notranji trg ostane enoten," je poudaril. "Vsa prizadevanja in ukrepi v boju proti gospodarski krizi v EU morajo spoštovati načelo solidarnosti. Hkrati pa zahtevajo, da vsi igralci ravnajo odgovorno," je menil Topolanek. Odziv na ukrepe Francije Topolanek je izjavo za javnost poslal po tem, ko je Evropska komisija danes sporočila, da ji je francoska vlada zagotovila, da njeni ukrepi v pomoč avtomobilskemu sektorju ne bodo protekcionistični. Kot take jih je sicer označilo češko predsedstvo EU, češ da pogojevanje pomoči z ohranjanjem delovnih mest v Franciji škodi drugim gospodarstvom in vodi v odpuščanje delavcev v drugih državah. Sarkozy želi domači denar porabiti za domača delovna mesta Poljska je pred nedeljskim neformalnim zasedanjem celotne EU celo sklicala mini vrh devetih držav Vzhodne in Srednje Evrope - brez Slovenije, s katerim želijo te države posredovati močno sporočilo proti protekcionizmu. Nicolas Sarkozy je doslej na te kritike odgovarjal, da namerava denar francoskih davkoplačevalcev pač porabiti za zaščito delovnih mest v Franciji. S tem je sprožil očitke, da to ne pomaga k ustvarjanju enotnosti EU v času vse hujše krize.

Kljub zaostrenim razmeram podjetja v Sloveniji odpirajo nove obrate oziroma povečujejo zmogljivosti. Izbor največjih naložb pokaže, da so večinoma vlagala podjetja v tuji lasti. Na seznamu so podjetja, ki nove tovarne šele začenjajo graditi, manjkajo pa podjetja, kot je Lek , ki je del skupine Sandoz, ker nam niso posredovala podatkov.

Nerezidenti so na ljubljanski borzi januarja ustvarili 16,6 milijona od skupaj 33,8 milijona evrov prometa Januarja je delež nerezidentov v tržni kapitalizaciji delnic ljubljanske borze (LJSE) znašal 10,6 odstotka. Promet nerezidentov je bil v primerjavi s povprečjem leta 2010 močno nadpovprečen, predvsem zaradi nakupov novih državnih obveznic RS69, navaja zadnji Bilten Banke Slovenije. Tujci ustvarijo polovico prometa Nerezidenti so januarja neto kupili za 1,3 milijarde evrov obveznic in za 16,6 milijona evrov delnic slovenskih izdajateljev (celoten promet z delnicami je bil 33,8 milijona). Največji neto kupci obveznic so bili iz Luksemburga (za 660 milijonov evrov), na trgu delnic pa so največ neto kupovali rezidenti Hrvaške (za 6,3 milijona evrov). Ni jasno, ali je v ta znesek že zajeta ena večjih transakcij, to je prodaja 1,26 odstotka Mercatorja, ki je bila v delniški knjigi »zabeležena« prve dni februarja. Sklad NFD 1 je namreč 1,26-odstotni delež Mercatorja s tržno vrednostjo 7,6 milijona evrov prodal stranki Splitske banke (fiduciarni račun). Na isti račun je verjetno šla tudi večina enakega, 1,26-odstotnega deleža Mercatorja, ki ga je prodal Rodić M & B trgovine.

Fakulteta za državne in evropske študije je zasebna šola z javno koncesijo, ki izvaja kakovostno izobraževanje na različnih strokovnih smereh. Pester izbor študijskih programov in različnih stopenj le-teh nudi priložnost mnogim znanja željnim ambicioznim posameznikom. Redno se lahko vpišejo tudi zaposleni kandidati. Redni vpis je koncesioniran, zato ŠOLNINE NI število mest pa je omejeno. Za vas FDŠ organizira informativne dneve v Kranju in v Mariboru, vi pa izberite tisto, ki vam je najbližje. Programi, ki jih je na FDŠ mogoče vpisati v študijskem letu 2009/2010 so naslednji - Dodiplomski študij Javna uprava I. stopnja je program FDŠ, ki nudi veliko priložnost za vse mlade, ki jih zanima delo v javni upravi. Z pridobljeno izobrazbo se lahko potegujete za poklice, ki so tipični za uradniška delovna mesta v organih državne uprave, v občinski upravi in pri nosilcih javnih pooblastil, prav tako pa tudi pri izvajalcih javnih služb. Ne pozabite, da se v časih velikih ekonomskih preobratov država najzanesljivejši delodajalec. Cilj študija v okviru programa Javna uprava je izobraziti študentke in študente za opravljanje normativne funkcije, kot ene od najpomembnejših funkcij državne uprave in uprave v lokalnih skupnostih tako, da se bo ta opravljala v skladu z evropskimi standardi, njeni izvajalci pa bodo sposobni komunicirati tudi z mednarodnim okoljem. - Strokovni magisterij Javna uprava II. stopnja Upravno-organizacijska smer Program zagotavlja kompetence vsem, ki se ukvarjajo z organizacijo in vodenjem upravnih organov. Upravno-procesna smer Program zagotavlja kompetence vsem, ki izvajajo splošne upravne postopke in posebne upravne postopke. Upravno-evropska smer Program zagotavlja kompetence vsem, ki poleg upravnih, izvajajo tudi predpise EU in jih uporabljajo pri svojem delu v Sloveniji ali pa se usposabljajo za službe v EU. - Strokovni magisterij Mednarodne in diplomatske študije II. stopnja Program je zasnovan za izobraževanje strokovnjakov na področju diplomacije in mednarodnih odnosov. Mednarodna smer Program zagotavlja kompetence vsem, ki poklicno delujejo na področju mednarodnih odnosov in primerjalnega prava. Diplomacija Program zagotavlja kompetence vsem, ki poklicno delujejo v diplomaciji. - Doktorski študij Javna uprava III. stopnja v postopku akreditacije Program traja tri leta in je razdeljen v šest semestrov. Prvi semester je namenjen teoretski in metodološki poglobitvi predhodnih znanj, ki omogočajo uvod v doktorski študij. Drugi semester je namenjen oblikovanju dispozicije za doktorsko disertacijo. Tretji in četrti semester sta namenjena individualnemu delu pri doktorski disertaciji ob pomoči mentorja in morebitnega somentorja. To se v petem semestru poveže s seminarjem za pripravo disertacije, v kateri kandidati predstavijo pripravljeni osnutek disertacije in prejmejo napotke za nadaljnje dopolnitve, tako da lahko delo zaključijo do konca šestega semestra.

Ljubljana - Kot pišejo Finance, so pred kratkim tri ljubljanska podjetja prejela sodni sklep o izvršbi za po 80 tisoč evrov od podjetja, s katerim nikoli niso poslovala. Vse skupaj pa se je dobro razpletlo, saj so k sreči dvignili sodno pošto in so lahko pravočasno ugovarjali zoper neutemeljeno izvršbo. Tako se lahko zgodi, da vam utegnejo fantomski upniki pred prazniki, ko vodilnih ni več v službi, z elektronsko izvršbo in malo iznajdljivosti pobrati denar z računa podjetja. Direktor ljubljanskega podjetja, čigar identitete Finance niso razkrile, je povedal, da je od sodišča prejel sklep o izvršbi za slabih 80 tisoč evrov, ki naj bi jih dolgoval nekemu podjetju. Po njegovem mnenju gre za podjetje nabiralnik iz tujine, s katerim niso nikoli imeli opravka. Če ne bi ukrepali takoj, bi to podjetje avtomatično dobilo njihov denar, sami pa bi bili brez možnosti pritožbe. Na policiji so za Finance potrdili, da ljubljanski kriminalisti preiskujejo prijavo odvetnika iz Kranja, ki ga je lažni upnik v svojem predlogu za izvršbo brez njegove vednosti navedel kot svojega zastopnika. Na policiji trdijo, da iz primera izhajajo razlogi za sum uradno pregonljivih kaznivih dejanj goljufije in ponarejanja poslovnih listin, zato prizadetim podjetjem svetujejo, da take primere prijavijo policiji. Na policiji pa tudi svetujejo pozornost pri pregledovanju prejete pošte ter izkoriščanje vseh razpoložljivih pravnih sredstev v izvršilnih postopkih. Kot pišejo Finance, v predprazničnih dneh, ko so podjetja zasuta s pošto in je veliko odgovornih odsotnih iz podjetij, toliko večja možnost, da bi lahko tovrstni poskusi elektronskih sodnih izvršb uspeli. Podjetja se morda niti ne zavedajo, da je sodelavec, ki sprejema in odpira pošto, pomembnejši, kot si lahko mislite. Če spregleda ali založi obvestilo o prejeti sodni pošti, vas to lahko stane precej denarja, ki vam ga lahko z računa podjetja z elektronsko izvršbo spelje kakšen lažni prebrisani upnik. Odvetnik Andrej Simonič je za Finance povedal, da mora podjetje skrbeti, da se mu pošta ne izmuzne in da jo dvigne najpozneje v 15 dneh. V primeru, da je bila pošto dvignjena prepozno in so vam sredstva neupravičeno odtujili, lahko predlagate vrnitev v prejšnje stanje. Če gre za sum kaznivega dejanja, tako Simonič, vložite ovadbo tožilstvu ali policiji, v okviru tega postopka pa zahtevajte vrnitev sredstev.

Število delovno aktivnih ljudi se vztrajno zmanjšuje Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je januarja znašala 13,6 odstotka oziroma 0,6 odstotne točke več kot decembra. Gre za že drugi zaporedni mesec z občutnejšo rastjo stopnje brezposelnosti. Decembra se je brezposelnost namreč okrepila za 0,8 odstotne točke, so sporočili iz državnega urada za statistiko. Število prijavljenih brezposelnih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje je januarja doseglo najvišjo vrednost od začetka krize. Bilo jih je 124.258, kar je skoraj 6.200 oziroma 5,2 odstotka več kot mesec pred tem. Toliko brezposelnih je bilo na zavodu nazadnje prijavljenih v začetku leta 1999. Od lanskega septembra se je sicer stopnja brezposelnosti zvišala za 2,1 odstotne točke. Stopnja brezposelnosti se je januarja znova dvignila prav v vseh statističnih regijah, najbolj pa na Koroškem, in sicer s 13,3 na 14,7 odstotka. Število delovno aktivnih ljudi se vztrajno zmanjšuje. V januarju se je znižalo že osmi mesec zapored, tokrat za približno 4.200. Konec januarja je bilo v Sloveniji nekaj manj kot 789.000 delovno aktivnih. To je približno 22.900 manj kot pred letom dni. Tokrat se je znižalo predvsem število delovno aktivnih moških, in sicer za 3.400, število delovno aktivnih žensk pa se je znižalo za 830. Število delovno aktivnih ljudi je januarja glede na dejavnost spet najbolj upadlo v gradbeništvu, za 1.500. V zadnjem letu se je število delovno aktivnih v tej dejavnosti zmanjšalo za več kot 14 odstotkov. Na statističnem uradu sicer opažajo, da stopnja brezposelnosti v zadnjih letih narašča predvsem v jesenskem in zimskem obdobju, medtem ko v pomladnih in poletnih mesecih upada ali se ne spreminja.

Veseli me, da se je novi predsednik države zavzel za spravo in da ceni patriotizem, je dejal predsednik vlade Janez Janša Predsednik vlade Janez Janša je v izjavi za javnost po prisegi novega predsednika države Danila Türka dejal, da pričakuje korektno sodelovanje z novim predsednikom. Obenem je premier omenil, da sta s Türkom že takoj po volitvah imela pogovor, kjer sta se oba zavzela za takšno sodelovanje. Janšo veseli, da se je novi predsednik države zavzel za spravo in da ceni patriotizem. "Mislim, da je prvi predsednik države, ki je to omenil v svojem govoru," je poudaril in dodal, da ga to navdaja z optimizmom. "Pričakujem, da bo veliko prispeval k aktivnostim, ki jih mora Slovenija izpeljati v prvi polovici leta 2008" Janša je pojasnil, da pričakuje Türkovo aktivno vlogo še zlasti v prvi polovici naslednjega leta. "Dogovorila sva se za redne sestanke, kjer bomo te poteze koordinirali," je pojasnil in dodal, da misli, "da bodo stvari povsem normalno tekle". Glede na Türkove izkušnje pričakuje, da bo veliko prispeval k aktivnostim, ki jih mora Slovenija izpeljati v prvi polovici leta 2008. Glede dosedanjega predsednika države Janeza Drnovška pa je premier dejal, "da je imel različna obdobja, v nekaterih je veliko prispeval k temu, da je Slovenija uspešna država".

Keratokonus je degenerativno nevnetno obolenje, ki se najpogosteje pojavi med 20. in 40. letom starosti. Vzrok zanj še ni povsem znan, domneva pa se, da gre za genetsko pogojeno obolenje. Stroka opaža, da se pogosteje pojavlja pri ljudeh, ki so imeli alergije ali pa so si pogosto meli oči Pri bolezni keratokunus očesna roženica zaradi spremenjene strukture tkiva postaja vedno tanjša in se zaradi tega nepravilno izboči, kar pripelje do slabšega vida, včasih se pojavi dvojni vid pri gledanju z enim očesom, nekateri opisujejo bleščanje in občutljivost za svetlobo. Več stopenj napredovanja bolezni »Začetna oblika je pogostejša in praviloma ne napreduje. To obliko keratokonusa največkrat odkrijemo naključno in pacientom ne povzroča težav. Pacientom predpišemo očala ali kontaktne leče,« pravi dr. Kristina Mikek iz ambulante Morela okulisti. Dodaja, da pri napredovali obliki bolezni pacientom z očali težko izboljšajo vid, v poštev pridejo v glavnem poltrde ali trde kontaktne leče. Pri tej obliki pride do takšnih sprememb v roženici (stanjšanje, brazgotine), da se zaradi njih vid lahko izrazito poslabša. V končnih fazah je pri napredovali obliki obolenja, ko se pojavi izrazito poslabšanje vida, potrebna transplantacija roženice. Če pacienti dobro prenašajo kontaktne leče in z njimi dobro vidijo, ni težav, problem se pojavi, če pacient slabo prenaša dolgotrajno nošenje leč. Obstaja zdravljenje, ki lahko ustavi bolezen Za tiste, pri katerih bolezen napreduje, je na voljo metoda »UV cross-linking«, s katero lahko upočasnijo napredovanje bolezni, pravi sogovornica. Z ultravijolično svetlobo (žarki A) in riboflavinom (vitamin B2) se doseže povečana togost roženice, s čimer se upočasni napredovanje bolezni. Operacija poteka ambulantno, v lokalni anesteziji. Tekočina, ki vsebuje riboflavin, pol ure kaplja na roženico. Kapljice skupaj z ultravijoličnimi žarki učinkujejo tako, da se ustvarjajo nove prečne vezi med kolagenskimi vlakni, kar poveča trdnost roženice. Cilj zdravljenja pri zgodnjih oblikah bolezni je, da poskušajo ohraniti vidno ostrino, s katero je pacient s keratokonusom še zadovoljen. Pri nekaterih pacientih z zgodnjo obliko bolezni lahko po zdravljenju pride tudi do izboljšanja vida, včasih pa se lahko vid tudi poslabša. »Na splošno lahko rečemo, da želimo s tem zdravljenjem čim bolj ohraniti vidno ostrino, ki jo pacient še ima, in odložiti operacijo presaditve roženice,« razlaga dr. Kristina Mikek. Učinek zdravljenja viden po letu dni Metoda se v medicini uporablja že dlje časa, za zdravljenje omenjene bolezni pa od leta 2003, ko je bila objavljena prva klinična raziskava, ki je potrdila njeno uspešnost. Dosedanje raziskave potrjujejo, da je ob pravilnih indikacijah metoda varna in lahko ustavi ali pomembno upočasni napredovanje keratokonusa. »Kakšen bo vid po operaciji, je odvisno predvsem od stopnje prizadetosti roženice,« pojasnjuje sogovornica. Ostane lahko nespremenjen, lahko se nekoliko izboljša, pri napredovalem keratokonusu se lahko tudi poslabša. Pomembno je vedeti, da se prvi rezultati zdravljenja pokažejo šele po osmih tednih, dokončna ocena uspešnosti zdravljenja pa je možna šele po letu dni.

Sindikati in delodajalci so neki skupni jezik le našli Ekonomsko-socialni svet se je seznanil s potekom pogajanj o reformi trga dela in njihovimi rezultati. Število brezposelnih hitro narašča. Minister za delo Andrej Vizjak je po seji Ekonomsko-socialnega sveta ESS v Ljubljani uvodoma opozoril na visok delež začasnih zaposlitev, z večinskim deležem mladih, in na nizko stopnjo zaposlenosti starejših. Sklepanje pogodb za določen čas je po Vizjakovih besedah v Sloveniji pravilo že nekaj let in ni povezano s krizo. Minister je med razlogi za tako stanje izpostavil veliko razliko v pravicah, ki izhajajo iz delovnih razmerij za določen in nedoločen čas, kar povzroča dvojnost trga dela. Vlada si je zato za bistvena cilja reforme zastavila zmanjšati segmentacijo in povečati prožnost trga dela oz. konkurenčnost gospodarstva. Po Vizjakovih besedah pogajanja kažejo, da so na pravi poti do zbližanja stališč, da pa še niso na cilju. Velja se potruditi, da ta cilj dosežemo, je dejal. Dodal je še, da so na pogajanjih izoblikovali več novih pobud, in sicer da v letu dni uredijo tudi študentsko delo, vprašanje ekonomsko odvisnih delavcev ter dodatne ukrepe aktivne politike zaposlovanja, zlasti za zaposlovanje starejših. Slika gospodarstva je slaba, reforma nujna Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je spomnil, da je v Sloveniji že več kot 120.000 brezposelnih, število delovnih mest je glede na predkrizni čas upadlo za skoraj 100.000, ugasnilo je že več kot 1.700 podjetij, skrb vzbujajoči pa so tudi trendi za naprej, je povedal. Zato je večja prožnost trga dela izjemno pomembna, je dejal. Smole je dejal, da so delodajalci od začetka pogajanj dosegli določen uspeh, denimo umik enotne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in kvot za zaposlovanje za določen čas, a še vedno ostaja nekaj zelo perečih vprašanj. Med njimi je izpostavil odpravnine za zaposlene za določen čas in 25-odstotno kvoto za agencijsko delo. Prožnost ni manjša pravna varnost Izvršni sekretar za področje delovnih razmerij pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je na drugi strani opozoril, da se večja prožnost nanaša na postopke zaposlovanja in odpuščanja in ne sme iti na račun pravne varnosti delavcev. Prav tako večja prožnost ne pomeni zniževanja stroškov dela, je povedal, pri tem pa izpostavil predlog za umik plačanega odmora za malico. A obenem se je zavzel za predlagane ukrepe za zmanjšanje segmentacije, saj je prepričan, da bi lahko imeli učinek. Dodal je še, da se konkurenčnost gospodarstva in število delovnih mest ne bosta povečala le prek reforme trga dela, temveč da to lahko prvenstveno dosežejo pravi ukrepi ministrstev, pristojnih za gospodarstvo in finance.

