Datasets:

DGurgurov

/

slovenian_sa

like 0

CPL je zavrnil predlog lastniškega vstopa v SCT. V teh kriznih časih bi lahko z vstopom v tega velikana ogrozili lastno varnost, je dejal predsednik upravnega odbora CPL Stanko Petrič. SCT bo šel tako zelo verjetno v stečaj. CPL ne bo vstopil v SCT. Upravni odbor Cestnega podjetja Ljubljana CPL je zavrnil predlog lastniškega vstopa v SCT, je po seji povedal predsednik upravnega odbora CPL Stanko Petrič. S tem je zgodba za nas zaključena in ne vstopamo v lastniško strukturo, je dejal. V teh kriznih časih bi lahko z vstopom v tega velikana ogrozili lastno varnost, je dodal. Smo srednje veliko podjetje, ki v teh kriznih časih še uspešno krmari. Na vidiku velikih poslov ni, država je investicije popolnoma zamrznila, skratka, v gospodarstvu zaenkrat niso neki svetli časi, je še povedal. CPL bo skušal s sedanjimi zmogljivostmi in kadrom ter tržnim deležem, ki ga imajo, držati kontinuiteto. CPL bi lahko zagotovil potrebnih 10 milijonov evrov za dokapitalizacijo in še predvidoma 20 milijonov evrov obratnih sredstev, odvrnila pa ga je zahteva bank po prevzemu dodatnih garancij. Če 14. junija ne bo plače, bo zelo verjetno stečaj Ocenili so, da so tveganja prevelika, je povedal Jure Krajnc iz CPL, ki je vodil pogovore s SCT. Kot je povedal prokurist SCT Dušan Mes, je banka zahtevala, da bi CPL nase prevzel 110 milijonov evrov garancij 50 milijonov evrov za dobro izvedbo in 60 milijonov evrov za odpravo napak. Tega si CPL ne more privoščiti. Tudi sam sem mnenja, da se CPL ne sme zaradi SCT tako ogroziti, da bi v dveh ali treh mesecih sam zašel v takšne težave, je dejal Mes. Stečaj SCT pomeni, da v Sloveniji ne bomo več imeli gradbinca, ki bi lahko gradil na tujem, je dejala prisilna upraviteljica Marija Magdalena Šantl. Ocenjujem, da če bo šlo podjetje v stečaj, bo to potegnilo za seboj v stečaj marsikaterega podizvajalca, je povedala. Naredili smo vse, kar smo mogli. Če ni bilo tako, kot smo sprva načrtovali, bo pač stečaj, je še dodala. Prijavljene terjatve upnikov se bodo v stečajnem postopku upoštevale, če je nastala kakšna nova terjatev, jo je pa treba prijaviti, je pojasnila Šantlova. Po njegovih napovedih se bo v sredo sestal upravni odbor SCT in znane bodo odločitve za naprej. Zavlačevanja ne podpira. Kar smo tukaj mesec dni, smo poskušali to izpeljati. Če imajo drugi namen s SCT še kaj narediti, bodo pa povedali, je dejal. Za druge rešitve je po njegovem mnenju prepozno. SCT bi moral do 14. junija zagotoviti denar za plače zaposlenih. Časa je premalo. V teh petih dneh ne vidim rešitve, je dejal Mes in dodal, da SCT sicer ne bo umaknil predloga za začetek prisilne poravnave, kar bi sicer pomenilo stečaj. Upravni odbor je predlog zavrnil z dvema glasovoma proti in enim vzdržanim. Proti sta glasovala Petrič in Alojzij Kramljak, tretji član upravnega odbora Dušan Mlinar se je vzdržal, saj da nima dovolj časa za proučitev vseh dokumentov. Povezovanju s SCT je bil še pred dvema tednoma naklonjen prav Kramljak, ki naj bi se pred kratkim z za zdaj neznanim ponudnikom dogovarjal o prodaji svojega 36,6-odstotnega deleža v CPL Naložbe, ki lastniško obvladuje CPL, vendar naj bi posel padel v vodo.