Ali bo šlo na čakanje okoli 400 delavcev jeseniškega Acronija, ki se spopada z upadom naročil in je trenutno v remontu? V jeseniškem Acroniju naj bi šlo po neuradnih podatkih prek sklada dela na čakanje 460 delavcev. O tem, koliko delavcev nameravajo prek sklada dela, ko bo ta potrjen, poslati na čakanje, smo v četrtek vprašali Slavka Kanalca, glavnega direktorja Acronija, vendar na naša vprašanja ni želel odgovoriti, dejal je le, da izjav o tem ne daje. Nam je pa Klemen Drobič, predsednik sindikata Neodvisnost, potrdil, da se govori o presežnih delavcih, vendar še čakajo, da bo državni sklad dela sprejet. Izjav o tem ne dajem. Slavko Kanalc, glavni direktor Acronija Delavci, ki bodo na čakanju, naj bi prejemali 85-odstotne plače, za tiste, ki bodo delali,pa naj bi veljal 40-urni delovnik namesto zdajšnjega 32-urnega. Delavci naj bi bili razdeljeni v skupine in se menjali na tri mesece. "Taki intervali se mi zdijo predolgi, menim, da bi čas treh mesecev moral biti krajši, res pa je, da gre šele za prve pogovore in predloge. Danes (četrtek, op. a.) smo se predstavniki sindikatov o tem pogovarjali z direktorjem Kanalcem," je povedal Drobič. Remont kmalu končan Na čakanje naj bi neuradno šlo trideset odstotkov od 1.570 zaposlenih. Delavci so zaradi pomanjkanja informacij negotovi, kritični pa so tudi do vodstva Slovenske industrije jekla,ki jim ne pojasni, kako bo s podjetjem v prihodnje. In izvedeli smo, da naj bi jim v četrtek ukinili tako imenovano rekreacijo – podjetje Acroni jim je do zdaj financiralo vstopnino za nekatere športne dejavnosti. Gospodarska kriza se pozna tudi pri naročilih, ki naj bi jih bilo trenutno v primerjavi z istim obdobjem lani za polovico manj. Na mesec bi morali imeti za 27 tisoč ton naročil, zdaj pa jih imajo za okoli 17 tisoč ton. V jeklarni trenutno poteka remont, ki se je začel sredi aprila, končan pa naj bi bil predvidoma 25. maja, ko naj bi poskusno zagnali proizvodnjo.

Minister za delo Andrej Vizjak je predstavil smernice reforme trga dela, s katero želi vlada znižati prepad med različnimi pogodbami o zaposlitvi, hkrati pa omogočiti lažji vstop na trg dela, pa tudi olajšati odpuščanje. Med drugim bi bili delodajalci olajšani stroškov odmora za malico. Kot je dejal Vizjak, želijo prepad med "divjo fleksibilnostjo" oziroma zaposlovanjem mladih v negotovih oblikah dela ter veliko varnostjo zaposlenih za nedoločen čas rešiti z vpeljavo enotne pogodbe za nedoločen čas. Minister je poudaril, da je delež začasnih zaposlitev v skupnih zaposlitvah v starostni skupini med 15 in 64 let v Sloveniji nad povprečjem EU že od leta 2002 in da posebej izstopa najvišji delež začasnih zaposlitev med mladimi. Vzroki za takšno segmentacijo po njegovih besedah ležijo v širokem razponu možnih razlogov za sklenitev pogodbe za določen čas in visokem indeksu varovanja zaposlitve za nedoločen čas. Reforma naj bi zato vpeljala koncept enotne pogodbe za nedoločen čas. Vlada želi z reformo zagotoviti tudi večjo prožnost trga dela: omogočiti lažji vstop na trg dela in lažje ostajanje v zaposlitvi, znižati administrativne in časovne obremenitve podjetij s poenostavitvijo postopkov, vključevati delavce v ustrezne ukrepe na trgu dela že v času odpovednega roka, zmanjšati oziroma porazdeliti breme, ki ga delodajalcem predstavljajo stroški ob odpuščanju, povečati fleksibilnost pri delodajalcu in določiti sorazmernost pravic iz dela z delovnimi obveznostmi pri delodajalcu. Cilj reforme je tudi povečati učinkovitost delovnopravnega varstva, in sicer tako, da se zagotovi učinkovitejše uveljavljanje odškodninske odgovornosti ter odgovornosti za terjatve delavcev v primerih zlorab prenosa podjetja, učinkovitejše izvajanje inšpekcijskega nadzora, sodnega varstva in sankcioniranja kršitev, izboljšanje pogojev dela pri delodajalcu ter uveljavi ustrezno varnost za posameznike, ki so izgubili zaposlitev in iščejo novo. Tako naj bi zmanjšali tudi delo na črno.

Cena avtoplina na Petrolu ostaja nespremenjena Opolnoči se bodo cene naftnih derivatov skladno s 14-dnevno vladno uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov spremenile. Neosvinčen 95-oktanski bencin se bo podražil za 2,3 centa, na 1,287 evra, 100-oktanski pa prav tako za 2,3 centa, na 1,3 evra za liter. Cena dizelskega goriva se bo zvišala za 2,5 centa, na 1,238 evra za liter. Kurilno olje se bo podražilo za 2,8 centa, na 0,932 evra za liter. Cena avtoplina na Petrolu ostaja nespremenjena, in sicer 0,717 evra na liter. Na črpalki Butan plina v Ljubljani je treba za liter avtoplina odšteti 0,689 evra, na črpalki Butan plina v Izoli pa 0,680 evra za liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja.

Špela Lilija v oddaji Prava ideja! Hudi krizi v usnjarski industriji se je družinsko podjetje Hiša usnja Herman izognilo s široko paleto izdelkov in prav nove ideje so po mnenju oblikovalke Špele ključ do uspešnega poslovanja. Oblikovalka Špela Lilija je najmlajša predstavnica družinskega podjetja, ki v haloških Dolanah že štiri desetletja ustvarja usnjene izdelke. Špelin ded je z mojstrskim izpitom za izdelavo oblačil v sedemdesetih letih v domači garaži začel graditi uspešno zgodbo, danes pa so v podjetju zaposlene tri generacije družine. Špela Lilija bo gostja oddaje Prava ideja. Poročali bodo tudi o tem, kako nam bo uspelo počrpati evropski denar in o novih pristopih v marketingu. Prava ideja je na sporedu vsak četrtek ob 21.30 na 1. programu TV Slovenija, ponovitev pa v ponedeljek ob 18. uri na 2. programu. Vabljeni k ogledu! Najbolj me je pritegnilo oblikovanje nečesa novega. Iskanje novih idej in kreacij. Seveda pa je k temu pripomoglo tudi domače podjetje in možnosti, ki sem jih imela oziroma jih imam za ustvarjanje, o svoji odločitvi, da se usmeri v oblikovanje usnjenih izdelkov, pove Špela. Izdelava v enem dnevu, tapeciranje sedežev Današnji časi za usnjarstvo in prodajo usnjenih izdelkov niso rožnati. Stanje pri nas je zelo slabo. Če pogledamo trg, vidimo, da skoraj ni več podjetja v Sloveniji, ki bi se ukvarjalo z izdelavo samega usnja, kaj šele usnjenih oblačil, poudarja Špela. Ostali so tako le še nekateri podjetniki in manjša podjetja, ki delajo za svoje preživetje. Prav zato tudi v njihovem podjetju ves čas iščejo nove poti in nove izdelke. Tako so se lotili tudi individualnega vezenja na oblačila, tapeciranja letalskih sedežev, avtomobilskih delov, pohištva, izdelave usnjenih motorističnih kombinezonov. Trudijo se upoštevati vse želje strank ter izdelek ustvariti v čim krajšem času, tudi enem dnevu, izpostavlja naša sogovornica. Navdušenje Avstrijcev Spoznali so jih na avstrijskem tržišču, kar je prineslo porast naročil za irhaste hlače iz jelenove kože in njihove značilne noše. Razen obiska raznih sejmov v Avstriji za ta uspeh nismo uporabili kakšne posebne promocije. Kupci so nas sami reklamirali dalje. Po njenem mnenju zanimanje kupcev za usnjene izdelke ne upada, vendar si s svojo plačo ne morejo privoščiti kvalitetnega usnjenega izdelka, ki bi jim zdržal 10 do 15 let, in so primorani kupiti poceni kitajski izdelek, slabše kvalitete in izdelave .

Sposobnost Branka Mačka, povzročitelja nesreče na avtocesti pri Arji vasi, v kateri so umrle tri mlade osebe, je bila takrat bistveno zmanjšana izključno zaradi velike količine alkohola in ne duševnih motenj, je ugotovil psihiatrični izvedenec Gorazd Mravlje. V mnenju, ki ga je na današnji obravnavi prebrala predsednica sodnega senata Marjana Topolovec Dolinšek, Mravlje prav tako ugotavlja, da ima Maček osebnostne motnje, je anksiozen in depresiven, vendar nima takšne bolezni, da se ne bi mogel zavedati svojega ravnanja. "Izvedenec Ciglarič je pristranski" Sodni senat bo 31. maja izvedenca Iztoka Ciglariča povabil na obravnavo, kjer bo odgovarjal na morebitna vprašanja tožilca in obrambe. Sodišče je prejelo tudi dopolnjeno izvedensko mnenje izvedenca cestno-prometne stroke Iztoka Ciglariča, vendar tega mnenja sodnica ni prebrala, saj se Mačkov zagovornik Damir Ivančič s tem ni strinjal. Ivančič je namreč podvomil v nepristranskost Ciglariča, ker poslovno večkrat sodeluje z Družbo za avtoceste RS. Poleg tega Ivančič Ciglariču očita, da se v ničemer ni opredelil do idejne ureditve križišča v Arji vasi in ostalih križišč po državi. Prav tako Ciglarič po mnenju Ivančiča ni odgovoril na vprašanje, ali je križišče v Arji vasi skladno z zahtevami prometne varnosti. V svojem poročilu je Ciglarič sicer priznal, da en prometni znak v križišču v Arji vasi ni postavljen v skladu s prometno zakonodajo. Zato je Ivančič predlagal postavitev drugega izvedenca cestno-prometne stroke iz tujine, vendar je senat njegov predlog zavrnil kot neutemeljen. Po oceni senata je namreč mnenje Ciglariča jasno in popolno, s tem pa se strinja tudi tožilec Ivan Žaberl.

Zidar namerno izčrpava SCT, 1.000 delavcev na cesto? SCT-jeva hčerinska družba SCT Obrati iz Črnuč je na Okrožnem sodišču v Ljubljani vložila predlog za stečajni postopek. Predlog za stečaj pa naj bi v torek podala tudi družba SCT Gem. V SCT Obratih je zaposlenih 245 delavcev, ki so od petka do imenovanja stečajnega upravitelja na kolektivnem dopustu. Družba je zadolžena za 13 milijonov evrov, od tega je skoraj polovica neporavnanih terjatev, dolg matične družbe SCT pa je višji od 200 milijonov evrov, je za TV Dnevnik poročala Alenka Pogačnik. Znašli smo se v kapitalski neustreznosti Zaradi težav, v katerih se je znašla matična družba, in glede na položaj gradbeništva v Sloveniji smo se znašli v kapitalski neustreznosti, je razloge za stečaj pojasnil direktor družbe Milan Tomič, ki upa, da bo nekaj zaposlenih vseeno našlo delo pri projektih matične družbe SCT, kot sta, denimo, tunel Ljubno in Sarajevska obvoznica. V torek naj bi predlog za stečaj podala še hčerinska družba SCT-ja, SCT Gem iz Mengša, kar pomeni, da naj bi se na cesti znašlo še 400 delavcev. Koliko delavcev bo ostalo po prestrukturiranju? Končna usoda SCT-ja še ni znana, jasno pa je, da bo del od 2.000 delavcev, kolikor jih je zaposlenih v skupini, delo izgubil. Koliko delavcev bo imel SCT po finančnem prestrukturiranju, je odvisno predvsem od načina sanacije, a še pred morebitno prisilno poravnavo ali stečajem bo na cesti najverjetneje ostalo okoli 1.000 delavcev, ki imajo zaposlitve za določen čas. Do denarja s previsokimi računi? Kljub slabemu položaju SCT-ja pa naj bi nekatere njegove hčerinske družbe poslovale zelo dobro, kar naj bi bila, posledica načrtnega izčrpavanja krovnega podjetja SCT-ja, d. d., in sicer tako, da naj bi matičnemu podjetju za opravljene storitve izstavljala previsoke račune, je za Radio Slovenija poročal Uroš Kokošar, ki se sklicuje na neuradne vire blizu Ivana Zidarja. Kot je znano, SCT zaradi suma, da naj bi se kapital iz krovne družbe pretakal v hčerinsko družbo SCT Investicije, družbo preiskuje tudi državno tožilstvo, hkrati pa naj bi to dajalo slutiti, da namerava Ivan Zidar do konca izčrpati SCT, d. d., in nadaljevati s hčerinskimi družbami, je še poročal Radio Slovenija. Na ta scenarij naj bi napeljevala tudi postopek, ki so ga zaradi po njihovem mnenju prenizkih odpravnin pri iztisnitvi malih delničarjev sprožili v združenju. Menijo namreč, da so prejeli le tretjino zneska, ki bi jim moral pripasti. Več kot prepolovljen prihodek SCT-ja SCT je v velikih težavah, saj mu pri pridobivanju novih poslov, ki bi jih nujno potreboval, ne kaže dobro, hkrati pa ima za 170 milijonov evrov kratkoročnih terjatev. Poleg tega naj bi letos ustvaril za le 150 milijonov evrov prihodka, medtem ko je ta še pred dvema letoma znašal 500 milijonov evrov.

Vseslovenskega protestnega shoda Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki bo v soboto v Ljubljani, se bo udeležilo tudi okrog 2000 delavcev z območja, ki ga pokriva celjska območna organizacija sindikatov. Rezerviranih je 28 avtobusov, prijave za udeležbo na shodu pa še prihajajo, je povedal sekretar celjske območne organizacije ZSSS Srečko Čater. Prijave za udeležbo na shodu še prihajajo. © BOBO Kot je pojasnil Čater, so sindikati organizirali vseslovenski shod zato, ker z delodajalci ne morejo vzpostaviti socialnega dialoga, kakršnega so si želeli. "Ko se obravnavajo rezervacije poslovanja, se vedno prikazujejo številke, ki nas uvrščajo v sam vrh EU, ko pa želimo na podlagi teh podatkov doseči rast plač, naletimo na gluha ušesa," je dejal. Čater meni tudi, da so plače delavcev odraz dogajanja v državi in prikazujejo povprečno neto in bruto plačo v vseh dejavnostih. Opozoril je, da so tudi pokojnine posledica nizkih plač in da upokojenci intenzivno delijo usodo delavcev, katerih povprečna plača je nizka. Čater problem vidi tudi v tem, da v Sloveniji ni brezplačnih zdravstvenih storitev, pri nekaterih storitvah je treba v celoti plačati participacijo, čeprav ima večina ljudi sklenjeno tudi dodatno zdravstveno zavarovanje. "Sodu je izbila dno rast cen živilskih izdelkov, ki so porasle za od tri do 20 odstotkov, to pa je prizadelo zlasti delavce, ki na mesec prejmejo od 450 do 500 evrov plače. Država je do teh delavcev mačehovska," je povedal Čater. Dodal je, da delavci vse bolj postajajo zgolj sredstvo za izjemno hitro bogatenje dobro organiziranih skupin, medtem ko kar 242.000 Slovencev oziroma dobrih 12 odstotkov vseh prebivalcev Slovenije živi pod pragom revščine. Postregel je tudi s podatki, da se je dobičkonosnost gospodarskih družb v minulih letih povečala z 9,5 odstotka na 12,4 odstotka, medtem ko se je delež za plače v bruto domačem proizvodu znižal z 52,7 odstotka na 51,4 odstotka. Ker so stroški hrane previsoki, 120.000 Slovencev ne more jesti mesa v vsakodnevnem obroku, je dejal.

Lahovnikov zakon omejil plače vodilnih Vodilni na Pošti Slovenije naj bi si izplačevali občutno previsoke plače. Neskladja so opazili tudi na ministrstvu za gospodarstvo, ki od Pošte zahtevajo natančne izračune. Pošta Slovenije je v 100-odstotni državni lasti, zato je izplačevanje previsokih plač tudi v nasprotju z zakonom. Generalni direktor Pošte Aleš Hauc naj bi si namreč po poročanju POP TV-ja vsak mesec izplačeval 2.300 evrov bruto preveč. Ker so na njegovo plačo vezane tudi plače drugih članov uprave, svetovalcev in področnih direktorjev, so torej previsoke tudi njihove plače. Po zakonu, ki ga je predlagal prejšnji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, si direktorji državnih podjetij lahko izplačujejo plačo, ki je petkratnik povprečne plače v družbi. Tak izračun bi višino Haučeve plače postavil na 7.100 evrov bruto, zdaj pa naj bi prejemal 9.400 evrov bruto, je poročal POP TV. Neskladje, ki ga ne znajo pojasniti, so po besedah ministrice za gospodarstvo Darje Radić ugotovili tudi njeni sodelavci, zato so od družbe zahtevali natančen izračun osnovne plače direktorja. Če bodo ugotovili nezakonitosti, bodo kot lastniki najprej ukrepali proti nadzornemu svetu, ki je pogodbo s Haucem tudi podpisal.

Pričakujejo pojasnila o nadaljnji usodi podjetja Skoraj 150 zaposlenih v TVM-ju nadaljuje stavko, s katero med drugim zahteva izplačilo zaostalih plač, preostanka regresa ter poplačilo zaostalih pokojninskih obveznosti in kreditov. Obljuba, da bodo danes poplačani zapadli obroki kreditov in dodatno pokojninsko zavarovanje, ni bila izpolnjena, zato delavci Tovarne vozil Maribor TVM nadaljujejo v ponedeljek začeto stavko. Ne glede na to, ali bi se to zgodilo, pa bi delavci TVM-ja stavko vsaj še teden dni nadaljevali, saj so sklenili stavkati do izpolnitve vseh njihovih zahtev. Vodstvo družbe, ki je v večinski lasti Viatorja & Vektorja, jim je namreč v ponedeljek obljubilo, da bo preostanek novembrske plače - konec prejšnjega meseca so delavci prejeli le akontacijo te plače - in preostanek regresa za letni dopust za leto 2010 izplačalo do 11. januarja. Šele takrat bo sindikat znova pripravil zbor delavcev in se odločil, kako naprej. Delavci obenem želijo, da se razjasni nadaljnja usoda podjetja, kjer proizvodnja v zadnjem letu dni bolj ali manj stoji. TVM, ki se ukvarja s proizvodnjo avtobusov, je v krizi že dobro leto in pol. Delavci so svoje plače in del regresa lani že nekajkrat morali izsiliti po grožnjah s stavko.

Uspešno družinsko podjetje Oblak commerce www.oblak.si Podjetje Oblak commerce je eno največjih podjetij v logaški občini, eden vodilnih proizvajalcev betonskih izdelkov v Sloveniji, z zadnjo posodobitvijo uvedbo nove moderne proizvodne linije, pa so proizvodni proces dvignili na nivo, ki mu v Evropi ni para. Kljub uspešnosti pa direktor Bogdan Oblak ostaja trdno na tleh. V pogovoru o podjetju ne pozabi omeniti prednikov, ki so postavili temelje podjetju, podpore in sodelovanja družine in zaposlenih, ki s pripadnostjo in pridnostjo veliko pripomorejo k uspešnosti podjetja. Zadovoljstvo zaposlenih se izraža v tem, da je fluktuacija izredno majhna in da je veliko posameznikov, ki bi si želeli delati pri njih. Ob tem pa ne gre prezreti njihovih humanitarnih gest ob otvoritvi nove proizvodne linije so logaški občini podarili defibrilator, ki je vsekakor dragoceno darilo, ob morebitni rešitvi življenj pa bo njegova vrednost neprecenljiva. Tradicija, beton, kozmetika, naprednost, urejenost, kakovost, družinska povezanost je le nekaj asociacij, ki jih dobim ob omembi podjetja Oblak commerce. Oznaka družinsko podjetje lepo zazveni, vendar pa številni primeri kažejo, da je po svoji strukturi in medsebojnih odnosih to zapletena organizacija, saj se prepletata družinski sistem, ki temelji na čustvih in družinskih vrednotah, na drugi strani pa racionalen poslovni sistem. Le pretehtana kombinacija lahko vodi k uspehu. Očitno je, da so Oblakovi našli učinkovito kombinacijo in da v družinskem podjetju vidijo številne prednosti. Temu pritrjuje dejstvo, da podjetje uspešno prehaja že na peti rod prenašajo se znanje, izkušnje, pripadnost podjetju, prav vsak rod pa doda podjetju svoj doprinos, razširi asortima izdelkov, poveča kakovost in podjetje še utrdi na slovenskem podjetniškem nebu. Pri njih človek dobi občutek, da vsak družinski član suvereno pokriva svoje področje dela, skupaj z zaposlenimi pa jim uspeva, da podjetje uživa med kupci, dobavitelji in poslovnimi partnerji velik ugled. O podjetju nekoč in danes ter o njegovi viziji smo se pogovarjali z direktorjem Bogdanom Oblakom, ki bo pred svoje ime, poleg nazivov predsednik odbora cementninarjev Slovenije, podpredsednik skupščine območne obrtne zbornice, član upravnega odbora združenja za beton, podpredsednik sekcije cementninarjev, kamnosekov in teraserjev Slovenije, član upravnega odbora zbornice za gradbeništvo in industrijo gradbenih materialov pri Gospodarski zbornici Slovenije, podpredsednik logaške obrtne zbornice ... nekaj mesecev po srečanju z Abrahamom, dopisal magister. Stoletna tradicija Bogdan Oblak ob predstavitvi podjetja velik pomen pripisuje tradiciji oz. postavitvi temeljev podjetja. Pripoveduje, da se je dejavnost začela leta 1901 prvi izdelki so bili strešniki, betonske cevi, teraso plošče, ograjni elementi, betonski okvirji za spomenike. Iz tega se je razvila poddejavnost izdelava betonskih nagrobnih spomenikov, ker so bili v tistem času praviloma narejeni iz betona razvilo se je kamnoseštvo, ki ga je prevzel brat Peter. Proizvodnja betonskih izdelkov pa se je razvijala naprej za pradedom, dedom, njegovim očetom, je nato podjetje prevzel sam, v zadnjem času pa ima pomembno vlogo in del podjetja že vodi njegov sin Blaž. Leta 1989 so ustanovili podjetje Oblak commerce d.o.o. , ki je svoje poslovanje razširilo še na uvoz in distribucijo kozmetičnih izdelkov. Za ta del skrbita žena in hči Teja, najmlajša Ajda pa tudi že vidi svojo vlogo v podjetju. Leta 1996 so naredili velik korak naprej , saj so se preselili na sedanjo lokacijo. Oblak pravi , da je bil to velik izziv, saj so lahko začeli izdelovati nove izdelke, ki jih do tedaj niso mogli. Začeli so se ukvarjati s proizvodnjo betona in betonskih zidakov. Kmalu so betonarno posodobili, tako da so bili sposobni pripravljati tudi najzahtevnejše betonske mešanice. Betonarna je tako v celoti avtomatizirana in računalniško vodena. Menili so, da bo posodobitev zadostovala za deset let. Vendar pa jim kupci, ki so zahtevali vedno več, in pritisk proizvajalcev iz tujine, ki jim je Slovenija postala zanimiva tržna niša, niso dopustili, da bi obstali na mestu. Leta 2002 so spravili v pogon novo proizvodno linijo, s katero so bili prvič sposobni narediti dva tisoč m2 tlakovcev na dan. Odločili so se za strateško partnerstvo z močnimi veletrgovci, ki imajo razvejano maloprodajno mrežo, preko njih so pospeševali svojo blagovno znamko. To pa je pomenilo, da so morali zagotavljati kakovost, izpolnjevati vse standarde, ki so jih zagotovili z lastnim laboratorijem in lastno kontrolo kakovosti, kontrolirano s strani neodvisne institucije, in tako dosegajo najstrožji nivo kakovosti dva plus. S tem so si zagotovili konkurenčno prednost visoka kakovost in sistem enotnih cen po celi Sloveniji, ne glede na lokacijo dostave. Vrhunska proizvodnja Oblakovi so se v želji, da bi kupcem res zagotovili odlično kajovost, hkrati pa povečali proizvodnjo do te mere, da bi delavci lahko delali enoizmensko, odločili za uvedbo najbolj moderne proizvodne linije, ki so jo slovesno otvorili konec septembra. Bogdan Oblak je pojasnil, da sta s sinom Blažem prepotovala Evropo in si ogledala približno petdeset tovarn, si zapomnila najboljše komponente, ki bi bile primerne za njihovo proizvodnjo in združili so jih v lastno proizvodno linijo. Z njo dosegajo bistveno bolj kakovostne izdelke v smislu trdnosti, točnosti, sušenje izdelkov je računalniško nadzorovano, rezultat je enakomerno sušenje vseh produktov v sušilni komori in posledično zmanjšanje razlik v barvnih odtenkih, bistveno je zmanjšanje eflorescence pojav belih lis. Tehnologija v sami proizvodnji omogoča globinsko impregniranje, edini v Sloveniji uporabljajo čisti kremen, kar jih bistveno loči od domače in tuje konkurence, sposobni so izdelati šest tisoč m2 tlakovcev na dan in lahko bi našteli še številne prednosti. Reklamacija je biser Na vprašanje, ali bodo s takim dvigom kakovosti popolnoma izničili reklamacije, Oblak zanimivo odgovori, da &raquo,se je nesmiselno sprenevedati, da reklamacij ni, saj se lahko pojavi določena napaka kljub stalni kontroli kakovosti. Je pa dejstvo, da jih bo z novo proizvodno linijo vedno manj. Vedno pa trdim, da reklamacije same po sebi niso slabe, saj nam omogočijo, da se &raquo,streznimo, da vemo, da nismo vsemogočni in reklamacijo moramo vzeti kot biser. Imaš namreč dve možnosti lahko jo rešiš ugodno za kupca ali pa zase. Sam zagovarjam tretjo možnost zadovoljna morata biti oba. Najlažje je ob reklamaciji kupcu ponuditi popust, vendar pa mi zagovarjamo filozofijo, da morajo biti vgrajeni izdelki 100-odstotno kvalitetni, zato, če pride do reklamacij, izdelke zamenjamo, saj mora biti stranka vsak dan ob pogledu na izdelek zadovoljna. Stranke cenijo, da se reklamacije lotiš resno in v obojestransko zadovoljstvo in ko vidiš, da te stranka priporoči še ostalim, veš, da si biser našel. Zagovornik kakovosti in standardov Oblak je tudi pobudnik kodeksa dobre prakse za ocenjevanje kakovosti betonskih izdelkov. Meni, da samo standard, ki je skladen z evropskimi standardi, ni dovolj. Dal je iniciativo za dodatek k standardom, ki bi natančno opredeljeval, kakšen naj bo izdelek, da je kakovostno ustrezen. Na ta način, kot pravi Oblak, bodo izobrazili kupce, da bodo vedeli, kaj ob nakupu betonskih izdelkov lahko pričakujejo oz. zahtevajo, po drugi strani bodo izdelki, ki bodo dosegali te standarde, visoko kotirali v očeh prodajalcev, ki si želijo prodajati kakovostne izdelke. Dobri odnosi Eno glavnih vodil podjetja Oblak commerce so tudi dobri odnosi tako znotraj podjetja, kot do kupcev, dobaviteljev, trgovcev in nenazadnje konkurence. Tudi s konkurenco imajo namreč dobre odnose, četudi kdaj vidijo, da so določene izdelke prekopirali, jim je to le v spodbudo in dokaz, da so določeno stvar dobro naredili. Na trg ne vstopajo agresivno, svojo prednost dokazujejo na objektiven način z argumenti, kupcem pa dajo možnost, da se sami odločijo. Oblakovi so do sebe zahtevni stremijo h kakovosti, pred očmi imajo uporabnike, za katere želijo, da so z njihovimi izdelki maksimalno zadovoljni. Ozirajo se po tujih trgih in po darwinovsko se zavedajo, da ne preživijo najmočnejši, temveč najbolj prilagodljivi. Kakovost, ki jo pri njih vidiš in začutiš, je zagotovilo, da se za uspešno nadaljnjo pot ni bati.

V hramu slovenske demokracije so se odločili, da bodo sprejeli celo vrsto ukrepov, ki naj bi pripomogli k varovanju našega planeta. V dokumentu, ki so ga naslovili "Akcijski načrt za zmanjševanje negativnih vplivov na okolje v državnem zboru“, začenjajo z ugotovitvijo, da zahodni način življenja ogroža človeško civilizacijo. Številne naravne katastrofe ter opozorila znanstvenikov so zato k bolj aktivnemu reševanju okoljske problematike prisilila tudi številne politike. Ta opozorila so očitno resno vzeli tudi v državnem zboru, kjer so naredili širok nabor ukrepov, ki bodo pripomogli k bolj čistemu okolju. Do sedaj so na primer že prenehali izdajati Poročevalca v tiskani obliki, odstranili so velik del avtomatov z vodo, zamenjali 540-litrsko posodo za smeti s 120-litrsko in začeli z ločevanjem odpadkov. Kupujejo tudi nekaj koles za kurirje, vozni park pa so zmanjšali za dve vozili. Ekološka zavest In kaj imajo še v načrtu. Seznam ukrepov je res dolg, tako da smo izbrali nekaj zanimivejših. Velik poudarek bo na ozaveščenosti, ki jo bodo na svoja pleča vzeli vodje sektorjev in oddelkov, enkrat do dvakrat letno pa bodo imeli tudi interna izobraževanja na to temo. Temu se ne bo moglo izogniti tudi podporno osebje, saj bodo bolj eko-izobrazili tudi čistilke, ki bodo pri svojem delu uporabljale bolj zelena čistila. Da bi privarčevali z energijo in vodo, bodo zaposleni ob odhodu domov morali ugašati luči, klimatske naprave, zaslone, televizorje ..., na kar jih bodo opozarjali tudi kartončki. Nižje bodo tudi temperature prostorov ter ravni vode v kotličkih na stranišču. Več bo tudi ponovne uporabe pisarniškega materiala, elektronizacije dokumentov, ki jih bodo morali v čim večji meri tiskati dvostransko. Obenem bodo poskušali zmanjšati količino PVC s steklenimi kozarci za vodo. Ker pa najboljše pobude na tem področju zmeraj prihajajo od spodaj navzgor, bodo s svojimi predlogi za izboljšanje stanja lahko sodelovali vsi zaposleni v državnem zboru.

Cena nafte se divje, a neuspešno, upira prevladujočemu trendu, ki jo potiska navzdol, zlato se draži, ameriški dolar pa še kar izgublja Cena nafte brent se je včeraj volatilno cenila. Čez dan je štirikrat poskočila za skoraj en dolar, vendar je bil vsak naslednji vrh nižji od predhodnega. Začelo se je s poskokom s 43,07 dolarja za 159-litrski sodček na 43,9 dolarja. Zadnji poskok pa se je začel pri ceni 42,14 dolarja in dosegel vrh pri 42,97 dolarja. Zatem je cena nafte brent strmoglavila na 41,5 dolarjev za 159-litrski sodček. Ob prelomu dneva se je nafta spet pričela dražiti ter se ob 4h zjutraj umirila in je trenutno na poti proti novi psihološki meji - 40 ameriških dolarjev za 159-litrski sodček. Ob 9:30 moramo tako za 159-litrski sodček nafte brent odšteti 42,12 ameriškega dolarja, oziroma 32,45 evra. Zlato je na poti navzgor Včeraj čez dan je bil graf cene zlata dokaj volatilen. Na koncu so prevladali kupci, ki so med 15. in 19, uro ceno zlata dvignili za 14 ameriških dolarjev, oziroma slaba dva odstotka. Sledil je kratek predah, ki se je prelevil v nenehno rast. Med 7:30 in 8:20 danes se je cena zlata še hitreje povzpela. Trenutno jutranjemu vzponu sledi umiritev. Ob 9:30 lahko unčo (31,1 grama) zlata kupimo za 780 ameriških dolarjev. Ameriški dolar je včeraj v štirih urah izgubil dva centa svoje vrednosti Tik pred odprtjem ameriških borz je ameriški dolar včeraj pričel strmo izgubljati vrednost v primerjavi z evrom. Do 18:30 je dosegel dno pri razmerju 1,299 dolarja za en evro, katerega se je dotaknil tudi danes zjutraj. Včeraj je v štirih urah potonil za dva ameriška centa. Popoldanskemu potopu je sledil preobrat, ki pa se je odbil od razmerja 1,29 dolarja za en evro. Danes ob 9:30 lahko torej kupimo ameriške dolarje pomembno ceneje kot včeraj. Za en evro lahko namreč dobimo 1,2977 ameriškega dolarja, kar je 1,3 centa več kot včeraj. Mogoče se to na prvi pogled ne zdi veliko, vendar je ob količini denarja na svetu, to precejšnji premik, ki ni brez posledic.

Maribor - Športni center Pohorje je od danes bogatejši za dve novi hotelski pridobitvi, in sicer novi del hotela Arena, na vrhu Pohorja pa hotel Videc. Kot je dejal direktor ŠC Pohorje Drago Rataj, investiciji za njihovo podjetje pomenita novih 30.000 nočitev, še zlasti pa je v tem obdobju gospodarske krize zanj pomembnih 16 novih delovnih mest. "Za nas sta to ob novi šestsedežnici Pisker, ki je prav tako že v poskusnem obratovanju, dve ključni investiciji za naslednje obdobje," je med drugim ob današnjem odprtju dejal Rataj in spomnil tudi na pomembnost novih objektov ob zimski univerzijadi, ki jo bo Maribor gostil leta 2013. Prvi mož ŠC Pohorje je ob tem razložil, da so v novi Areni pridobili dodatnih 33 sob s 75 visokokakovostnimi ležišči, tako da ima ta hotel skupaj s prenovljenim starim delom zdaj 118 ležišč. Investicija je bila vredna 4,5 milijona evrov, a je brez sofinanciranja s strani ministrstva za gospodarstvo in evropskega sklad za regionalni razvoj v višini skoraj dveh milijonov evrov po Ratajevih besedah ne bi uspeli uresničiti. Hotel Videc na Bolfenku ima 28 sob, 56 starim ležiščem pa so jih ob prenovi dodali še enkrat toliko, tako da so tudi na vrhu Pohorja pridobili skupaj 112 novih ležišč. Investicija je znašala 2,7 milijona evrov, tudi tukaj pa je država preko Podjetniškega sklada podprla projekt v vrednosti 750.000 evrov. Današnjega slovesnega odprtja sta se ob županu Francu Kanglerju, ki je tudi ob tej priložnosti opozoril na največja projekta, ki mesto čakata v naslednjih letih, univerzijado ter Evropsko prestolnico kulture 2012, udeležila tudi gospodarski minister Matej Lahovnik in direktor direktorata za turizem Marjan Hribar. Prvi je med drugim povedal, da je tokratna investicija še en dokaz več, da Slovenija zna črpati sredstva iz evropskih strukturnih skladov ter da zna s temi sredstvi uresničevati strategijo postavljanja države na turistični zemljevid Evrope. Po besedah Hribarja pa je tokratno odprtje še eden v nizu okoli 100 tovrstnih projektov, s katerim zaključujejo nekakšen investicijski ciklus, in ki so bili pomembni tako za lokalna okolja kot državo v celoti. Sicer pa je prvi mož direktorata obenem turistične delavce pozval k še večji inovativnosti v svoji ponudbi, predvsem v luči zaostrenih gospodarskih razmer, zato ga je še posebej razveselil podatek, da imajo v ŠC Pohorje svoje zmogljivosti že zdaj praktično popolnoma zasedene vse do marca prihodnje leto.

Ljubljana - Celjski kriminalisti so proti nekdanji glavni direktorici Vegrada Hildi Tovšak na tožilstvo pred dnevi vložili še štiri kazenske ovadbe. Kot so ugotovili, naj bi pri več poslih, v katere je bil vključen Vegrad, nastala nekajmilijonska škoda. Med drugim so kazenske ovadbe proti Tovšakovi povezane z obnovo dvorca Betnava in odobritvijo posojila družbi pooblaščenki Vegrad Naložba. Po ugotovitvah kriminalistov naj bi Vegrad pod vodstvom Tovšakove Vegrad Naložbi (57-odstotni lastnici Vegrada) konec leta 2007 odobril kratkoročno posojilo v višini 1,6 milijona evrov. Zato policija Tovšakovo sumi, da je storila kaznivo dejanje zlorabe položaja in pravic. Posojilo je bilo namreč odobreno kljub temu, da je Tovšakova vedela, da Vegrad Naložba posojila ne bo mogla vrniti, saj ni ustvarjala prihodkov iz poslovanja. Preden je Vegrad avgusta 2010 na celjsko okrožno sodišče vložil predlog za prisilno poravnavo, pa je zapadlo posojilo spremenil v dolgoročno posojilo. S tem je bila Vegradu povzročena škoda v višini okoli 1,6 milijona evrov. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja goljufije na škodo Evropske unije in ponareditve ali uničenja poslovnih listin pri obnovi dvorca Betnava pa so kriminalisti poleg Tovšakove ovadili še štiri osebe. Po neuradnih informacijah naj bi med njimi nekdanja direktorica podjetja Betnava Dragica Marinič (ovadbe ni želela komentirati), dve osebi iz enega od mariborskih podjetij, ki je na projektu izvajalo gradbeni nadzor, in še ena oseba, ki je bila zaposlena v Vegradu. Kriminalisti sumijo, da naj bi Mariničeva s pomočjo Vegrada in oseb iz podjetja za gradbeni nadzor oktobra 2009 lažno prikazovala izvedbo in plačilo gradbenih del, ki niso bila izvedena v višini šestih milijonov evrov. V ta namen so osumljeni izdali in priznali lažne gradbene situacije o izvedbi gradbenih del, hkrati pa tudi simulirali plačilo teh storitev Betnave Vegradu. Na podlagi takšnega ravnanja je Betnava od ministrstva za gospodarstvo neupravičeno prejela nepovratna evropska sredstva v višini 1,8 milijona evrov. V tretji kazenski ovadbi kriminalisti Tovšakovo sumijo storitve kaznivega dejanja poskusa goljufije. Ko septembra 2010 ni bila več direktorica Vegrada, naj bi odredila unovčitev bančne garancije pogodbenemu partnerju, pa čeprav je vedela, da za kaj takšnega niso bili podani ustrezni pogoji. S tem je poskušala podjetju pridobiti veliko premoženjsko korist v višini 90.000 evrov. Tudi četrta kazenska ovadba celjskih kriminalistov se nanaša na sum storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije. V letu 2009 je Tovšakova s podizvajalcem sklenila pogodbo za izvedbo gradbenih del, pri čemer naj bi mu prikrivala vrsto okoliščin glede izpolnitve obveznosti in ga spravila v zmoto. Zaradi neizpolnitve obveznosti je Vegradovemu podizvajalcu nastala škoda v višini 200.000 evrov. Primerov, ko so bili zavedeni podizvajalci Vegrada, je sicer še precej. sebastjan.morozov@dnevnik.si

Hokejsko moštvo LA Kings je v tretji finalni tekmi proti NJ Devils zmagalo s 4:0. Do osvojitve Stanleyjevega pokala jim manjka le še ena zmaga Hokejisti Los Angeles Kings potrebujejo le še eno zmago za naslov prvaka lige NHL. V tretji tekmi finala za Stanleyjev pokal so v domači dvorani premagali New Jersey Devils s 4:0 in v seriji na štiri zmage povedli s 3:0. Slovenski zvezdnik Anže Kopitar je bil strelec drugega zadetka v drugi tretjini ter podajalec pri zadnjem zadetku. Kopitar je v končnici lige NHL prevzel vodstvo na lestvici najboljših strelcev v končnici, zdaj ima že 18 točk. V končnici dosegli 15 zmag in le dva poraza V zgodovini lige NHL je doslej le ena ekipe naredile preobrat in slavile po zaostanku 0:3 - davnega leta 1942 Toronto Maple Leafs, hkrati pa lahko Los Angeles postane šele prva ekipa v ligi, ki bi naslov osvojila kot osmo moštvo rednega dela. Kings so v končnici zabeležili 15 zmag in doživeli le dva poraza, na poti do finala pa so izločili tudi Vancouver in St. Louis, najuspešnejši ekipi rednega dela. Četrta tekma bo v noči iz srede na četrtek znova v Staples Centru v Los Angelesu. Vrhunce tretje tekme si lahko ogledate v spodnjem videu.