Ruše - Poplačilo prednostnih upnikov, v prvi vrsti bivših 152 zaposlenih TDR Metalurgije v stečaju, je vse bolj ogroženo. Župan Ruš Vili Rezman namreč vztraja pri zahtevku za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ki je kar trikrat višji od zaračunanega nadomestila v letih 2008 in 2007. Še več, od propadlega podjetja bi rad izterjal še dodatni milijon evrov. Dobro uro so predstavniki upniškega odbora in predstavniki podjetij, ki delujejo na območju bivše tovarne dušika, čakali, ali se bo včeraj sklicanega sestanka udeležil tudi povabljeni predstavnik ministrstva za gospodarstvo. Toda njihova potrpežljivost je bila brez haska, saj iz Ljubljane ni prišel nihče, da bi jim razložil, kako bi država pomagala razrešiti absurdni položaj na območju pokojne tovarne. Takšen položaj je nastal zato, ker vso industrijsko infrastrukturo še zmeraj upravlja propadla firma in so zato na tovarniškem območju delujoča podjetja popolnoma odvisna od družbe v stečaju. Na neformalnem sestanku upnikov in podjetnikov je potem osrednjo vlogo prevzel župan Rezman. Vztrajno je zagovarjal občutno podražitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ki je po mnenju stečajnega upravitelja Dušana Marina krivična in nepoštena. Kot smo v Dnevniku že poročali, bo TDR Metalurgija morala iz naslova NUSZ letos občini plačati kar 327.517 evrov. Marinu se je takšna podražitev zdela nesmiselna, saj je leta 2007 delujoča TDR Metalurgija plačala občini 109.043 evrov, lani pa 99.620 evrov. Zato je občino prosil, naj se tej podražitvi odpove. "Sestanek mi pride prav, da širim resnico," je rekel Rezman. "Nimam namena izčrpavati TDR Metalurgije, zanjo sem se zmeraj boril in ji največ pomagal." Znova je poudaril, da je podražitev posledica tega, da so bivše uprave nekdanjega državnega podjetja dajale občini neresnične podatke o velikosti stavbnih zemljišč. Nobenemu zavezancu ne more oprostiti plačila davkov, je opozoril in dodal, da ne bo naredil ničesar, kar bi obremenjevalo občinski proračun. Ker mora ravnati zakonito, bo davčni upravi prijavil davčno utajo in tako bo občina od TDR Metalurgije terjala plačilo neplačanega nadomestila za minulih pet let. "Zato bo ta znesek dramatično večji, vendar to moram narediti," je povedal župan in velikodušno ponudil možnost, da bi občina zamaknila izplačilo NUSZ, dokler ne bi v stečajnem postopku poplačali bivših delavcev. "Po zakonu moramo najprej plačati nadomestilo," je župana poučil Marin. "Če bi se plačilo zamaknilo, bi morali plačati zakonite zamudne obresti. Za občino bi bila to najboljša naložba, ki bi dodatno zmanjšala stečajno maso." Stečajni upravitelj je še razložil, da likvidacijska vrednost premoženja TDR Metalurgije v stečaju ne zagotavlja nikakršnega poplačila navadnih upnikov. Zaradi zahtevanega zneska NUSZ, po katerem bodo morali občini v prihodnje plačevati okoli 25.000 evrov na mesec, ne bo izvedljivo niti poplačilo prednostnih upnikov. Edino upanje za boljši razplet stečajnega postopka daje Marinu odškodninska tožba zoper Holding slovenskih elektrarn, s katero skuša TDR Metalurgija iztožiti 6,1 milijona evrov, ki jih je propadla ruška tovarna plačala HSE za nakup električne energije. Vendar so možnosti za takšno povečanje stečajne mase majhne, saj je TDR Metalurgija pravdo na prvi stopnji izgubila. tomaz.klipsteter@dnevnik.si

Fant si je petardo izdelal sam, eksplodirala mu je v roki. Včeraj okrog 19.30 so policiste obvestili, da je na Jesenicah mladostniku v roki eksplodirala petarda. Ugotovili so, da si jo je 16-letnik izdelal sam. "Po ugotovitvah policistov je mladostnik tulec napolnil s smodnikom, ga začepil s čepki in prek vžigalne vrvice prižgal," pojasni Leon Keder s Kranjske policije. Naprava mu je eksplodirala v roki in ga huje poškodovala. Gre za poškodbe rok, predvsem dlani, mladenič je utrpel raztrganine in ureznine, prstov pa mu eksplozija na srečo ni odtrgala. Na Kranjski policiji pri tem ugotavljajo, da je največ poškodb ravno pri takšni prepovedani uporabi pirotehničnih izdelkov, ki niso bili kupljeni v prodajalnah z dovoljenjem pristojnega organa oziroma so jih ljudje kupili na črnem trgu. Na območju Kranjske uprave so sicer lani ugotovili 11, leta 2008 pa 13 kršitev zaradi neprimerne uporabe pirotehničnih izdelkov. V letu 2008 sta se poškodovala dva človeka, od tega en otrok, lani je bil poškodovan en otrok. Prav tako so ugotovili nastanek premoženjske škode, lani sta bila dva, predlani pa so jih zabeležili sedem.