Slovenija se je po sprejetju proračuna in zaupnici vladi zadolžila za 1,5 milijarde evrov po skoraj petodstotni obrestni meri. To bodo plačevale še naslednje generacije, nekdo pa bo z našimi obveznicami v treh letih zaslužil skoraj 220 milijonov evrov. Kdo, ni znano. Finančno ministrstvo molči.

Do vračila upravičenih 469.148 ljudi NLB bo nadomestila za dvige gotovine na bankomatih drugih bank vrnil 15. novembra. Skupaj z obrestmi bo morala banka odšteti okoli 2,6 milijona evrov. Nadomestila bodo prejeli vsi komitenti banke, ki so v obdobju od 20. februarja 2006 do vključno 1. aprila 2007 dvignili gotovino na bančnih avtomatih drugih bank v Sloveniji. Izplačilo se bo izvedlo tudi za takrat samostojne NLB Banko Domžale, NLB Banko Zasavje in NLB Koroško banko, so sporočili iz NLB-ja. Skupni znesek vračil nadomestil znaša 1,78 milijona evrov, znesek obresti pa 0,81 milijona evrov. Do vračila je upravičenih 469.148 ljudi, ki so v tem obdobju izvedli 5,5 milijona transakcij. Povprečni znesek vračila nadomestila skupaj s pripadajočimi obrestmi znaša 5,52 evrov. Niste več komitent NLB-ja? V banko morate osebno Vračila bodo nakazana na osebne račune. Stranke, ki ne poslujejo več z istim računom kot v obdobju, za katerega izvajajo vračila, bodo denar prejele na drug aktiven račun v NLB-ju. Vsi, ki v NLB-ju nimajo več odprtega računa, pa se morajo v banki oglasiti osebno. Vračilo nadomestil in plačilo zamudnih obresti bo razvidno na izpisku za mesec november, ki ga bodo stranke prejele v začetku decembra 2010. Uporabniki NLB Klika bodo vračilo videli v spletni banki.

Laško - V Pivovarni Laško kot utemeljeno ocenjujejo zahtevo več malih delničarjev in največjega delničarja Infond Holdinga za ugotovitev ničnosti sklepov majske skupščine. T.i. stopniščna skupščina, ki so jo kljub preklicu skupščine s strani uprave izvedli mali delničarji, se v pravni teoriji imenuje "spontana skupščina", njeni sklepi pa so nični. Kot so danes sporočili iz Laškega, so v sredo prejeli tožbo več malih delničarjev in Infond Holdinga zaradi ničnosti sklepov majske skupščine. Tožniki so skupščino, ki bi morala biti 29. maja ob 13. uri šteli za preklicano, z obvestilom na vratih Kulturnega centra, ki je bil zaklenjen, jo je preklicala tudi uprava družbe. Delničarji Pivovarne Laško, ki so bili prijavljeni na skupščino, so zaradi obvestila o preklicu skupščine odšli, 14 oseb, od katerih jih po navedbah Laščanov pet sploh ni bilo prijavljenih na preklicano skupščino - skladno statutom Pivovarne Laško pa lahko na skupščini glasujejo le predhodno prijavljeni delničarji -, pa je izvedlo t.i. spontano skupščino na stopnišču Kulturnega centra. Po mnenju delničarjev stopniščna skupščina ni bila sklicana v skladu s statutom družbe, zato so njeni sklepi nični. Kot navajajo tožniki, iz vsebine notarskega zapisnika, ki ga je sestavil notar Miro Bregar iz Litije, izhaja, da je skupina oseb izvedla skupščino, čeprav je bila seznanjena, da je uprava skupščino preklicala. "Te 'skupščine' ni otvorila uprava, ki na 'skupščini' tudi ni bila prisotna. To 'skupščino' je otvoril Kristjan Verbič, čeprav za to ni imel pooblastila uprave, kar določa poslovnik o delu skupščine," poudarjajo v Laškem. "Vse to so razlogi, da skupščina, začeta ob 13.40 ni mogla biti skupščina, ki jo je sklicala uprava dne 28. aprila 2009," v sporočilu še navajajo v Laškem, kjer pojasnjujejo, da se takšna skupščina v pravni teoriji imenuje "spontana skupščina", njeni sklepi pa so nični. Spomnimo, da so na majski stopniščni skupščini, ki jo je podprla tudi Kapitalska družba s 7,2 odstotka glasov, prisotni delničarji zavrnili vse predloge, ki jih je za skupščino pripravila uprava Pivovarne Laško. Tako med drugim upravi in nadzornemu svetu družbe niso podelili razrešnice za delo v letu 2008, nasprotovali pa so tudi spremembam statuta družbe, ki bi Laščanom omogočile, da v obdobju petih let povečajo osnovni kapital družbe z izdajo novih delnic za največ polovico osnovnega kapitala podjetja, ki obstaja v času sprejema sprememb statuta. Mali delničarji niso podprli niti sklepa o pooblastilu upravi družbe za nakup lastnih delnic po ceni, ki ne bi smela biti višja od cene delnic na borzi. Medtem ko navzoči delničarji o pokritju lanske 4,4 milijona evrov čiste izgube zaradi odsotnosti uprave družbe niso odločali, pa so se strinjali s predlogom Kapitalske družbe o določitvi bruto višine sejnin članom nadzornega sveta. Podprli pa so tudi predlog o imenovanju posebnega revizorja KPMG iz Slovenije z namenom preverjanja vodenja posameznih poslov skupine Pivovarna Laško.

Nagrada za ekonomijo ni bila v prvotnem kompletu nagrad Nobelovo nagrado za ekonomijo prejmeta Američana Thomas J. Sargent in Christopher A. Sims za empirične raziskave na področju vzročno-posledičnih zvez v makroekonomiji. Švedska akademija znanosti je sporočila, da sta si nagrajenca ugledno nagrado prislužila, ker sta razvila empirične metode za iskanje odgovorov glede povezav med ukrepi ekonomske politike in gibanjem makroekonomskih kazalcev, kot so rast bruto domačega proizvoda, inflacija, brezposelnost itd. Gre za dvosmeren odnos. Na ukrepe ekonomske politike tako vplivajo pričakovanja glede razvoja dogodkov v zasebnem sektorju, po drugi strani pa na odločitve gospodarskih subjektov glede zaposlovanja in investiranja. Metode, ki sta jih razvila 68-letna nagrajenca, pomagajo pri prepoznavanju teh vzročno-posledičnih odnosov in pojasnjevanju vloge gospodarskih pričakovanj ter ukrepov ekonomske politike, so še zapisali pri akademiji. Znanstvenika si bosta razdelila 10 milijonov švedskih kron Sargent je profesor ekonomije in poslovnih ved na Univerzi New York, Sims pa je profesor ekonomije in bančništva na univerzi Princeton. Sargentovo delo je razkrilo, kako je mogoče metode strukturne makroekonometrike uporabiti pri analizi prelomnih in trajnih sprememb v ekonomski politiki ter njihovega vpliva na vedenje gospodarskih subjektov, medtem ko je Sims razvil metodo za analizo tega, kako na gospodarsko dejavnost vplivajo začasne spremembe ekonomske politike - npr. spremembe denarne politike. Čeprav sta ekonomista svoje raziskave opravljala ločeno in neodvisno v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, je njun prispevek k ekonomiji po mnenju švedske akademije znanosti komplementaren. Sargent in Sims si bosta tako razdelila nagrado v vrednosti 10 milijonov švedskih kron, kar je približno 1,1 milijona evrov. Nagrada za ekonomijo šele od leta 1968 Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Nobelovo nagrado za ekonomijo podeljujejo šele od leta 1968 in ne spada v prvoten krog nagrad, ki jih je v svoji oporoki leta 1895 navedel Alfred Nobel, podeljevati so jo začeli šele na pobudo švedske centralne banke. Nagrade bodo podelili 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Švedska kraljeva akademija znanosti imena nominirancev sicer skrbno varuje, tajni pa ostanejo še 50 let po razglasitvi dobitnika. Z nagrado za ekonomijo končan krog letošnjih nagrajencev Nobelovo nagrado za medicino so za svoje dosežke na področju imunologije letos prejeli imunologi Bruce Beutler, Jules Hoffmann in Ralph Steinman, nagrado za fiziko so si za odkritje pospešenega širjenja vesolja skozi opazovanje eksplozij zvezd prislužili trije znanstveniki, Saul Perlmutter, Brian Schmidt in Adam Riess, Nobelovo nagrado za kemijo pa je za odkritje strukture kvazikristalov prejel izraelski znanstvenik Daniel Šehtman. Letošnji dobitnik Nobelove nagrade za književnost je švedski pesnik Tomas Tranströmer, Nobelovo nagrado za mir pa so za svoj boj za pravice žensk prejele liberijska predsednica Ellen Johnson Sirleaf, njena rojakinja Leymah Gbowee in jemenska aktivistka za pravice žensk in demokracijo Tavakul Karman.

Ljubljana - Zdaj že nekdanji generalni sekretar Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Dušan Krajnik naj bi ob odhodu z zbornice prejel odpravnino v višini osmih plač. Ta naj bi znašala 7400 evrov bruto na mesec, kar pomeni, da bi obrtnike Krajnikova odpravnina stala okoli 60.000 evrov. Navedeno verjetno ne bilo tako presenetljivo, če ne bi v zbornici zatrjevali, da so pogodbo s Krajnikom prekinili na njegovo željo oziroma celo zahtevo. Da se je moral Krajnik dejansko posloviti na zahtevo posameznih vodilnih članov zbornice, smo poročali že včeraj. Navedeno še dodatno potrjujejo navedbe naših virov, ki pravijo, da je Krajnik v zameno za sporazumno prekinitev pogodbe zahteval štirimesečni odpovedni rok. Vprašanja o višini odpravnine zdaj že nekdanjemu generalnemu sekretarju in trajanju odpovednega roka smo naslovili tudi na zbornico, v katero je v skladu z obrtnim zakonom še vedno vključenih več kot 50.000 obrtnikov in ki se pretežno financira iz članarin, ki so jih obrtniki zakonsko zavezani plačevati. Predvsem nas je zanimalo, ali Krajniku pogodba, ki jo je z zbornico podpisal leta 2010, dejansko zagotavlja odpravnino tudi v primeru, da se za odhod z mesta generalnega sekretarja pred potekom mandata odloči sam. V zbornici, ki je do ukinitve obveznega članstva še vedno oseba javnega prava, na naša vprašanja niso želeli odgovoriti, ker da se te "nanašajo na vsebino sporazuma o prenehanju funkcije generalnega sekretarja OZS, ki pa je zaupne narave". Da razlog za odhod Krajnika ni zgolj propad nedavnega referenduma, na katerem so se obrtniki odločili za ukinitev obveznega članstva, ampak tudi domnevno močno oteženo sodelovanje preostalih zaposlenih v zbornici s Krajnikom, smo poročali že včeraj. Predsednik upravnega odbora OZS Štefan Grosar je naše navedbe sicer že zanikal in zatrdil, da ostaja zbornica s Krajnikom še naprej v dobrih odnosih, a naši viri zatrjujejo drugače. Tako naj bi od Krajnika zahtevali, da čim prej opravi primopredajo poslov s svojim naslednikom, sedanjim namestnikom generalnega sekretarja Pavletom Sedovnikom, tudi v času štirimesečnega odpovednega roka pa Krajnik po trditvah naših virov ne bo delal v prostorih OZS. Tudi navedenega nam v zbornici niso želeli potrditi, ker da gre za vsebino sporazuma o prenehanju funkcije, ki je zaupne narave.

Uprava Palome se je zaradi domnevnih nepravilnosti znašla v predkazenskem postopku. Policija preverja vložene ovadbe.

Na pobudo poslanskih skupin SD, LDS, Zares, Lipa in DeSUS za razpis posvetovalnega referenduma o ukinitvi protikorupcijske komisije so se že ostro odzvali v SDS in NSi. Od predloga do referenduma O predlogu o razpisu referenduma se najprej izreče matično delovno telo DZ in zakonodajno-pravna služba. Predlog se nato obravnava na prvi naslednji seji državnega zbora, če je vložen največ 30 dni pred to sejo. Predlog o razpisu posvetovalnega referenduma je sprejet, če ga podpre večina na glasovanju navzočih poslancev. Jože Tanko iz SDS se je ostro odzval na pobudo opozicije za posvetovalni referendum v zvezi z obstojem Kosove komisije. Tako je dejal, da želi opozicija s tem dejanjem preusmeriti pozornost s projekta pokrajinske zakonodaje, ki ga ni podprla, na neko drugo področje. Poleg tega pa po njegovem Kosova komisija ni učinkovita in služi politični diskreditaciji vladajoče garniture. Poslanec poslanske skupine NSi Drago Koren je prav tako kot njegov koalicijski kolega Tanko označil pobudo za referendum za nepotrebno in zavajajočo. Pri tem je še poudaril, da je korupcijo treba zatreti že v kali, za kar pa je treba okrepiti pristojne institucije, kot sta računsko sodišče in policija. O ukinitvi komisije naj presodijo državljani Omenjene poslanske skupine so prepričane, da morajo svoje mnenje o vprašanju protikorupcijske komisije izraziti tudi državljani. Predlagali bodo sklic izredne seje, na kateri bo državni zbor glasoval o njihovi pobudi, saj po besedah Mirana Potrča "lovijo roke", da bo referendum lahko 22. junija, na isti dan kot posvetovalni referendum o pokrajinah. Predlagani datum se jim zdi najbolj smiseln, saj bi tako "za ceno enega referenduma dobili odgovore na več vprašanj", meni vodja poslanske skupine Zares Matej Lahovnik. Lahovnik je prepričan, da bi bila ukinitev komisije za preprečevanje korupcije slaba za Slovenijo, z njim pa se strinjata tako Barbara Žgajner Tavš (Lipa) kot Ivan Jelen (DeSUS).

V Carigradu je policija s solzivcem in gumijastimi naboji ukrepala proti okoli tisoč protestnikom V več turških mestih so v soboto znova potekali protivladni protesti, policija pa je proti udeležencem ukrepala s solzivcem in vodnimi topovi. O spopadih s policijo so poročali iz Carigrada, Ankare in Hataya. Protestniki so prek družabnih spletnih omrežij poročali o številnih ranjenih, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V Carigradu je policija s solzivcem in gumijastimi naboji ukrepala proti okoli tisoč protestnikom, ki so skušali vstopiti na osrednji trg Taksim in v park Gezi. Slednja sta bila junija prizorišči protivladnih protestov zaradi spornih načrtov o novi ureditvi prostora, kjer se nahaja park Gezi. Protesti so nato zajeli vso državo, v njih pa je umrlo pet ljudi. Bulvar Istiklal zavit v oblak solzivca Še zlasti bulvar Istiklal, ki vodi do Taksima, naj bi bil zavit v oblak solzivca. Poleg protestnikov so se pred posredovanjem policije prestrašeni razbežali tudi številni turisti. Na fotografijah, ki jih je turška televizija Ulus TV objavila na svoji Facebook strani, je moč videti moške, oborožene z lesenimi palicami, ki so v bližini Taksima napadli novinarje in protestnike. Šlo naj bi za domnevne privržence konservativnega premiera Recepa Tayyipa Erdogana, ki si je v minulih tednih prislužil kritike na račun nasilnega obračunavanja s protestniki. Med posredovanjem policije ranjenih sto ljudi V Ankari naj bi bilo v posredovanju policije ranjenih sto ljudi. Blogerji so na internetu objavili pozive, da je treba poslati zdravnike v tamkajšnji park Kugulu. Do sobotnih protestov je prišlo zaradi aretacije več protivladnih aktivistov, ki so jih oblasti medtem znova izpustile, sedaj pa jim grozi sojenje zaradi domnevne ustanovitve teroristične združbe, še poroča dpa.

Ljubljana - Direkcija Republike Slovenije za vodenje naložb v javno železniško infrastrukturo, ki deluje v okviru ministrstva za promet, je konec februarja objavila javni razpis za izdelavo idejnega projekta za novo dvotirno progo Divača-Koper. To napoveduje začetek uresničevanja dolgoletnih načrtov, ki predvidevajo zgraditev drugega tira na omenjeni trasi. Po besedah Lidie Jurše iz direkcije se skrajni rok za oddajo ponudbe izteče 5. maja. "Ocenjena vrednost projekta znaša od 870.000 do 1,15 milijona evrov, pogodba z izvajalcem pa bo sklenjena predvidoma julija," razlaga Juršetova. Sredi marca se je sicer iztekel rok za oddajo ponudb za izvedbo geološko-geomehanskih raziskav in raziskav krasa za potrebe izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za novo dvotirno progo Divača-Koper. Juršetova pravi, da sta ponudbo oddala dva ponudnika: joint venture ZT GmbH (iz Avstrije), Elea iC in Imprefond (iz Italije) ter joint venture Zavod za gradbeništvo Slovenije, GoZS - Geološki zavod Slovenije, Irgo Consulting, Geoinženiring, Gradbeni inštitut ZRMK in Inštitut za raziskovanje krasa SAZU. "Pogodba z izvajalcem del, ki so ocenjena na šest milijonov evrov, bo sklenjena predvidoma junija," je dodala. "Pripravljalna dela za gradnjo proge se lahko začnejo konec leta 2010 ali 2011. Ocenjena vrednost vseh del na drugem tiru je okoli 700 milijonov evrov, polovico zneska pa naj bi financirali iz proračuna (polovico bi predvidoma financirali iz evropskih sredstev, op. p.)," razlaga Juršetova. Na vprašanje, ali bi se lahko vrednost naložbe podražila, podobno kot se je v preteklosti dražila gradnja avtocest, pa Juršetova odgovarja, da je to možno, saj približno 75 odstotkov trase predstavljajo predori. Po načrtih bo direkcija prihodnji mesec objavila javni razpis za modernizacijo obstoječe proge Divača-Koper, o čemer smo že poročali. "Po predvidenem terminskem načrtu bi bila lahko vsa dela zaključena do novembra leta 2011," pravi Juršetova. Dodaja, da z modernizacijo želijo povečati prepustno moč proge s 53 vlakov na dan na 81 vlakov. Prevozna moč proge naj bi se z osem milijonov ton povečala na 14 milijonov ton na leto. sebastjan.morozov@dnevnik.si

Toyota bo odpoklicala 1,5 milijona avtomobilov, tudi v Evropi. Informacije o tem, če bo odpoklican tudi kakšen avtomobil iz Slovenije, še čakamo Japonski avtomobilski proizvajalec Toyota je v sredo napovedal odpoklic 1,5 milijona avtomobilov, pri katerih se pojavljajo težave z zadnjim vzmetenjem. Odpoklic se nanaša tudi na 600 tisoč vozil v Evropi. V ZDA bo odpoklicanih 760 tisoč avtomobilov rav4, ki so bili proizvedeni med letoma 2006 in 2011. V mehanične delavnice bodo vpoklicali tudi 18 tisoč lexusov HS 250h. Nemška tiskovna agencija poroča, da bo Toyota voznike prizadetih avtomobilov pisno obvestila. V Evropi naj bi odpoklicali avtomobile rav4, toyote avensis in auris V Evropi naj bi prav tako odpoklicali avtomobile rav4, pa toyote avensis in auris. V japonskem podjetju sicer zagotavljajo, da ne gre za napako v sami obliki avtomobila, pač pa se težave lahko pojavijo po popravilu. Pravijo še, da je odpoklic povsem prostovoljen. Odgovor na vprašanje, ali bo v odpoklic vključen tudi kakšen avtomobil iz Slovenije, še čakamo. Sicer je Toyota leta 2009 prestala obsežen škandal, saj se je v nekaterih njenih avtomobilih dogajalo, da se je stopalka za plin ujela v predpražnik, kar naj bi vodilo tudi do več nesreč s smrtnim izidom. Podjetje je od samega začetka problem podcenjevalo, zaradi česar je tudi moralo plačati več kot 40 milijonov evrov kazni in se javno opravičiti. Od takrat japonski avtomobilski proizvajalec veliko bolj skrbi za svoj ugled in se tudi veliko hitreje odloča za odpoklice.

Nafta presegla 120 dolarjev Vlagatelji na Ljubljanski borzi že dva tedna zaman čakajo na pozitiven dan. Tudi tokrat so skoraj vse delnice padle, Krka pod 90, Gorenje pod 30 evrov. Če smo lani poleti, ko je slovenski borzni indeks celo presegel 12 tisoč točk zdaj je od rekorda oddaljen že 40 odstotkov, ugibali, kdaj bo borzni balon počil, je te dni prav nasprotno. Ozračje je mučno, dobrih novic ni, kupci čakajo na še nižje tečaje. V četrtek se je po prometu 1,2 milijona evrov zaradi dveh obsežnih poslov na vrh prebila Luka, ki je zdrsnila do 55,75 evra. Krka 0,44 milijona evrov prometa je po enem mesecu spet pod 90 evri. Telekom najnižje do zdaj Še slabše se godi Telekomu, saj je njegov enotni tečaj prvič v skoraj dveletni zgodovini kotacije na borzi padel pod 230 evrov. Žito in Aerodrom sta v ozadju izgubila tri odstotke. Pivovarna Laško je bila s triodstotnim plusom skoraj edina svetla izjema, kar pa po sredinem krepkem padcu kaj dosti ne razveseljuje lastnikov teh delnic. Slovenski borzni indeks je padel za 0,6 odstotka, na 7.428 točk. V petek bo zadnji dan kotacije delnic ACH-ja, kar se že pozna na povečanem prometu. Tečaji najprometnejših delnic KOPER -1,72 % 56,41 EUR KRKA -1,23 % 89,23 ACH - 63,00 TELEKOM -0,64 % 229,78 MERCATOR -1,31 % 219,51 PETROL -0,48 % 516,92 GORENJE -0,27 % 30,00 SAVA -1,08 % 390,89 PIVOVARNA LAŠKO 3,10 % 76,08 NOVA KBM -1,30 % 25,88 Največji hipotekarni banki povsem na dnu Dogajanje, povezano z največjima ameriškima hipotekarnima banka Fannie Mae in Freddie Mac, je vedno bolj dramatično. Ker bo očitno morala v reševanje obubožanih bank povsem poseči država, so delnice v sredo spet padle za več kot 20 odstotkov in pristale najniže v skoraj 20 letih. Kar je slabo za Fannie in Freddieja , je očitno dobro za preostale banke. V upanju, da bo omenjena državna intervencija rešila mnoge težave na trgu nepremičnin in hipotekarnih posojil, so preostale finančne delnice porasle. Dobri poslovni rezultati HP-ja Indeks Dow Jones 11.417 točk se je povzpel za 0,6 odstotka. Tehnološki sektor je razveselila novica, da je Hewlett-Packard v tretjem četrtletju ustvaril 2,03 milijarde dolarjev čistega dobička, kar pomeni 14-odstotni porast. Pridobivale so tudi energetske delnice, potem ko je cena ameriške lahke nafte drugič zapored porasla in dan končala tik pod 115 dolarji, danes pa pred 17. uro poskočila že nad 120 dolarjev. Analitiki pri Goldman Sachs menijo, da bo konec leta cena nafte 149 dolarjev.

Dow Jones zadnji teden izgubil odstotek Delniški trgi se niso dolgo vznemirjali zaradi potresa na Japonskem. Zakaj le - velika naravna katastrofa utegne prinesti celo višjo svetovno gospodarsko rast. Obnova prizadetih delov Japonske bo koristila številnim sektorjem. Ni čudno, da so delnice proizvajalca težke mehanizacije Caterpillarja in sorodnih podjetij na Wall Streetu v petek pridobivale, indeks Dow Jones pa se je zvišal za pol odstotka, s čimer se po hudih četrtkovih izgubah izgubil je 1,87 odstotka, kar je največ v zadnjih sedmih mesecih vrnil nad 12 tisoč točk. Tedenska izguba je tako le enoodstotna. V Savdski Arabiji ni bilo večjih nemirov Vlagatelji so bili ob koncu petkovega trgovanja že precej pogumni, potem ko se dan jeze v Savdski Arabiji ni sprevrgel v resnejše nemire, ampak je na ulice prišlo le nekaj sto ljudi. Makroekonomski podatki so bili mešani. Ameriška prodaja na drobno je februarja zaznala največjo rast v zadnjih štirih mesecih +1 %, vendar je zaupanje potrošnikov zaradi visokih cen goriva zdrsnilo na petmesečno dno. Dow Jones 12.044 Nasdaq2.715 DAX307.178 FTSE1005.828 FTSEurofirst 3001.122 Nikkei10.254 EUR/USD1,3902 USD/JPY81,86 EUR/CHF1,2925 Lahka nafta100,47 USD Zlato1.417 USD Euribor, 6-mesečni1,489 % Bo potres škodoval obveznicam? Obveznice so v petek dopoldne strmo porasle, vendar nato izgubile pridobljeno. Potres na Japonskem utegne zavarovalnice prisiliti, da bodo prodajale obveznice in s tem pokrile škodne primere. Podobno je bilo leta 1995 po potresu v Kobeju, ko je donos desetletnih obveznic porasel za okrog 20 bazičnih točk. V petek se je donos ameriške 10-letne obveznice na koncu zvišal na 3,40 odstotka. Lahka nafta zdrsnila pod 100 dolarjev Japonski jen je po potresu silovito porasel, v primerjavi z dolarjem se je okrepil tudi evro, kar je bila posledica bruseljskega maratonskega vrha območja evra in zaveze vseh sodelujočih o zvišanju upokojitvene starosti, fleksibilnejšem trgu dela in o manjši zadolženosti oziroma proračunskem primanjkljaju. Cena lahke nafte je v petek zdrsnila pod 100 dolarjev, zlato pa se je podražilo do skoraj 1.420 dolarjev. Na eni strani zlato ohranja status varnega pribežališča, toda nižja cena nafte zmanjšuje njegovo privlačnost, saj je s tem možnost inflacije manjša. Krka še odkupuje lastne delnice Indeks SBI TOP je zadnji teden pridobil 1,27 odstotka, kar je zasluga delnic Mercatorja, ki so se zaradi novice, da Agrokor ponuja 195 evrov za delnico Mercatorja, podražile za sedem odstotkov. Tečaj najprometnejše Krke je zdrsnil za 0,41 odstotka, vendar se obdržal nad 60 evri. Novomeška farmacevtska družba je ta teden pridobila skoraj za milijon evrov lastnih delnic, tako da je s slabimi petimi odstotki že tretja največja lastnica. Gorenje z 20 milijoni dobička Od ponedeljka do petka so se najbolj, za dobra dva odstotka, pocenile delnice Nove KBM in Gorenja. Velenjski proizvajalec bele tehnike je objavil poslovne rezultate za leto 2010, v katerem se je skupina izkopala iz izgube in imela 20 milijonov evrov čistega dobička. Ob nizki likvidnosti in splošnem pesimizmu, ki že dolgo vlada na Ljubljanski borzi, je težko pričakovati, da bo to bistveno pomagalo tečaju Gorenjevih delnic v prihodnjih dneh.

Alternativa je lahko le večja razpršenost dobavnih virov Plinska kriza naj bi se kmalu razpletla, da bi se v prihodnosti izognili težavam z oskrbo plina, pa velja razmisliti tudi o možnih načinih njegovega skladiščenja. MMC se je o tem pogovarjal z direktorjem Geoplina plinovodi Marjanom Eberlincem, ki je pojasnil, da obstaja več preizkušenih in uveljavljenih načinov skladiščenja zemeljskega plina, a je njihova uporaba odvisna od naravnih in drugih danosti posameznega geografskega območja. Zatrdil je, da mora biti skladišče čim bližje preskrbovalnemu območju, saj je treba v nasprotnem primeru zagotoviti ustrezne prenosne plinovodne zmogljivosti. Vabljeni k branju Oskrba s plinom še vedno stabilna Možno tudi skladiščenje v kavernah V tehnologiji skladiščenja poznamo podzemno skladiščenje v geoloških strukturah in nadzemno skladiščenje v grajenih rezervoarjih, pravi Eberlinc. Podzemno skladiščenje poznamo v izčrpanih plinskih, naftnih ali plinsko/naftnih poljih in v t. i. akviferjih, to je v geoloških strukturah z ustrezno geometrijo. V tem podzemnem okviru so tako mogoča tudi skladiščenja v podzemnih kavernah. Te se najpogosteje nahajajo v solnih plasteh - v opuščenih solnih rudnikih, lahko pa so tudi namensko ustvarjene. Na vprašanje, kako je z možnostjo skladiščenja plina v rudnikih, ki se omenja tudi za Slovenijo razmišlja se o skladiščenju v rudniku premoga v zapiranju na Senovem, je Eberlinc odgovoril, da je tako skladiščenje redkost, ker je v takih primerih zelo težko zagotoviti potrebno tesnost. V rudnikih premoga se tako lahko, denimo, plin skladišči le, če je geološka struktura kamenine ustrezna, saj mora zagotavljati nepropustnost ali izjemno trdnost, da se jekleni plašč skladišča, ki služi kot zaščitna membrana, lahko nasloni nanjo . Poleg tega je kapaciteta tovrstnih skladišč praviloma manjša od klasičnih skladišč in skladišča v rudnikih služijo predvsem za pokrivanje vršnega odjema . V Rudniku Senovo razmere za skladiščenje niso najboljše Predvideno skladišče zemeljskega plina na lokaciji rudnika Senovo sodi v skupino kavern, narejenih prav za namen skladiščenja. Prostor v obliki sfere globoko pod zemljo tesni jeklena pločevina, ki je preko betonske obloge naslonjena na osnovno kamenino. Velikih pritiskov v sferi /.../ ne nosi jeklena obloga, temveč kamenina, zato je pomembno, da je le-ta čim bolj trdna in kompaktna. Taka kaverna, izkopana v granitu, obratuje na Švedskem. Na področju Rudnika Senovo je kamenina heterogena in bistveno manj ugodne sestave. Posledično v teku obratovanja to lahko povzroča velike lokalne deformacije jeklenega plašča, ki niso dopustne. Potrebno bi bilo najti ustrezno dodatno tehnično rešitev, ki pa bo bistveno poslabšala ekonomiko investicije, je Eberlinc predstavil možnost skladiščenja v rudniku Senovo. Utekočinjeni plin se lahko skladišči nad zemljo Podzemna skladišča sicer po njegovih besedah ne predstavljajo posebne nevarnosti za okolje, saj so varnostni kriteriji visoki. Med prednosti takšnih skladišč spada razpoložljivost z velikim številom polnjenj in praznjenj, med slabosti pa manjša zmogljivost, manjša primernost za dolgotrajnejše pokrivanje sezonskih odstopanj v odjemu in manjša dolgoročnost rezerv. Na drugi strani se utekočinjeni plin lahko skladišči v grajenih objektih nad zemljo. To je uveljavljeno povsod tam, kjer geološke danosti onemogočajo skladiščenje pod zemljo. Gre za isto tehnologijo, kot v primeru transporta prek LNG terminalov in ladijskega prevoza, razlaga MMC-jev sogovornik. Če bi Slovenija skladiščila doma, bi plačevala več In kako je po besedah Eberlinca s stroški skladiščenja? Stroški skladiščenja zemeljskega plina so odvisni od tipa skladišča in razmerja med volumnom in razpoložljivimi pretoki. Zelo groba ocena v analizah izpred nekaj let je pokazala, da bi bili stroški skladiščenja v Sloveniji precej višji od tistih v primerljivih skladiščih v sosednjih državah. To je tudi povzročilo, da so se nadaljnje geološke raziskave v severovzhodni Sloveniji v letu 1999 ustavile. Aktivnosti so se nadaljevale v letu 2008 in so trenutno v fazi preverjanja stanja in oceni upravičenosti nadaljevanja predhodnih del. O izgradnji plinskega terminala v Žavljah je Eberlinc dejal, da bi bil terminal v Jadranskem morju s stališča oskrbe dobra alternativa za Slovenijo in širšo okolico. Alternativa je lahko le večja razpršenost dobavnih virov Beseda pa je v pogovoru z direktorjem Geoplina plinovodi tekla še o alternativah ruskemu zemeljskemu plinu. Eberlinc nam je v tem kontekstu povedal, da se Evropa že vrsto let neuspešno ukvarja s tem vprašanjem. Njegovo mnenje je, da je alternativa lahko izključno čim večja razpršenost dobavnih virov zemeljskega plina. V tem trenutku je še kako pomembno, da imamo v Sloveniji družba Geoplin poleg prekinjenega vira iz Rusije še vire iz Alžirije in Avstrije. Tudi LNG terminal v severnem delu jadranskega morja bi izjemno pripomogel k večji razpršenosti virov, o tem sem zelo prepričan, je sklenil. Blaž Kosovel/Marjetka Nared

Po besedah zunanjega ministra Samuela Žbogarja se Dimitrij Rupel vrača na zunanje ministrstvo v rangu veleposlanika. Ruplov odvetnik trdi, da so informacije o Ruplovem odstopu neresnične. V tem rangu bo zdaj že nekdanji premierjev posebni odposlanec za zunanje zadeve prevzel nekatere odgovornosti in naloge, je še dejal Žbogar. Kaj natančno bo počel, še ni jasno. "Glede tega, kaj bo na ministrstvu počel, bi jaz še počakal, da pride na ministrstvo in takrat se bomo skupaj pogovorili, kaj bi lahko koristnega počel," je še dejal Žbogar in dodal, da bi vsekakor lahko koristno uporabili izkušnje, ki jih ima. Odvetnik: Informacije o odstopu niso resnične Iz Ruplove pooblaščene odvetniške družbe Grobelnik in partnerji pa so sporočili, da so informacije o Ruplovem odstopu s položaja neresnične in netočne. Že popoldne je v Ruplovem imenu odstop zanikal Bojan Brezigar, nekdanji vodja službe za odnose z javnostmi na MZZ. Rupel pričakuje, da se bosta s Pahorjem v prihodnjih dneh sporazumela o njunem nadaljnjem sodelovanju. Temelj nestrinjanj je mentaliteta prejšnje vlade Ruplov odhod s položaja posebnega premierjevega odposlanca so dopoldne sicer že potrdili. Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je dejala, da jo je Pahor o odhodu Rupla že obvestil. Dejala je, da je s tako odločitvijo zadovoljna. Sama je že velikokrat opozorila, da Rupel ni bil prava izbira za posebnega odposlanca. Predsednik stranke Zares Gregor Golobič meni, da je razlog nestrinjanja med Ruplom in premierjem Borutom Pahorjem mentaliteta prejšnje vlade oziroma njeno "razumevanje politike, ki je nad vsem in se lahko vmešava v vse mogoče reči". Kot je še dejal, si ta kadrovska menjava sama po sebi ne zasluži posebnega komentarja, pomembnejši je razlog za njo. Po besedah predsednika DeSUS-a Karla Erjavca v njihovi stranki podpirajo Ruplov odhod, saj so bili do njega ves čas zelo kritični. Čas za konec farse Po mnenju prvaka SNS Zmaga Jelinčiča je bil za Ruplov odstop skrajni čas in čas, da se s tem ''preneha ta farsa z Ruplom v vseh oblikah, v vseh vladah in v vseh konzervah". Jelinčič upa, da se bo Rupel upokojil. Predsednik SLS Bojan Šrot je bil nad novico presenečen. Še posebno zato, ker so imeli zunaj koalicije občutek, da so se koalicijska trenja zaradi imenovanja Rupla že polegla. V SDS domnevnega odstopa sicer še niso uradno komentirali, je pa podpredsednik stranke Milan Zver dejal, da ''Ruplova metla in služba'' ne smeta postati glavni točki politike v prihodnjih dneh. Usodno pismo Kresalovi Premier Borut Pahor je Rupla za svojega posebnega odposlanca za zunanje zadeve imenoval konec lanskega novembra in med političnimi zavezniki sprožil val čudenja in ogorčenja. To svojo potezo je na začetku decembra celo zagovarjal pred poslanci in takrat poudaril, da je Rupel sicer "kontroverzna osebnost slovenske politike, vendar pa hkrati veliko zna in veliko ve o zunanji politiki". Tokrat je počilo zaradi pisma, ki ga je Rupel v petek poslal Kresalovi glede nadaljevanja primera "metla".