Ljubljana - Družba Zvon Ena Holding mora na podlagi odredbe Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) s 7. februarja v roku treh mesecev od dokončnosti odredbe odsvojiti del svojega deleža v Krekovi družbi za upravljanje investicijskih skladov. ATVP ji je namreč decembra odvzela dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v navedeni družbi. Kot je danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočil Zvon Ena Holding, ATVP v odločbi odreja, da mora prodati del svojega poslovnega deleža v Krekovi družbi za upravljanje investicijskih skladov, ker ji je ATVP odvzela dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v tej družbi. Zvon Ena ob tem sporoča, da odločba na poslovanje Krekove družbe za upravljanje investicijskih skladov in investicijskih skladov, ki jih ta upravlja, ne vpliva. Zvon Ena Holding je po podatkih Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) edini družbenik Krekove družbe. Holding je tako kot njegov večinski lastnik, finančna družba mariborske nadškofije Gospodarstvo Rast, od 13. januarja insolventen. Njegovo najpomembnejše premoženje je telekomunikacijska družba T-2, ki se je tik pred novim letom znašla v prisilni poravnavi, svoje deleže pa ima še v Abanki, Heliosu, Cinkarni Celje, Petrolu in še nekaterih družbah.

Vrtički v Ljubljani bodo imeli enotno podobo in bodo komunalno opremljeni. Imeli bodo enotne lope in kompostnike ter skupne sanitarije. Odlok, ki ga je danes podprl mestni svet, predvideva oddajanje mestnih zemljišč za vrtičke na trajnih in začasnih lokacijah. Posamezno območje vrtičkov bo moralo imeti enotno funkcionalno in oblikovno zasnovo, enotno ograjo, urejena parkiranje in način ravnanja z odpadki, oskrbo z vodo, odvoz smeti in urejene sanitarije. Opremljeno bo lahko z lesenimi lopami ali zaboji za shranjevanje orodja in otroškim igriščem za potrebe območja. 240 stanovanj v Stari Šiški Svetniki so sicer prižgali zeleno luč tudi za gradnjo 240 stanovanj na območju nekdanjega Slovenijavina v Stari Šiški. Načrtovan je stanovanjsko-poslovni objekt z 240 stanovanji in javnim programom v pritličju. V atriju objekta bodo urejene zelene površine in otroško igrišče. Objekt bo visok do 19,4 metra in bo poleg treh kletnih etaž in pritličja obsegal še tri nadstropja in dve terasi. V kletnih etažah so predvidena parkirna mesta, po dve na vsako stanovanje oziroma eno na vsakih 30 kvadratnih metrov poslovnih prostorov. Za obstoječe prebivalce je predvidenih 75 dodatnih parkirnih mest.

Nemški proizvajalec avtomobilov Volkswagen je v drugem četrtletju ustvaril kar 83 odstotkov manj čistega dobička kot lani. Renault pa se koplje v milijardni izgubi. Volkswagen je letos povečal svoj tržni delež na svetovnem trgu. Volkswagen VW je med aprilom in junijem ustvaril 283 milijonov evrov čistega dobička. Prodal je za 27,2 milijarde evrov avtomobilov, kar je 7,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Prodaja se je znižala predvsem v Evropi in ZDA, na Kitajskem in v Braziliji pa je narasla. Analitiki kljub nižji prodaji ocenjujejo, da se VW dobro spopada s krizo, saj je zvišal svoj tržni delež na svetovnem trgu, kar je posledica še bolj občutnega padca prodaje drugih avtomobilskih proizvajalcev. Ta je zdaj približno 12-odstoten, medtem ko je bil v enakem obdobju lani 9,9-odstoten. Renault kljub izgubi optimističen Francoski avtomobilski koncern Renault je v letošnjem prvem polletju ustvaril za 2,71 milijarde evrov čiste izgube, enako obdobje lani pa je sklenil s čistim dobičkom v višini 1,58 milijarde evrov. Prodaja je upadla za 23,7 odstotka, na 15,99 milijarde evrov. V družbi, ki obvladuje japonskega proizvajalca avtomobilov Nissan Motor, kljub temu ostajajo optimistični. Pričakujejo namreč, da bodo nekateri trgi, na katerih so prisotni, okrevali od svetovne gospodarske krize, ki je pretresla celotno industrijo. V skladu s tem so že dvignili pričakovanja o prodaji vozil v letošnjem letu. Prodali naj bi okoli 57 milijonov vozil, kar je 12 odstotkov manj kot leta 2008, sprva pa so napovedovali 15-odstotni padec. Po pričakovanjih naj bi evropski trg začel okrevati v drugi polovici letošnjega leta. Tako naj bi bil padec prodaje ob koncu leta v Evropi 8-odstotni, potem ko je bil v prvem polletju 13,7-odstotni. V veliki meri je izguba povezana s poslovanjem partnerskih družb, Nissan je v prvem polletju ustvaril 1,22 milijarde evrov izgube, AB Volvo 196 milijonov evrov in ruski Avtovaz 182 milijonov evrov.