Vpleteni lahko zahtevajo revizijo postopka Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo petih elektrodistribucijskih podjetij zoper urad za varstvo konkurence, ki jim je očital usklajeno delovanje. UVK je elektrodistributerjem očital usklajeno delovanje pri zvišanju cen električne energije konec leta 2007 in jim naložil plačilo globe. Elektrodistributerji so se na odločbo urada pritožili, vrhovno sodišče pa je pritožbo zavrnilo. Sodba je pravnomočna in pritožba zoper njo ni dovoljena. Kot je znano, so Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska skoraj sočasno napovedali skoraj šestodstotno zvišanje cen električne energije, ki so začele veljati 1. januarja 2008. Vpleteni lahko zahtevajo revizijo postopka Lahko pa vpleteni zahtevajo revizijo postopka, a ni gotovo, da jo bodo odgovorni dovolili. Direktor urada za varstvo konkurence Jani Soršak je dejal, da je primer tudi na prekrškovnem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča, zato bodo dokumentacijo posredovali tudi njim. Vrhovno sodišče je elektrodistributerjem le delno ugodilo v manjšem delu tožbe, tako da je odpravilo izreke izpodbijanih odločb urada za varstvo konkurence v delih, kjer so ugotavljale kršitve evropske zakonodaje.

Ekologi brez meja so letos zbrali 15 ton odpadnega tekstila. “Ljudje naj prinesejo vse, kar imajo, a ne uporabljajo več, ne sme pa biti pokvarjeno ali poškodovano, torej od pohištva, opreme za dom, kuhinjskih pripomočkov, posode, malih gospodinjskih aparatov, bele tehnike in elektronike do oblačil, športne in otroške opreme ter knjig,” je ob odprtju centra ponovne uporabe (CPU) v Ljubljani pozvala Marinka Vovk, nosilka ideje takih centrov, kjer odpadke pregledajo, očistijo, obnovijo in dajo po simbolični ceni v vnovično uporabo. Tako lahko na primer kavč kupite tudi za deset evrov. Po Sloveniji je zdaj osem takih centrov s 17 zaposlenimi, v Ljubljani so jih na primer zaposlili pet. Bombaž predelajo v krpe Tudi pri projektu Tekstilnica, ki ga vodita zadruga Dobrote in Ekologi brez meja, odvečen tekstil omogoča zaposlitev težje zaposljivih ljudi – zdaj jih je zaposlenih osem, pet v socialnem podjetju. Letos so v sklopu tega projekta, ki je sofinanciran z evropskimi sredstvi, samo ekologi zbrali 15 ton odpadnega tekstila, zadruga še več, a točne številke še nimajo, prek mesečnih izmenjav pa je lastnika zamenjalo še nekaj dodatnih ton oblek in igrač. Tekstil, tudi umazan in strgan, zbirajo v zabojnikih (največ jih je na Koroškem, v Ljubljani je na Litijski cesti 132, tekstil pa je mogoče oddati tudi na Grablovičevi ulici 52), na zbirnih akcijah po okolici Ljubljane, organizirajo pa tudi izmenjavo oblačil, kamor je mogoče prinesti le ohranjena oblačila. Zbran tekstil nato predajo ogroženim družinam, Kraljem ulice in drugim, bombažne stvari pa recimo predelajo v krpe za avtomehanike ali v copate, blazine, predpasnike, ki jih nato prodajo, je povedala Urša Dolinšek in dodala, da razmišljajo tudi o tem, da bi odpadni tekstil uporabili kot izolacijo v hišah.

V Evropi kmalu višje obresti, tudi v ZDA razmišljajo o tem Wall Street je zadnji teden prezrl japonske in libijske grožnje ter si privoščil najboljši teden po juliju. Celo rast nafte vrste brent nad 116 dolarjev ni zmotila dobrega razpoloženja. Indeks Dow Jones je v petek pridobil 0,41 odstotka, v vsem tednu pa 3,1 odstotka. Vlagatelji so delnice kupovali v pričakovanju objav lepih dobičkov prvega letošnjega četrtletja. Dobički korporacij, ki so vključene v indeks S&P 500, naj bi porasli za 14 odstotkov v primerjavi z istim lanskim obdobjem. V petek je bil objavljen končni podatek o rasti ameriškega gospodarstva v zadnjem lanskem četrtletju. Bruto domači proizvod je napredoval za 3,1 odstotka, kar je bolje od februarske ocene 2,8 %. Lani je tako rast znašala 2,9 odstotka, potem ko je leto prej BDP upadel za 2,6 odstotka. RIM pesimističen, delnice strmo navzdol Ob ugodnem makroekonomskem okolju inflacija za zdaj še ne predstavlja prevelike grožnje so številni analitiki bikovsko nastrojeni in napovedujejo, da bodo newyorški indeksi letos pridobili več kot 10 odstotkov. Za pozitivno petkovo trgovanje imajo precej zaslug delnice tehnoloških podjetij. Prodajalci so bili resda neusmiljeni do proizvajalca telefonov BlackBerry, podjetja Research In Motion, ki je precej pesimistično pri napovedovanju prihodnjega dobička delnice so padle za 11 odstotkov, toliko bolj pa je z rezultati poslovanja in zlasti z napovedmi navdušil Oracle. Analitiki so hiteli zviševati ciljno ceno Oraclovih delnic, ki je na borzi porasla za 1,6 odstotka. Izteka se prvo četrtletje V naslednjem tednu je pričakovati večjo dejavnost investicijskih skladov, ki bodo ob koncu prvega četrtletja frizirali bilance , kupovali delnice, ki so letos pridobivale in prodajali tiste z izgubo. To bi lahko bila priložnost za nakup papirjev, ki so neupravičeno v nemilosti vlagateljev. Nervoze je sicer na trgu opazno manj - indeks volatilnosti Vix je namreč zadnji teden padel za 27 odstotkov. Pričakovati je, da bodo vlagatelji še vedno pozorni zaradi jedrske krize na Japonskem in nemirov v arabskem svetu. V petek bo objavljen podatek o marčevski ameriški brezposelnosti. Največje gospodarstvo sveta naj bi ustvarilo 187 tisoč neto delovnih mest. Dow Jones 12.220 Nasdaq2.743 DAX306.946 FTSE1005.900 FTSEurofirst 3001.124 Nikkei9.536 EUR/USD1,4085 USD/JPY81,32 EUR/CHF1,2957 Lahka nafta105,52 USD Zlato1.429 USD Euribor, 6-mesečni1,513 % Fedovo slovo od politike ničelnih obresti? Dolar je v petek pridobival, saj utegne Fed prej od napovedi zaostrovati denarno politiko. Predsednik zvezne banke v Philadelphii Charles Plosser je posvaril, da se potrošnja povečuje s kar previsokim ritmom, popravlja pa se tudi trg dela, zato bi se morala ameriška centralna banka kmalu odzvati z višjimi obrestmi. Seveda še vedno ne tako kmalu kot Evropska centralna banka, ki bo verjetno že aprila zategnila pas. To bo še poslabšalo položaj zadolženih perifernih evropskih držav. Portugalske obveznice so zadnje dni padle na rekordno nizko raven, pri bonitetni hiši S&P pa so Portugalski spet znižali kreditno oceno. LJSE V znamenju rasti Petrola Na Ljubljanski borzi je indeks SBI TOP na začetku tedna pogledal pod 800 točk, nato pa se obrnil strmo navzgor. Zlasti v petek - zvišal se je za 3,79 odstotka, kar je največ v zadnjih dveh letih. Njegova vrednost je prvič letos nad 850 točkami. Ob koncu trgovanja si je kupec zaželel večje količine Petrolovih delnic, ki so poskočile za 11 odstotkov, na tedenski ravni pa za skoraj 15 odstotkov. Petrol je imel lani na ravni skupine za 2,8 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 20 odstotkov več kot predlani, čisti dobiček pa je dosegel 35,5 milijona evrov. Minuli teden je bilo spet največ prometa s Krkinimi delnicami za 7,6 milijona evrov. Njihov tečaj se zvišal za 0,49 odstotka na 61,30 evra. Novomeški farmacevt je sklad lastnih delnic povečal na 4,945 odstotka vseh izdanih delnic.

Maribor - Mateja Perger, bivša predsednica in članica uprave Palome, nadaljuje sodno obračunavanje s svojo zdaj že nekdanjo sladkogorsko delodajalko. Pri mariborski okrožni sodnici Nevenki Đebi sta bili včeraj kar dve glavni obravnavi zaradi tožb Pergerjeve, v katerih od Palome terja izplačilo več kot 133.000 evrov. Najprej je bila na vrsti tožba, s katero Braslovčanka zahteva razveljavitev sklepa nadzornega sveta z dne 11. junija 2008, na podlagi katerega so ji bruto plačo 10.500 evrov zmanjšali za 2000 evrov. Paloma v tem postopku vztraja pri zatrjevanju, da so Pergerjevi znižali prejemke zaradi slabega poslovanja družbe, čemur pa tožnica oporeka. Njen pooblaščenec Aleksander Cmok je s tem v zvezi opozarjal na okoliščino, da nadzorniki niso sočasno znižali plače tudi tedanjemu predsedniku Palomine uprave Danilu Marinu, ki je imel večji vpliv na poslovanje družbe. Ker so Pergerjevo čez dober mesec predčasno odpoklicali s položaja članice uprave, jo je to zanjo sporno znižanje prizadelo samo pri izplačilu ene plače. Stroški iskanja sodne pravice so zato že do sedaj bistveno presegli domnevno nastalo škodo. Sodišče je namreč najelo sodno izvedenko, ki je morala oceniti finančno stanje Palome v času nižanja plače Pergerjevi. Ker izvedenka Irena Lesjak ni zmogla odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja, je Palomin pooblaščenec Franci Košar včeraj predlagal novega izvedenca. Đebijeva mu je presenetljivo ugodila in je nadaljevanje sojenja prestavila za nedoločen čas. Na glavni obravnavi, ki je sledila takoj zatem, pa so obravnavali spor zaradi individualne pogodbe, ki jo je Pergerjeva podpisala 19. septembra 2007, ko se je vrnila v Palomino upravo kot članica. Po tej pogodbi naj bi ji v primeru predčasnega odpoklica pripadalo 130.947 evrov odpravnine. Že 22. julija 2008 jo je nadzorni svet odpoklical zaradi krivdnih razlogov. Med drugim so ji očitali, da je oddala nekonsistentni poslovni načrt. Odpravnine ji niso izplačali, Pergerjeva pa vztraja pri prepričanju, da je odlično vodila firmo in da mora zato odpravnino dobiti, zato jo zdaj poskuša iztožiti na sodišču. Tudi v tem postopku je sodišče naročilo izdelavo izvedenskega mnenja, ki pa je očitno bolj naklonjeno toženi stranki. Finančni izvedenec Branko Mayer, ki je moral pregledati sporni poslovni načrt Pergerjeve, je namreč ocenil, da je načrt vsebinsko pomanjkljiv in strokovno nepopoln. Odvetnik Cmok je zato predlagal, da naj izvedenec mnenje dopolni, sodni postopek pa se bo nadaljeval maja. Pergerjeva že nekaj časa ne hodi več v službo v Sladkem Vrhu. Na lanski predbožični dan je namreč prejela sklep o ukinitvi njenega delovnega mesta vodje blagovne znamke, na katero so jo premestili leta 2008, in so jo zavoljo tega odpustili iz poslovnih razlogov. Tudi zaradi tega ukrepa je sprožila pravdni postopek zoper Palomo. "Ne želim se vrniti v Sladki Vrh, v Palomi sem vztrajala tako dolgo samo zato, da vidim, kako globoko se bodo spustili pri doseganju svojih ciljev," razlaga Pergerjeva, ki je doslej uspela iztržiti eno sodno prvostopenjsko zmago zoper Palomo. Sodnica Nevenka Đebi je lani pritrdila njenemu tožbenemu zahtevku in presodila, da mora tovarna papirja in celuloze izplačati Pergerjevi 60.538 evrov odpravnine, ker so jo julija 2007 razrešili s položaja predsednice uprave. Pergerjeva pa še ni prejela tega denarja, ker se je Paloma pritožila na višje mariborsko sodišče. tomaz.klipsteter@dnevnik.si

Luka Koper. Najprej je družbo oškodoval, zdaj hoče odškodnino. Toži tudi Luka Koper Škoda. Luka Koper je vložila odškodninske tožbe proti nekdanji upravi Roberta Časarja in nekdanjim nadzornikom. Izredna revizija je namreč ugotovila, da je bilo podjetje zaradi spornega poslovanja oškodovano za 39 milijonov evrov. Robert Časar in Aldo Babič, nekdanji predsednik in član uprave Luke Koper, sta vložila tožbo, v kateri zahtevata izplačilo odpravnine. Po naših informacijah zahtevata znesek v višini 12 plač, kar naj bi v primeru Časarja po naših izračunih znašalo 288 tisoč evrov bruto oziroma šest tisoč evrov manj za Babiča. Neuradno je slišati oceno, da bo Luka znesek Babiču (zaradi pravno slabo napisanega sklepa o razrešitvi, op. p.) najverjetneje morala izplačati, glede Časarja pa izid tožbe menda še ni povsem jasen. Franca: Neverjetno Na sodišču bo proti Časarju pričala Olga Franca, nekdanja nadzornica in kratek čas tudi predsednica nadzornega sveta Luke. Prav pod njenim vodenjem nadzornikov se je tedanji upravi družbe vodstveni fotelj tudi izmaknil. Olga Franca poudarja, da bo sklepe nadzornega sveta zagovarjala suvereno in s podprtimi dokazi: “Moj komentar glede tožbe je, da se mi zdi neverjetno, da je bila tožba za plačilo odpravnine sploh vložena.” Babič je sicer vložil tudi tožbo zaradi odpovedi delovnega razmerja, a jo je na delovnem sodišču izgubil.

Vilo Prešeren je na dražbi ministrstva za obrambo kupilo nepremičninsko podjetje Condor Real s sedežem v Lescah. Nepremičninsko podjetje Condor Real s sedežem v Lescah je za vilo ponudilo največ izmed štirih ponudnikov, in sicer 1,95 milijona evrov, kar je za 50.000 evrov več od izklicne cene. Zastopnica podjetja, ki je povezano z lastnikom Sportine Bahtiarom Bajrovičem, Janja Jenšterle je po dražbi povedala, da vilo kupujejo zase, da jo bodo obnovili ter da bodo v njej s skladu z zahtevami izvajali gostinsko dejavnost. Po sklenitvi pogodbe bo novi lastnik Vile Prešeren posredno postal Bajrovič, ki je tudi že lastnik hotela Ribno. Jenšterletova je poudarila, da Vile Prešeren ne bodo prodali naprej, temveč so jo kupili v lastne namene. Glede na namembnost, ki je za vilo določena z občinskimi akti in glede na omejitve, ki jih objekt ob Blejskem jezeru ima, jo bodo uredili za gostinsko dejavnost. Ta je bila v vili vse do lanskega novembra, ko je ministrstvo za obrambo razdrlo pogodbo z dotedanjim najemnikom, pod katerim je bila Vila Prešeren uveljavljen gostinski objekt na izredni lokaciji z dobro hrano in postrežbo. Boljši časi za vilo Kaže, da se blejskim vilam vendarle obeta lepša prihodnost. Poleg Vile Prešern naj bi bila v kratkem prenovljena tudi Riklijeva vila, saj je projekt prenove njenega lastnika Marka Omana blejska občina nedavno podprla. Okoljevarstveniki pa so s pritožbami dosegli, da se bo ograja, ki obdaja vilo Rog, znižala in bo omogočala dostop do jezera ter pogled nanj. Zadnjega pol leta je vila, ki je potrebna celovite prenove, samevala in še naprej propadala. Na ministrstvu za obrambo so, še preden so se odločili za prodajo vile, razmišljali tudi o možnosti, da bi bila vila objekt zaprtega tipa. Nato je ministrstvo predvidelo, da bo vilo obnovilo in jo prodalo, vendar je kasneje ugotovilo, da bi bila obnova predraga in neizvedljiva do začetka prihodnjega leta, ko bi vilo uporabljali za namene predsedovanja EU. Zato se je odločilo vilo prej prodati. Prodaja vile Prešeren je med Blejci zbudila strah, da se bo ponovila zgodba z Vilo Rog, okrog katere je novi lastnik Igor Lah postavil ograjo in tako domačinom ter obiskovalcem preprečil dostop do Blejskega jezera. Dodatno bojazen je zbujalo dejstvo, da se za Vilo Prešeren zanima tudi Lah. Občina zadovoljna s prodajo Vendar je največji interes za vilo na današnji dražbi izkazalo podjetje Condor Real, ki je bil zanjo pripravljen odšteti največ. Po sklenitvi pogodbe v prihodnjem mesecu dni bo novi lastnik Vile Prešeren posredno postal Bajrovič, ki je tudi že lastnik hotela Ribno, in Vile Viktorije ter 40 odstotni lastnik hotela Krim. Čeprav je blejska občina imela predkupno pravico, se zaradi pomanjkanja sredstev za nakup Vile Prešeren ni mogla potegovati. Je pa blejski župan Janez Fajfar vesel, da je vila vendarle dobila novega lastnika, ki obljublja čimprejšnjo celovito prenovo in uporabo objekta v turistične namene.

Bagdad - Ruski Lukoil in norveški Statoil sta zmagala na razpisu za razvoj polovice "super velikega" naftnega polja West Qurna. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, sta omenjeni družbi na razpisu premagali konzorcij, v katerem so britanski BP, francoski Total in malezijski Petronas. Rusi in Norvežani so se v pogodbi zavezali, da bo proizvodnja na tem polju, ki ima okrog 12,9 milijarde 159-litrskih sodov rezerv, znašala 1,8 milijona 159-litrskih sodov nafte na dan, v državno blagajno pa bosta partnerja od proizvedenega soda nafte prispevala 1,15 dolarja. Naftno polje West Qurna v bližini Basre na jugu Iraka velja za eno največjih nahajališč nafte v Iraku, s skupaj več kot 20 milijardami sodov rezerv. Zaradi velikosti so ga iraške oblasti razdelile na dva dela. Pravice za izkoriščanje prvega dela polja, z rezervami v višini 8,7 milijarde 159-litrskih sodov, je junija dobila ameriška družba Exxon Mobil, za pridobitev posla pa sta se v konzorciju potegovala tudi Lukoil in njegov petinski lastnik ameriški ConocoPhilips. Irak, ki naj bi imel tretje največje rezerve nafte na svetu, takoj za Savdsko Arabijo in Iranom, je v zadnjih dnevih podelil več licenc za izkoriščanje naftnih rezerv. Tako sta v petek družbi Royal Dutch Shell in China National Petroleum dobili pravico izkoriščanja skoraj 15 odstotkov naftnih rezerv Iraka.