Niti eno podjetje, ki jim sledi indeks Dow Jones, ne beleži rasti Stanje ob 16:10 Vsi pomembnejši ameriški borzni indeksi so takoj po odprtju strmoglavili, kar so analitiki zaradi dogajanja na evropskih in azijskih trgih kapitala tudi pričakovali, poroča Marketwatch. Razlogi so trije: španska dolžniška kriza, ohlajanje kitajskega gospodarstva in nezaupanje vlagateljev v zmožnost Grčije, da bo jutri prepričala trojko, da ji odobri novo tranšo posojil. Med podjetji, ki jim sledi indeks Dow, niti eno ne beleži rasti. Na dnu lestvice se nahajajo tehnološka podjetja, največ sta izgubila Microsoft in HP -oba dobre tri odstotke. Sledi jima veriga restavracij s hitro prehrano McDonald's, ki je danes objavil četrtletne poslovne rezultate. Podjetje je sicer povečalo prihodke, vendar za manj kot odstotek, kar je razočaralo analitike. Na udaru so tudi ameriške banke, Bank of America je odpihnilo dva odstotka, JPMorgan je zdrsnila za slab odstotek. Dow Jones - 1,74 odstotka Nasdaq - 2,27 odstotka S&P 500 - 1,73 odstotka

Černač zahteva 100-milijonsko pocenitev Za montažo so v Tešu predvideli 100 milijonov evrov, prejeli pa 200-milijonski račun. Zdajšnji direktor odgovornost zvrača na prejšnjega Zakaj so marže v pogodbi sploh omogočene? Po pisanju Dnevnika je zaplet nastal zaradi pogodbe iz junija 2008, ki jo je podpisal takratni direktor Uroš Rotnik. Z njo je sicer omejil ceno opreme na 792 milijonov evrov, ni pa omejil cene montaže. Konec leta 2009 so v Tešu prvič razkrili, da naj bi jih montaža opreme stala 89 milijonov evrov. Letos pa se je izkazalo, da Alstom zanjo zahteva kar 200 milijonov evrov. Kot je časnik neuradno izvedel, je Alstom za dela izbral podizvajalce, k njihovim cenam pribil še maržo za tveganje in lastno maržo v višini najmanj četrtine cene. Za samo opremo je Alstom zaračunal 400 milijonov evrov. O ceni del se še pogajajo O končnem izplačilu zdajšnji direktor Teša Simon Tot ne želi špekulirati, saj se o končnih zneskih še pogajajo. Pojasnil pa je, da so v investicijskem načrtu vrednost montaže objavili pri 100 milijonih evrov, znesek pa preverili pri dveh svetovalnih družbah, med drugim pri finskem Pöyryju, ki je leta 2010 za Evropsko banko za obnovo in razvoj opravil revizijo projekta Teš 6. Na to bi moral odgovoriti Rotnik Na vprašanje, zakaj je Alstom tudi pri montaži, ki jo bo oddal zunanjim podjetjem, sploh upravičen do marže, pa je Tot odvrnil, da mora na to odgovoriti Rotnik. Če bo Teš nov Alstomov račun poravnal, se bo cena investicije v novi blok še povišala - prek magične meje 1,4 milijarde evrov, poroča Dnevnik. Medtem minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač zahteva, da se projekt poceni za 100 milijonov evrov.