Selektivno. Türkovih čestitk niso prejeli vsi uspešni Slovenci. Ob uspehih naših športnikov so obvestila o čestitkah predsednika Türka iz njegovega urada kar deževala. In kaže, da se tako kot pripravljenost naših športnikov s treningom izboljšuje tudi odzivni čas predsednika. Začelo se je prejšnjo sredo s tretjim mestom Petre Majdič. Tekme je bilo konec nekaj pred 23. uro, iz urada predsednika pa so sporočilo o čestitkah Majdičevi poslali ob 10.01 naslednjega dne. Rekord pa so postavili ob naslednji medalji prejšnjo soboto. O čestitki Tini Maze za drugo mesto v superveleslalomu so namreč javnost obvestili ob 20.43, manj kot uro po tem, ko se je tekma končala. Sledilo je obvestilo o čestitki Mazejevi za drugo medaljo, ki so ga iz urada poslali ob 0.35 v noči na četrtek. Tekma se je v sredo končala okoli 19.30. Predsednik pa je včeraj ob 1.46 poslal tudi obvestilo o čestitki Mitji Valenčiču za šesto mesto v slalomu, ki se je končal v soboto nekaj pred 23. uro. “Šesto mesto na olimpijskih igrah je izvrsten dosežek,” je zapisal Türk. Pohval niso bili deležni vsi Iz predsednikovega kabineta pa nismo prejeli denimo sporočila o čestitki deskarju Žanu Koširju, ki se je tako kot Valenčič v soboto uvrstil na šesto mesto.

Sprememba zakonodaje ali odstop ne bi rešil ničesar. Omrzel ni vedel Odgovornost. Zdajšnji šef združenja Martin Miklavc je dejal, da težko govori o osebni odgovornosti ministra Sama Omerzela: "Verjamem, da uradno s sumi o nepravilnostih ni bil seznanjen." "Nima smisla spreminjati zakonodajo, če se trenutna, ki ni tako slaba, ne izvaja," je o problematiki izvajanja izobraževanja za pridobitev vozniških izpitov dejal Brane Lotrič, nekdanji dolgoletni vodja združenja šol vožnje pri Gospodarski zbornici Slovenije. Obljube: nateg "Sam sem potreboval deset let, da sem ugotovil, da so obljube ministrstva glede upoštevanja naših pripomb za kakovostnejše delovanje in več nadzora v prihodnji spremembi zakonodaje preprosto nateg. Težava ni toliko v vrhu pristojnih ustanov, temveč nekje v sredini," je dodal. Po njegovem mnenju namreč za politiko varnosti v prometu že leta skrbi skorajda nespremenjena ekipa uradnikov, ki so se (tako kot pristojnosti glede nadzora nad šolami vožnje) selili z ministrstva za šport na notranje ministrstvo in od tam na agencijo za varnost prometa. Veliko posredovanih rešitev s področja šol voženj ni nikoli prišlo v zakonodajo, ta pa je bila pripravljena le znotraj ozkega kroga uradnikov, je prepričan Lotrič. Ob tem je dejal, da je prišel čas, ko bi morali biti ti uradniki izpostavljeni in bi morali odgovarjati za svoja (ne)dejanja. O dosedanjih ministrih meni, da z razsežnostjo težave nikoli niso imeli pravega stika, izjema naj bi bil le minister Dragutin Mate. Slabo podkovana stroka V združenju so skozi leta opažali številne nepravilnosti in kršitve, glavno težavo vidijo že pri usposobljenosti učiteljev vožnje, inštruktorjev varne vožnje in članov izpitnih komisij. "Če je stroka tako slabo podkovana, kakšni naj bodo bodoči vozniki?" se je vprašal Lotrič. Povedanemu se je pridružil inštruktor varne vožnje Brane Küzmič, ki je pojasnil, da velika večina inštruktorjev nima ustreznega znanja, problematičen pa se mu zdi tudi odnos do voznikov začetnikov, ki naj bi bil premalo kritičen. Taki vozniki nato dobijo samozavest in vozijo hitreje, a kot je dodal, 70 odstotkov mladih voznikov niti volana ne drži pravilno.

Ljubljana - Največji trije slovenski mednarodni koncerni so tako kot lani tudi letos Mercator, Gorenje in Krka. Najbolj internacionalizirana slovenska podjetja pa so po novem Splošna plovba, Intereuropa in Alpos, ki so z vrha lestvice TOP 20 najbolj internacionaliziranih slovenskih multinacionalk izrinila Drogo Kolinsko, Elan in Gorenje. Obe lestvici so sestavili novinarji časnika Finance, ki so slovenske multinacionalke razvrščali po velikosti glede na sredstva, ki jih imajo v lasti v tujini, glede na število zaposlenih v tujini in glede na delež ustvarjenih prihodkov v tujini. Med najbolj internacionaliziranimi podjetji letos ni največjih slovenskih skupin, saj prva mesta zasedajo manjše družbe, kar je po pisanju časnika pričakovano. Strokovnjaki namreč opažajo, da se gibanja obračajo v prid manjših in prožnejših, tako imenovanih mini multinacionalk. Svetli izjemi sta Gorenje in Krka, druga in tretja največja slovenska multinacionalka, ki sta hkrati na šestem oz. četrtem mestu na lestvici najbolj internacionaliziranih. Mercator, Merkur in Petrol so na dnu lestvice najbolj internacionaliziranih družb. Zanje je slovenski trg kljub hvaljenju o navzočnosti na tujih trgih še vedno odločilnega pomena. Splošna plovba je prvo mesto med najbolj internacionaliziranimi slovenskimi multinacionalkami zasedla s kar 93,2 odstotka vseh sredstev v tujini, slabimi 90 odstotki vseh zaposlenih v tujini in 85,4 odstotka vseh prihodkov, ustvarjenih v tujini. Vseh 20 multinacionalk na lestvici je imelo lani v upravljanju 3,52 milijarde evrov, v 259 podjetjih pa so zaposlovale kar 25.566 ljudi. Na tujih trgih so ustvarile 5,54 milijarde evrov prihodkov, kar je 51 odstotkov celotnih prodajnih prihodkov v letu 2007.

Janez Fajfar ne dvomi, da južna in severna blejska obvoznica ne bi bili zgrajeni do leta 2013, saj morajo projekta izpeljati tudi zaradi evropskih sredstev, ki so namenjena gradnji obvoznic. Po desetletjih čakanja bodo jeseni na Betinu zabrneli gradbeni stroji in začeli graditi krožišče Po desetletjih čakanja bodo jeseni na Betinu zabrneli gradbeni stroji in začeli graditi krožišče za blejsko južno obvoznico. Blejski župan Janez Fajfar pravi, da tokrat ne vidi nobenih preprek, da se to ne bi zgodilo, in ne dvomi, da južna in severna blejska obvoznica ne bi bili zgrajeni do leta 2013, kajti, kot je pojasnil Boris Malej, direktor občinske uprave, morajo projekta izpeljati tudi zaradi evropskih sredstev, ki so namenjena gradnji obvoznic. "Ne gre le za blejski cesti, ampak za cesti državnega pomena. Poleg tega obvoznici ne bosta rešili prometa samo na Bledu, ampak tudi v Bohinju in na Pokljuki," je pojasnil župan in dodal: "Žal mi je za tiste, ki bodo zaradi zemljišč prizadeti, vendar drugače ne gre. Država ima za obvoznici denar, in če je Bled biser Slovenije, si obe tudi zasluži, kajti ob jezeru ne morejo voziti vlačilci." Turbokrožišče Ker na Betinu ni dovolj prostora za običajno krožišče, bodo morali zgraditi tako imenovano turbokrožišče, taki krožišči sta že v Kopru in Mariboru, kar bo po Malejevih besedah podražilo gradnjo južne obvoznice. Južna obvoznica bo stala slabih 29 milijonov evrov, severna pa 5,4 milijona evrov. Od tega bo Občina Bled za južno morala zagotoviti 4,7 milijona evrov, za severno pa 834 tisoč evrov. "Del investicije bomo pokrili z zamenjavo zemljišč, če pa bo treba, se bo občina tudi zadolžila oziroma najela premostitveno posojilo," je dejal Malej. Prihodnje leto naj bi na trasi južne obvoznice zgradili predor in končali podzemni del do Ribenske ceste, odprto pa ostaja vprašanje kolesarske steze med Lescami in Bledom. Malej je pojasnil, da morajo izdelati še načrt, od katerega je odvisno, ali bodo jeseni začeli graditi še krožišče na Ljubljanski cesti za severno obvoznico. "Želimo si, da bi prihodnje leto začeli graditi tudi severno obvoznico, vsaj prvi del do Rečice," pa je poudaril Fajfar.

(Ne)plačevanje prispevkov. V izjemnih primerih težave pri upokojevanju. Delodajalci so proti koncu lanskega leta davčni upravi za prispevke za socialno varnost zaposlenih dolgovali že 314 milijonov evrov. Ta dolg pa se iz leta v leto povečuje – lani se je glede na predhodno za 33 milijonov evrov, in to čeprav je Durs pri izterjavi vse uspešnejši – tako vsaj kaže statistika (glej graf). Ugotovite, ali jih delodajalec plačuje Vloga. Prek spletnega sistema eDavki lahko davčni zavezanec preveri, ali delodajalec zanj plačuje prispevke. Potrebuje računalnik, dostop do spleta in digitalno potrdilo za vpis v sistem. Sistem omogoča vpogled v podatke od 1. januarja 2009 – druge dobite na Zpizu. Vsako leto pa je tudi več dolga iz prispevkov, za katerega na Dursu priznavajo, da jim ga najverjetneje ne bo uspelo izterjati. Imenuje se izvenbilančni dolg in se je konec lanskega leta povzpel že na dobrih 110 milijonov evrov. Na davčni upravi poudarjajo, da so za veliko večino delavcev – kar 97,4 odstotka – prispevki poravnani. Samo lani so (podatki še niso dokončni) pobrali okoli 5,23 milijarde evrov prispevkov. Neplačila in pokojnina Ali se lahko delavec, za katerega prispevki niso plačani, upokoji? Odgovor je praviloma da, pravijo na ministrstvu za delo in socialne zadeve. A le če je delodajalec prispevke obračunal. Ali neplačani prispevki lahko znižajo pokojnino? Na ministrstvu odgovarjajo: “Praviloma ne. Lahko pa bi se to zgodilo pri posamezniku, ki ima razmeroma visoke dohodke in so mu ti skozi celotno kariero močno naraščali.” Dodajajo, da novi pokojninski zakon odlog, obročno odplačevanje ali odpis prispevkov prepoveduje.

V prihodnjih letih bo še povečal negativni denarni tok Ob objavi namere, da naj bi hrvaški Agrokor prevzel slovenski Mercator, se postavlja vprašanje, ali je hrvaški koncern tega sploh sposoben. Premoženje Agrokorja je ocenjeno na slabih 3,5 milijarde evrov, dolgovi in finančni najem pa znašajo nekaj več kot milijardo in pol. Skupina ustvarja med 50 in 100 milijoni evrov negativnega denarnega toka, v prihodnjih treh letih pa naj bi se negativni denarni rok še povečal, predvsem zaradi odplačevanja dolgoročnih finančnih obveznosti in zapadanja obveznic. V obdobju med letoma 2012 in 2014 bo moral Agrokor vsako leto odplačati ali reprogramirati okoli 100 milijonov evrov dolgoročnih posojil, leta 2015 bo moral vrniti 252 milijonov evrov posojil, leto pozneje pa bodo pa že pol milijarde, poroča časopis Finance. mio. EURAgrokorMercator Premoženje3.426 2.554 Lasten kapital793 782 Dolgovi in finančni najem1.513 1.096 Obveznosti do dobaviteljev1.094 535 Zaloge in terjatve do kupcev983 492 Letni prihodki od prodaje 3.572 2.715 Letni dobiček od poslovanja 20791 vir Finance Agrokor izdajal obveznice z visokimi donosi Že prihodnje leto bodo začele zapadati obveznice, ki jih je Agrokor ponujal po precej visokih donosih. 150 milijonov evrov omenjenih obveznic iz leta 2006 so ponujali s sedemodstotno obljubljeno donosnostjo, leta 2009 so izdali 400 milijonov evrov obveznic z desetodstotno obrestno mero, pred kratkim pa za 150 milijonov evrov obveznic po osemodstotni obrestni meri. Agrokor naj bi se skušal financirati tudi s slabšim plačevanjem dobaviteljev, do katerih je imel konec septembra 1,1 milijarde evrov obveznosti, kar pomeni, da dobavitelje plačuje s skoraj štirimesečnim zamikom. Čeprav v skupini to zanikajo, pa je eden izmed večjih hrvaških dobavitelje v Agrokorjeve trgovine Konzum povedal, da so njihove trditve pravljica za majhne otroke. Ko so gradili, jim je Agrokor obveznosti poravnaval s cementom, keramičnimi ploščicami in drugim gradbenim materialom. Priznava, da se je letos rok plačila nekoliko popravil, a še vedno zamujajo od 60 do 90 dni po valuti. Izkušnje s poplačevanjem obveznosti z blagom ima tudi Žito, ki mu je Agrokor pred leti plačeval tudi z vrečami umetnega gnojila, Žito pa z Agrokorjem zdaj ne sodeluje več. Mercator bi lahko rešili z reprogramom posojil Pivovarne Laško Sicer pa se postavlja vprašanje, ali je Mercator mogoče rešiti pred sovražnim prevzemom. Možnosti so razdrtje ali sprememba pravil prodajnega postopka, pa tudi začasni reprogram posojil Pivovarne Laško, s katerim bi odložili nujnost prodaje deleža Mercatorja. Reprogram posojil je sicer mogoč, a bodo banke od Pivovarne Laško vseeno vztrajale, da se dezinvestira, saj jih servisiranje posojil preveč izčrpava. Ivan Crnjac, član uprave Agrokorja za strategijo sicer zatrjuje, da jih ne zanima več kot polovica Mercatorja. Pričakujejo, da bodo nekateri delničarji obdržali svoje deleže. A bi z nakupom več kot 50-odstotnega deleža Agrokor lahko konsolidiral svoje lastništvo v Mercatorju v svojo bilanco, kar bi ob ugodni ceni za delnico lahko imelo neposreden pozitiven učinek na premoženje Agrokorja, je še poročal časopis.

Maribor - Upniki propadlega cerkvenega holdinga Zvon Ena so v postopku stečaja skupaj prijavili za 1,002 milijarde evrov terjatev. Stečajna upraviteljica Mojca Breznik jih je priznala za 876,3 milijona evrov, prereka pa jih za 22,7 milijona evrov, je razvidno iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev, ki je danes objavljen na Ajpesu. Terjatve do Zvona Ena Holdinga je prijavilo več kot 100 upnikov. Prijavljena glavnica znaša 911,3 milijona evrov, kapitalizirane obresti in pravdni stroški pa znašajo 90,7 milijona evrov. Veliko terjatev so prijavile banke, največ Nova Ljubljanska banka (NLB). Prijavila jih je za približno 270 milijonov evrov, stečajna upraviteljica pa jih je priznala za okoli 220 milijonov evrov. Za terjatve v višini približno 50 milijonov evrov velja, da so priznane v višini, kot bodo poplačane v okviru ločene razdelitvene mase, ki se bo oblikovala po prodaji premoženja, ki je predmet prijavljene ločitvene pravice. Druga največja slovenska banka, Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), je prijavila za približno 56 milijonov evrov terjatev. Upraviteljica jih je priznala za okoli 43 milijonov evrov, za terjatve v višini 13 milijonov evrov pa velja, da so priznane v višini, kot bodo poplačane v okviru ločene razdelitvene mase, ki se bo oblikovala po prodaji premoženja, ki je predmet prijavljene ločitvene pravice. V Zvonu Ena je precej izpostavljena tudi tretja največja slovenska banka, Abanka Vipa, ki tako kot NKBM potrebuje dokapitalizacijo. Drugi cerkveni holding, Zvon Dva Holding, ki je prav tako v stečaju, je prijavil za okoli 250 milijonov evrov terjatev, od tega je Breznikova priznala skoraj vse. Telekomunikacijska družba T-2 je prijavila za dobrih 40 milijonov evrov terjatev, Breznikova pa je priznala vse. Okrožno sodišče v Mariboru je stečaj v Zvon Ena Holdingu, še zadnji finančni družbi, preko katere je svoje gospodarske posle obvladovala Nadškofija Maribor, razglasilo 27. februarja in tako ugodilo zahtevi NLB, ki je kot največja upnica podala ugovor proti vodenju prisilne poravnave. V največji državni banki so ves čas postopka na sodišču vztrajali, da ne verjamejo v uspešnost prisilne poravnave ter zatrjevali, da Zvonu Ena ne nameravajo reprogramirati dolgov.

Prihodnji teden bo na srečanju med ameriškim in ruskim predsednikom Georgom Bushem in Vladimirjem Putinom tema pogovorov tudi postavitev protiraketnega ščita v Evropi Foto: Bloomberg Ameriški predsednik George Bush namerava aprila obiskati ruskega predsednika Vladimirja Putina v ruskem mestu Sochi, poroča CNN. Po besedah svetovalca za nacionalno varnost Stephena Hadleyja, bo Bush odpotoval v Rusijo predvidoma 6. aprila, po postanku na Hrvaškem. To bo priložnost za srečanje vodij dveh največjih držav, kjer bosta ocenila napredek in poskusila rešiti nekatera odprta vprašanja, med drugim tudi o postavitvi protiraketnega ščita v Evropi ter postavila temelje za dober odnos tudi v prihodnje, je povedal Hadley. Rusi bi protiraketni ščit postavili v Azerbajdžanu ali Iraku Putin, ki bo spomladi postal predsednik vlade, meni, da je protiraketni ščit naperjen proti Rusiji, zato je že lanskega julija predlagal, da bi ga postavili v Rusiji bolj prijaznim državam, kot so Azerbajdžan ali celo Irak. Hadley je včeraj ponovno poudaril, da bo protiraketni ščit usmerjen proti Bližnjem vzhodu in ne proti Rusiji. Dodal je še, da administracija želi, da bi ZDA, Rusija in Evropa delovali skupaj pri ustvarjanju takšnega sistema, ki bi varoval pred grožnjami z Bližnjega vzhoda. Sicer pa se bo Bush prihodnji teden mudil v vzhodni Evropi. V ponedeljek bo obiskal Ukrajino, v sredo vrh zveze Nato v Romuniji in nato v soboto še Hrvaško.

Ljudje, ki avtomobile vzamejo na lizing, vse pogosteje ostanejo brez njih, saj zanje niso sposobni več plačevati. Na dan tako posebne družbe zasežejo tudi po deset vozil.