Bled. Prenovili staro jedro Grad. Prizorišče kulturnih in turističnih prireditev. Turizem. “Za občino je ta projekt zelo pomemben, saj smo uredili del središča Bleda. Jedru Grad smo vrnili veljavo,” je ob koncu projekta dejal Janez Fajfar, blejski župan. 682 tisoč evrov je stala prenova. Dobrih 565 tisoč je evropskih sredstev, Občina Bled pa je zagotovila okoli 116 tisoč evrov. Pri prenovi starega jedra Grad so se lotili Grajske in Riklijeve ceste ter trgov pri lipi in pri Šmonu, novi pa so tudi vodovod, kanalizacija in javna razsvetljava z novimi svetilkami, ki so jih izdelali v podjetju Uko Kropa. Prenova je stala 682 tisoč evrov, od tega je dobrih 565 tisoč evrov evropskih sredstev, Občina Bled je zagotovila okoli 116 tisoč evrov. Omenjeno leta 1235Požar. Staro jedro Grad na Bledu je v pisnih virih omenjeno že v 13. stoletju – obstajalo naj bi od leta 1235. Pred 103 leti ga je zajel velik požar, v katerem je bilo uničenih veliko dragocenih dokumentov. Gre za projekt, ki ga z nepovratnimi sredstvi financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, dela pa so končali tri mesece pred predvidenim rokom. “Pridobiti smo morali zelo obsežno dokumentacijo, vendar smo obnovo zelo hitro končali,” je povedal Fajfar. Povezava s promenado Župan je izrazil upanje, da bo staro jedro Grad znova postalo središče Bleda, privlačno za turiste. Prenova omogoča povezavo jezerske sklede s športnim parkom in blejskim gradom ter starega jedra Grad z blejsko promenado. Kot so poudarili ob odprtju, bo pomemben del ponudbe kulturne dediščine, domačini, turistično gospodarstvo in obrtniki pa imajo možnosti za razvoj turistične ponudbe.

Čater Sredstva zadržuje NLB Zaposleni v Vegradu kljub dogovoru vodstva s sindikatom še vedno niso prejeli izplačil neporavnanih preteklih plač, saj banka kljub odločitvi sodišča ne sprosti sredstev. Sindikalist v velenjskem gradbenem podjetju Srečko Čater je pojasnil, da se je sindikat z novim vodstvom podjetja na čelu z Borisom Medvedom prejšnji teden dogovoril za izplačilo še neporavnanih, a zapadlih plačil. Zato sindikalist krivdo za neizplačilo pripisuje Novi Ljubljanski banki NLB, ki, kot trdi, zadržuje izplačila in noče sprostiti sredstev z računa Vegrada. V NLB-ju so to prejšnji teden zanikali. Čater je še pojasnil, da se bo zato v sredo zjutraj znova sešel izvršilni odbor sindikata in se lotil preučevanja razmer. Takrat se bo sindikat odločil tudi, kaj storiti, če do petka, 17. septembra, vsi zaposleni v Vegradu ne bodo dobili plač za avgust. Mogoča je tudi stavka, je dejal. Medtem delavci v okviru postopka prisilne poravnave, ki ga je celjsko sodišče za Vegrad uvedlo 1. septembra, prijavljajo svoje terjatve. Čater je izpostavil, da imajo pri tem kar nekaj težav, saj je težko zbrati točne podatke, potem ko so delavci delali za različna Vegradova podjetja. Upniki imajo v okviru postopka čas za prijavo terjatev do 1. oktobra.

Nemško gospodarstvo se je skrčilo dve obdobji zapored, kar pomeni, da je naša največja zunanjetrgovinska partnerica v recesiji Nemčija je zašla v recesijo, največje evropsko gospodarstvo je namreč v tretjem letošnjem četrtletju že drugo četrtletje zapored beležilo negativno gospodarsko rast. Kot je sporočil nemški zvezni statistični urad, se je bruto domači proizvod (BDP) v obdobju od julija do septembra na četrtletni ravni skrčil za 0,5 odstotka. V prvem četrtletju letos je bila gospodarska rast še 1,4-odstotna, nato pa se je v drugem četrtletju obseg BDP skrčil za 0,4 odstotka, to je bil prvi padec po letu 2004 in največji po letu 1996. Gospodarstvo tehnično zapade v recesijo po dveh zaporednih četrtletnih padcih rasti. Situacija v Nemčiji je zelo resna, je za Bloomberg povedal Holger Schmieding, iz evropskega oddelka Bank of America in dejal, da bodo morali znižati napovedi za celotno območje evra. Po objavi o recesiji je evro v primerjavi z dolarjem zdrsnil na 1,2388 dolarja. V naslednjem letu vseeno napovedana rast Napovedi nemške vlade glede gospodarske rasti v letošnjem letu ostajajo pri 1,8 odstotka, medtem ko Berlin za prihodnje leto pričakuje 0,2-odstotno rast BDP. V sredo je več vodilnih nemških ekonomistov posvarilo, da bi se gospodarska rast prihodnje leto lahko celo ustavila, kar bi po njihovem mnenju ogrozilo vladne načrte o spodbudah domačemu gospodarstvu. Te so sicer označili za nezadostne, da bi imeli dejanski učinek v realnem gospodarstvu.

New York - Družabno omrežje Facebook je s tem, ko sta ruski in ameriški investitor vplačala 500 milijonov dolarjev, povečalo svoj kapital na 50 milijard dolarjev. S tem se je ocenjena vrednost Facebooka povzpela nad vrednost internetnih družb Ebay in Yahoo, prav tako pa tudi medijske družbe Time Warner, navaja včerajšnji New York Times, ki se sklicuje na zanesljive vire. Spletni brskalnik Google je bil denimo ob uvrstitvi na borzo leta 2004 ocenjen na približno 27 milijard dolarjev. V okviru omenjene investicije je ameriška investicijska banka Goldman Sachs prispevala 450 milijonov dolarjev, ruska investicijska družba Mail.ru (prej Digital Sky Technologies) pa poleg že prej vloženih 500 milijonov dolarjev še dodatnih 50 milijonov dolarjev. Vlagatelja bosta s tem Facebooku zagotovila dodatne vire za razvoj novih storitev ter prevzeme. Nihče od omenjenih ni želel komentirati poročanja časnika. Po navedbah ameriškega časnika Goldman načrtuje ustanovitev investicijskega sklada, prek katerega bo mogoče neposredno vlagati v Facebook. Poleg tega ima Goldman pravico, da del svojega deleža, do 75 milijonov dolarjev, proda ruski družbi. Facebookov ustanovitelj Mark Zuckerberg, ki mu je revija Time podelila naziv osebnost leta, ima v lasti približno četrtino družbe. Facebook je v letu 2010 izrinil Google z vrha lestvice najbolj obiskanih ameriških spletnih strani, je v raziskavi za prvih enajst mesecev lani izmerilo raziskovalno podjetje Experian Hitwise. Družabno omrežje si je priborilo 8,9 odstotka vseh obiskov v ZDA, spletni brskalnik pa 7,2 odstotka.

Wall Street se je v nov dan pocenitev pognal tako zaradi domačih težav kot tudi poglabljajoče se krize v Evropi. Dow Jones v celoti obarvan rdeče Zaključek trgovanja Dow Jones - 2,05 % Nasdaq - 2,43 % S&P 500 - 2,21 % Wall Street je doživel pravo razprodajo, saj so praktično vse kotacije Dow Jones zaključile v rdečem. Tonile so vse banke, tehnološka podjetja (med njimi tudi Intel Corporation - 2,32 odstotka in Apple - 2,53 odstotka). Borza prav tako ni prizanesla McDonald'su in Coca-Coli. Prvi je izgubil 0,84 odstotka, drugi pa 1,67 odstotka. Zlato se je ustavilo pri negativnih 0,36 odstotka, nafta pa 1,92 odstotka. Stanje ob 20:10 Vsi največji ameriški indeksi še vedno tonejo. Dow Jones - 1,85 % Dow je v celoti v rdečem. Najbolj tone Bank of America (3,28 odstotka,), ki ji sledi JP Morgan (2,76 odstotka). Med večjimi korporacijami najbolj nazaduje Hewlett Packard, in sicer za 3,40 odstotka. Nasdaq - 2,20 % S&P 500 - 2,03 % Zlato v primerjavi z včerajšnjim izkupičkom izgublja 0,33 odstotka. Enako velja tudi za nafto, ki pada z 1,66 odstotka. Stanje ob 16:00 Dow Jones - 1,25 % V Dowu spet ni niti ene podražitve. Najbolj za 2,7 in 2,07 odstotka toneta banki Bank of America in JPMorgan Chase, najmanj pa za 0,26 odstotka Wal-Mart, katerega delnice se na slabe dneve za borzo ponavadi podražijo. Nasdaq - 1,44 % S & P 500 - 1,47 % Stanje ob 15:00 Ameriške borze naj bi danes znova nazadovale, kar bi bil že šesti padec v sedmih trgovalnih dneh. Dow Jones naj bi za začetek izgubil 0,8 odstotka. Naročila trajnih dobrin so v ZDA oktobra upadla za 0,7 odstotka. Manj od napovedi analitikov, ki so pričakovali 1,2-odstoten padec in pol manj od 1,5-odstotnega nazadovanja v septembru. Američani višjih zaslužkov oktobra niso zapravili Dohodki Američanov so se oktobra povišali za 0,4 odstotka, zasebna poraba pa le za 0,1 odstotka, kar kaže, da so se Američani obrnili v varčevanje in je slaba novica za rast BDP. Sedem desetin tega predstavlja zasebna potrošnja. Omenjen obrat je dodaten razlog za tretji krog tiskanja dolarjev, s katerim bi Federal Reserve napihovala tečaje delnic in s tem krepila občutek bogastva Američanov, ki bi zato več trošili. Trg dela slabše V tednu do 18. novembra je za nadomestilo za čas brezposelnosti zaprosilo 393 tisoč Američanov, kar je bilo dva tisoč manj kot teden prej. Število tekočih zahtevkov je s 3,623 milijona poskočilo za 88 tisoč, na 3,691 milijona.