Bakterija lahko povzroči okužbo, ki je lahko še posebno nevarna za ljudi z oslabljenim imunskim sistemom. Nemško podjetje Cosnova je slovenski zdravstveni inšpektorat obvestilo, da na podlagi rezultatov kontrole kakovosti izvaja odpoklic kozmetičnega izdelka essence, odstranjevalec ličil brez olja. Iz podjetja Dominur so nas opozorili, da ni odpoklican izdelek v celoti ampak samo serijska številka DE.AB 17. "Vsa prodajna mesta in inšpektorat so bili o odpoklicu obveščeni v mesecu juliju, ko smo od proizvajalca prejeli informacijo o možni težavi v tej seriji," so razložili. Bakterija lahko povzroči okužbo Pri mikrobiološki analizi izdelka so namreč ugotovili, da so v izdelku mikrobiološke nečistoče. Izdelek vsebuje bakterijo Burkholderia cepacia, ki se pojavlja v podtalnici, zemlji in na rastlinah. Bakterija lahko pri ljudeh z zelo oslabljenim imunskim sistemom, praviloma s pitjem onesnažene vode, povzroči okužbo, opozarja inšpektorat. Viden znak, da je v izdelku bakterija, je, da je sicer prozorna tekočina motna in vsebuje viskozne strukture. Izdelek je bil v trgovinah v prodaji od decembra lani. Vrnite ga prodajalcu Zdravstveni inšpektorat in Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) svetujeta, da izdelka, če ga imate doma, ne uporabljate. Lahko ga vrnete prodajalcu, saj ste upravičeni do povrnitve kupnine.

Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je decembra znašala 13 odstotkov, kar je 0,8 odstotne točke več kot novembra. Število delovno aktivnih oseb se je decembra lani prvič po marcu 2003 spustilo pod 800.000. Stopnja registrirane brezposelnosti se je v zadnjem obdobju leta 2012, kot je bilo glede na trend v zadnjih letih pričakovati, spet zvišala, je danes objavil državni statistični urad. Prvi občutnejši dvig je bil oktobra, ko se je v primerjavi s septembrom zvišala z 11,5 odstotka na 12,1 odstotka, drugi dvig pa decembra, ko se je v primerjavi z novembrom zvišala z 12,2 odstotka na 13 odstotkov. V obdobju od septembra do decembra se je stopnja izraziteje zvišala med moškimi, in sicer z 10,9 odstotka na 12,7 odstotka. Med ženskami se je povečala z 12,3 odstotka na 13,3 odstotka. Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je decembra znašala 13 odstotkov, kar je 0,8 odstotne točke več kot novembra. Število delovno aktivnih oseb se je decembra lani prvič po marcu 2003 spustilo pod 800.000. Število prijavljenih oseb na Zavodu za zaposlovanje RS je decembra 2012 doseglo najvišjo vrednost od začetka krize, 118.061, to je 6500 oseb več kot novembra in 5300 več kot v enakem obdobju leta 2011, so zapisali na zavodu. Najbolj se je povečalo število brezposelnih v starostni skupini 55-59 let, in sicer za več kot 2000. Hkrati pa se je nekoliko znižalo število mladih v starostni skupini 1524 let, za okoli 100. Stopnja brezposelnosti se je decembra dvignila prav v vseh statističnih regijah, najizraziteje v spodnjeposavski s 14,1 na 15,4 odstotka, najmanj pa v goriški statistični regiji z 11 na 11,5 odstotka. Pomurska je ostala regija z najvišjo 18,1 odstotka, gorenjska pa regija z najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti 9,9 odstotka. Na italijanski strani trenutno ni povpraševanja Konec januarja je stopnja brezposelnosti v severnoprimorski regiji znašala 11 odstotkov, brez dela je bilo 5994 ljudi. Zaradi stečajev in izteka javnih del ter zaposlenosti za določen čas se je na zavodu za zaposlovanje samo januarja prijavilo 600 iskalcev zaposlitve, je pojasnila Lučila Hvala iz novogoriške območne enote zavoda za zaposlovanje. Kljub temu se je v tem mesecu zaposlilo 300 oseb, kar je precej več kot v preteklih mesecih. Nekaj med njimi je tudi javnih del, ki so jih pomagale zagotoviti posamezne občine, kot tudi na račun nekaterih ukrepov za večje zaposlovanje predvsem mladih. Doslej so uspeli najti delo tudi za okrog 35 odstotkov vseh nekdanjih delavcev Primorja, je povedala Lučila Hvala in dodala To je sicer težko, saj je večina nekdanjih delavcev Primorja starejših, veliko je tudi invalidnih oseb. Po besedah Lučile Hvala z italijanske strani meje trenutno ni povpraševanja po slovenskih delavcih, saj imajo sami veliko stopnjo brezposelnosti. Decembra je bila stopnja registrirane brezposelnosti 13 odstotkov. Število delovno aktivnih pod 800.000 Število delovno aktivnih oseb se je decembra 2012 prvič po marcu 2003 spustilo pod 800.000. Decembra se je število delovno aktivnih znižalo že sedmi mesec zapored od maja 2012 se je znižalo za 24.000 oseb, samo decembra pa za več kot 12.000 oseb. Konec decembra 2012 je bilo v Sloveniji 792.948 delovno aktivnih oseb, kar je 1,5 odstotka manj kot novembra in tri odstotke manj kot decembra predlani. Glede na dejavnost je število delovno aktivnih oseb spet močno upadlo v gradbeništvu za okoli 4600, precej, vendar nekoliko manj izrazito, pa tudi v predelovalnih dejavnostih za skoraj 2800. Decembra je bilo zaposlenih 699.898 oseb, 1,6 odstotka manj kot novembra in 3,2 odstotka manj kot decembra predlani. Število zaposlenih pri pravnih osebah je na letni ravni upadlo za 2,9 odstotka na 648.263 oseb, število zaposlenih pri fizičnih osebah pa za 6,9 odstotka na 51.635. Število samozaposlenih se je na mesečni ravni znižalo za 0,4 odstotka na 93.050 oseb, kar je 1,3 odstotka manj kot decembra predlani. Samostojnih podjetnikov posameznikov je bilo 53.919, oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost, 6353, kmetov pa 32.778.

Pridružitev klubu razvitih držav poteka postopno Slovenija začenja tehnični del pogajanj za vstop v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD. V Ljubljano prihaja delegacija te 30-članske organizacije pod vodstvom namestnice generalnega sekretarja Thelme Askey. Njen gostitelj bo minister za razvoj Žiga Turk, ki je tudi glavni pogajalec za pridružitev. Govora bo o pristopnem programu in vsebinskih prednostih, stekli pa bodo tudi prvi pogovori na temo okolja, financ, davkov, konkurence in investicij. Askeyeva se bo med svojim obiskom srečala tudi s predstavniki delovne skupine za OECD v Sloveniji, pa tudi s socialnimi partnerji, nevladnimi organizacijami ter ministri za finance, gospodarstvo in okolje. Obiskala bo tudi ministrstvo za zunanje zadeve. Pozor pri investicijah, okolju in fiskalni politiki Pregled usklajenosti s pravili in načeli OECD-ja morajo sicer pripraviti kandidatke same. Kot je povedal minister Turk, je Slovenija prvi pregled že opravila in pri tem ni ugotovila nobenih večjih razhajanj. Zlasti pozorni pa moramo biti na področjih investicij, fiskalne politike in okolja. Letna članarina 2,5 mio. evrov Vključevanje države v OECD sicer poteka postopno, saj je Slovenija že članica približno četrtine od skupno dvesto delovnih skupin in odborov te organizacije, med drugim za jeklo in za korupcijo. Stroške pristopnih pogajanj mora kriti država kandidatka, članarina, ki bo delno tudi predmet pogajanj, pa je odvisna tudi od razvitosti oziroma BDP-ja. Predvidoma bo znašala okoli 2,5 milijona evrov letno. Pogajanja se pričenjajo tudi s Čilom, Estonijo, Izraelom in Rusijo. Slovenija je za članstvo zaprosila leta 1996, lani pa je dobila povabilo. Če ne bo zapletov, članstvo v organizaciji lahko pričakujemo leta 2009. Gospodarska rast, a tudi višji standard Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj je bila ustanovljena leta 1961, sedež pa ima v Parizu. Svoje glavno poslanstvo vidi v sodelovanju demokratičnih, tržno usmerjenih držav. Članstvo naj bi pripomoglo k njihovi gospodarski rasti, višji stopnji zaposlenosti, boljšemu življenjskemu standardu prebivalstva in finančni stabilnosti. OECD spodbuja tudi ekonomski razvoj ostalih držav in rast svetovne trgovine. OECD oblikuje globalne standarde in načela na področju gospodarskih in socialnih politik ter zbira primerjalne statistične, ekonomske in socialne podatke.

Raziskava je pokazala, da sta slovenski gradbišči pri Vrhniki in Senožečah med najslabše zavarovanimi v Evropi Več o raziskavi 50 gradbišč v 11 evropskih državah, po katerih je Slovenija na zadnjem mestu, si lahko preberete v članku raziskovalca (v angleščini)Vir: EuroTest Mobility Slovenski gradbišči na avtocesti Ljubljana-Koper pri Vrhniki in pri Senožečah sta drugo oziroma tretje najslabše zavarovano gradbišče v Evropi, je pokazala raziskava 50 gradbišč v 11 evropskih državah. Raziskavo je julija opravilo 16 avtomobilskih klubov v Evropi, sodelovala je tudi Avto moto zveza Slovenije (AMZS). Slovenija se je odrezala najslabše, Anglija najboljše Raziskava je zajemala gradbišča v Avstriji, Švici, Nemčiji, na Danskem, Španiji, Franciji, Veliki Britaniji, na Hrvaškem, Italiji, Sloveniji in na Nizozemskem. Slovenija se je z dvema gradbiščema na začetku lestvice med državami odrezala najslabše. Najboljša so bila po raziskavi gradbišča v Angliji. Največje pomanjkljivosti so pri varnostni opremi in napravah V Sloveniji so največje pomanjkljivosti pri varnostni opremi in napravah, je danes ob predstavitvi raziskave povedal odgovorni urednik Motorevije France Kmetič. Marsikje ni odstavnih niš ali vsaj zasilnih prostorov, kjer se lahko vozniki ustavijo ob okvarah vozil, voznikom tudi ni na voljo telefonov za klic v sili, je nadaljeval Kmetič. Poleg tega so opozorila o meritvah hitrosti postavljena zelo na redko ali pa sploh ne, še dodaja.

Stečaj Vegrada Vemonta, ki se je začel meseca maja, se zapleta. Računovodske zadeve je namreč prevzela čistilka v podjetju, ki ni pravilno knjižila stroškov za nazaj. V. d. sekretarja velenjske območne organizacije svobodnega sindikata Srečko Čater je povedal, da je računovodske zadeve prevzela čistilka v podjetju, ki ni pravilno knjižila stroškov za nazaj. Zaradi teh nepravilnosti stečajni upravitelj družbe Tomaž Kos ne more pridobiti kakovostnih podatkov, na podlagi katerih bi delavci uveljavljali svoje pravice iz jamstvenega sklada, je dejal Čater. Poudaril je, da so delavci Vegrad Vemonta zadnjo normalno plačo prejeli januarja 2010. Vemontovi delavci na dan, ko so dobili odpovedi. Nekdanji delavci družbe so medtem prejeli potrebne dokumente in se že prijavili na zavod za zaposlovanje. Po zdajšnjih najbolj optimističnih predvidevanjih bodo delavci prva nadomestila za brezposelnost od zavoda dobili 15. julija, izplačila iz jamstvenega sklada pa zaradi napačnega knjiženja še pozneje. Za čimprejšnji začetek stečaja se je zavzemalo 128 delavcev Vemonta, ki so s stavko začeli 28. aprila. Letos so delavci prejeli le 450 evrov akontacije plače za januar, podjetje pa jim dolguje tudi del predlanskega in ves lanski regres, materialne stroške, povezane z delom, prav tako naj ne bi bili poravnani vsi prispevki in davki. Upniki Vemonta pa imajo do vključno 11. avgusta čas, da prijavijo svoje terjatve do podjetja ter ločitvene in izločitvene pravice.

Ljubljana - "Skupina Pivovarna Laško bo morala prodati vse premoženje, ki ni povezano z osnovno dejavnostjo, saj je to eden od pogojev bank za reprogram posojil," je včeraj povedal predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko, ki se z bankami že več mesecev dogovarja za reprogram posojil in moratorij za odplačilo glavnice. Kot dodaja Zorko, Skupina Pivovarna Laško brez prodaje najmanj 200 milijonov evrov naložb in premoženja ne bo mogla več zagotavljati razvoja ali obnoviti proizvodnih linij. "Trenutno so naše najmlajše proizvodne linije stare okoli deset let, več pa smo jih že v celoti amortizirali," še pojasnjuje Zorko, ki si neuspešno prizadeva tudi za oblikovanje pogodbenega koncerna, ki bi omogočil združitev proizvodenj vseh družb iz Skupine Pivovarna Laško. Banke trenutno družbam iz Skupine Pivovarna Laško posojila podaljšujejo za le nekaj mesecev, vsak reprogram pa Laščanom še dodatno poveča stroške financiranja. Banke so sicer Laščanom začasno že odložile plačevanje obrokov na njihova dolgoročna posojila, banka Hypo pa jim je do konca septembra podaljšala posojilo, za katero so Laščani zastavili Delo. Po besedah Zorka sta Pivovarni Union in Laško lani odplačali okoli 20 milijonov evrov glavnice in plačali prav toliko obresti na njihova posojila. Trenutno ima Skupina Pivovarna Laško okoli 400 milijonov evrov posojil, za normalno poslovanje pa bi morali po ocenah Zorka finančni dolg znižati na od 120 do 180 milijonov evrov. Finančne težave Skupine Pivovarna Laško občutijo tudi njeni dobavitelji, saj jim račune trenutno plačujejo z okoli 20 do 60 dni zamude.

Če se plače ne znižajo, bo treba zmanjšati število zaposlenih. Preprosto. Bo imela naša vlada moč zarezati v javni sektor? Malo verjetno. Za to nimajo prav nobenega interesa. Vsak tak poseg bi namreč zmanjšal njihovo volilno bazo - več kot 156 tisoč volilnih glasov pač ne gre podcenjevati. Tega si letos, ko so občinske volitve, ne morejo privoščiti, prihodnje leto pa se bodo že začele priprave na nove parlamentarne volitve. Poleg tega pa bi bil to tudi poseg v njihove osebne pravice, ki so v naši neosocialistični državi najvišja vrednota. Vlada je zato raje ubrala drugo strategijo in je krivdo za krizo naprtila gospodarstvu ter mu z nabijanjem trošarin in dvigom minimalne plače naložila sanacijo posledic. Tako je dve leti po začetku krize še vedno povsem v ozadju, da Sloveniji upada zunanja konkurenčnost skoraj na vseh mednarodnih lestvicah, ki to merijo. Denimo pri trgu dela smo zadnji že desetletje. Kriza je kronično nekonkurenčnost slovenskih izvoznikov samo še poudarila. Na gospodarskem področju skoraj ni zaslediti nobenih ukrepov, ki bi pripeljali v Slovenijo nove naložbe in olajšali iskanje zaposlitve približno sto tisoč nezaposlenim. To število se bo na žalost v prihodnjih mesecih skoraj gotovo še precej povečalo, saj nas - kot smo napovedali večkrat - čaka krvava jesen. Vladni varčevalni ukrepi so bili do zdaj v celoti usmerjeni v zmanjšanje socialnih pravic, toda to v Sloveniji ni bilo tako izrazito kot recimo v Veliki Britaniji. Tam so znižanje nadomestil za brezposelne utemeljili, da "so ljudje brez nadomestil bolj motivirani za iskanje in sprejetje ponujenega dela". Nekaj je bilo tudi zmanjšanja investicij, a je tu treba opozoriti, da bodo občinski proračuni letos močno poglobili proračunski primanjkljaj, saj je treba volitve dobiti pred mešalcem, kot se je slovito izrazil župan ene od mestnih občin v vzhodnem delu Slovenije. Vlada, če bi resnično hotela varčevati, bi morala zaposlene v javnem sektorju "prestrašiti" enako, kot so to naredili direktorji v večini podjetji. Stopiti bi morala pred zaposlene, najprej sebi znižati plače za 20 odstotkov in jasno povedati, da si država zaradi potratnosti javnega sektorja ne sme privoščiti primanjkljaja. Dogovori iz preteklosti, iz nekih drugih časov, so brezpredmetni, ker denarja pač ni. Če se plače ne znižajo, bo treba zmanjšati število zaposlenih. Preprosto. Masa je, kakršna pač je, sindikalisti pa se morajo odločiti, ali bodo vsi dobili veliko manj ali pa bo v službi manj ljudi, ki bodo vseeno dobili manj kot zdaj. Osnovna težava je seveda v tem, da večina zaposlenih v javnem sektorju ni plačana po učinku, ampak po funkciji in izobrazbi. Tako imamo vse več raznih pomočnikov, vsi se trudijo pridobiti čim višjo izobrazbo samo zato, da bi lahko napredovali. Potem imamo sistem javnih plač, ki ne nagrajuje učinkovitih ali pa takih s prodornimi idejami. Plačni sistem nagrajuje posameznike, ki se pogosto tudi prek političnih vez (levih in desnih, pač glede na trenutno vlado) uvrstijo v neki plačni razred, na neko ministrstvo. Da dobri vseeno ne bi množično bežali, se nagradijo z nadurami ali dežurstvi ali pa se spodbuja napredovanje. Kako rešiti zaplet? Najbolj preprosto bi bilo, da podjetja spet začnejo ustvarjati dobičke, da se povečajo prilivi, pa bi bili v dobrih starih časih. Toda zato je treba podjetja razbremeniti, tega pa ne moremo, ker se nam bodo v prvi fazi prilivi zmanjšali. Začarani krog, ki ga bo težko presekati.

New York - Newyorški Konferenčni odbor je danes sporočil, da se je vrednost njegovega indeksa gospodarskih kazalcev septembra povišala za odstotek, kar je že šesta mesečna zaporedna rast in po mnenju analitikov obeta nadaljevanje gospodarske rasti tudi v prihodnjem letu. Večina ameriških gospodarskih analitikov se strinja, da je gospodarska rast v tretjem četrtletju rasla s triodstotno stopnjo, uvodni uradni izračuni vlade pa bodo objavljeni prihodnji teden. Konferenčni odbor je sporočil, da je 5,7-odstotna rast indeksa v šestih mesecih do septembra najmočnejša od leta 1983. Analitik Ken Goldstein pa je menil, da bo hitrost in moč okrevanja odvisna predvsem od rasti povpraševanja, to pa bo odvisno od razmer na trgu delovne sile. Od 10 kazalcev Konferenčnega odbora sta bila septembra negativna le kazalca glede povprečnih ur dela na teden v proizvodnji in izdajanje gradbenih dovoljenj.

Banka ohranila 70-odstotni delež kreditov nebančnemu sektorju Banke Celje je v prvem polletju ustvarila 5,4 milijona evrov čiste izgube. Tekoči dobiček je bil sicer višji kot lani, a je banka oblikovala oslabitve in rezervacije. Tekoči dobiček je znašal 12,7 milijona evrov, kar je dva milijona več kot v primerljivem obdobju lani. Banka pa je oblikovala oslabitve in rezervacije za 19,1 milijona evrov. Delež depozitov nebančnega sektorja v vseh obveznostih banke se je zvišal z 62 na 63 odstotkov, delež obveznosti do bank pa znižal z 12 na deset odstotkov. Razmerje med neto posojili in depoziti nebančnega sektorja je znašalo 1,08, pri naložbenem poslovanju pa je banka ohranila 70-odstotni delež posojil nebančnemu sektorju. Količnik kapitalske ustreznosti banke je konec junija znašal 12,73 odstotka, količnik temeljnega kapitala pa 9,46 odstotka.