V ZDA se je število žensk, ki zaradi nasilja v družini iščejo pomoč, od septembra lani povečalo za 75 odstotkov Zaradi globalne finančne in gospodarske krize v svetu se je v zadnjem letu povečalo nasilje nad ženskami, je danes v Rimu opozorila namestnica generalnega sekretarja ZN Asha-Rose Migiro. Asha-Rose Migiro je izpostavila, da obstajajo dokazi, da so v času gospodarske krize ženske in dekleta izpostavljena večji grožnji nasilja, saj je z izgubo dela v svetu opaziti "povečanje ravni obupa in frustracij v družinah, ki poslabšujejo nasilje nad ženskami". Število žensk, žrtev nasilja, povečalo za 75 odstotkov Izpostavila je nedavno raziskavo, ki so jo izvedli v več kot 630 varnih hišah oziroma zatočiščih za žrtve nasilja v družini v ZDA, ki kaže, da se je število žensk, ki zaradi nasilja v družini iščejo pomoč, od septembra lani povečalo za 75 odstotkov. Gre za obdobje, ki sovpada z obdobjem največjega padca ameriškega gospodarstva, je še poudarila namestnica generalnega sekretarja ZN.

Kanadski proizvajalec telekomunikacijske opreme je zaprosil za stečajno zaščito, da se bo lažje spopadel s stroški in dolgovi Foto: © Bloomberg businessweek Kanadski proizvajalec telekomunikacijske opreme Nortel Networks je danes zaprosil za stečajno zaščito v ZDA, Kanadi in Evropi, piše Financial Times. Čeprav ima še 2,4 milijarde dolarjev denarnih rezerv, se je Nortel za takšen korak odločil, »da ohrani svojo likvidnost in financiranje dejavnosti med procesom prestrukturiranja«. Podjetje s sedežem v Torontu je sporočilo, da jim bo stečajni proces omogočil »da se bodo odločno spopadli z bremenom stroškov in dolgov, da bodo učinkovito prestrukturirali svoje dejavnosti in da omejili svojo strateško usmeritev pravočasno in učinkovito«. Dodali so, da bodo svoje dejavnosti še naprej opravljali brez prekinitve.

Raziskava je pokazala, da zgolj šest odstotkov Slovencev meni, da je gospodarski položaj v Sloveniji dober. Še bolj so pesimistična pričakovanja za prihodnost, kar nas uvršča med najbolj pesimistične narode na svetu. Vsak tretji Slovenec ocenjuje, da bo lokalno gospodarstvo v naslednjih šestih mesecih še šibkejše. Optimističnih je manj kot desetina. Raziskava je bila izvedena v 29 državah sveta, v vsaki med najmanj 450 anketiranimi. Slovenci gospodarski položaj v državi ocenjujemo kot porazen. Še bolj so pesimistična pričakovanja za prihodnost, kar nas uvršča med najbolj pesimistične narode na svetu, kaže povzetek raziskave, s katero je podjetje Ipsos ocenjevalo, kako ljudje ocenjujejo gospodarski položaj v svoji državi in kakšna so pričakovanja. Raziskava, ki jo je tržnoraziskovalno podjetje Ipsos v 29 državah sveta izvedlo avgusta in septembra, je pokazala, da zgolj šest odstotkov Slovencev meni, da je gospodarski položaj v Sloveniji dober. Večina stanje ocenjuje kot slabo, od teh več kot polovica kot zelo slabo. Najbolj kritične do gospodarskega položaja so ženske, po starosti tisti od 30. do 49. leta, lokalno iz severovzhodne Slovenije, Gorenjske in Primorske, po dohodkih pa tisti, ki imajo nižje. Gospodarskega okrevanja Slovenci ne pričakujejo niti v prvi polovici prihodnjega leta. Vsak tretji Slovenec namreč ocenjuje, da bo lokalno gospodarstvo v naslednjih šestih mesecih še šibkejše. Optimističnih je manj kot desetina. Kakšno je razpoloženje v Evropi? Daleč najvišja pričakovanja ohranjajo Brazilci, med katerimi jih kar 71 odstotkov meni, da bo njihovo gospodarstvo čez pol leta močnejše, kot je bilo. Sledijo Savdska Arabija s 64 odstotki ter Argentina in Indija, obe s po 52 odstotki. Med Evropejci so najbolj pozitivni Nemci, pri čemer je 18 odstotkov takih, ki v naslednjega pol leta pričakujejo izboljšanje gospodarskega položaja. Negativna gospodarska klima je prisotna tudi pri večini preostalih Evropejcev. Rep lestvice, ki meri stopnjo zaupanja v gospodarski položaj v državi, namreč skoraj v celoti pripada evropskim državam poleg Slovenije še Hrvaški, Grčiji, Madžarski, Španiji, Irski, Srbiji in Italiji. Toda v večini omenjenih držav, z izjemo Grčije in Madžarske, je čutiti večji optimizem glede prihodnosti kot pri nas, tudi pri naših južnih sosedih, na Hrvaškem in v Srbiji. Toda kljub na splošno nizkemu zaupanju v gospodarstvo med državljani stare celine je položaj v Evropi vse prej kot enoznačen. Optimizem je opaziti na Švedskem ter v Nemčiji, kjer pozitivna ocena trenutnega gospodarskega položaja narašča vse od sredine leta 2010 in je konec letošnjega poletja znašala 70 oz. 66 odstotkov. S tem se državi uvrščata na sam vrh omenjene lestvice. V Belgiji je pozitiven trend opaziti od konca leta 2010. V zadnjih treh mesecih so bolj optimistični tudi Poljaki. Gospodarska klima je sicer najboljša v Savdski Arabiji, kjer 88 odstotkov prebivalcev meni, da je stanje dobro. Tam je pozitiven trend opaziti od sredine leta 2010. Sledijo Kanada, Švedska, Indija in Nemčija. Da svet ostaja v krču pesimizma glede prihodnosti, kažejo tudi rezultati ocene moči gospodarstva čez pol leta, ki se vztrajno nižajo. V začetku leta 2010 je v večjo moč gospodarstva v prihodnosti verjelo 31 odstotkov ljudi, sedaj ta delež znaša le še slabo četrtino svetovnega prebivalstva. Vendar so tudi glede pričakovanj razlike med državami velike. Preberite tudi Vsak deseti prebivalec Srbije živi z manj kot 84 evri na mesec.

RTV Slovenija - vaša najboljša prijateljica? Blagovna znamka ne nastane čez noč, na njej moraš nekaj časa delati, moraš pokazati ljudem, da si zaupanja vreden, da se lahko nate zanesejo, pravi radijski voditelj Andrej Karoli. Javni zavod ima številne znamke, programske in osebne, je dejal generalni direktor RTV SLO Marko Filli. Morda pa talentov ne znamo dovolj izkoristiti, je dejal in dodal, da bi se morda morali učiti od Big Banda RTV SLO in Simfoničnega orkestra, saj so v nasprotju s celotnim RTV-jem, kjer programi delujejo vsak po svoje, popolnoma usklajeni. Navzven bi morali po Fillijevem mnenju kazati enotno podobo, vsak pa bi tako bil nekoliko drugačen od drugega. Svojevrstna blagovna znamka je tudi RTV center Koper/Capodistria. Vodja RC-ja Koper/Capodistria Dragomir Mikelič je povedal zgodbo o sodelovanju s podjetjem Silvia Berlusconija in takrat, pred več kot dvema desetletjema, je bil RTV center Koper/Capodistria nekaj časa viden tudi v severni Afriki. Filli je sklenil, da lahko blagovne znamke ustvarijo samo ljudje, če dobro ustvarjajo, se dobro počutijo, imajo radi svoje delo. Blagovne znamke ne more ustvariti organizacija, je še dejal. RTV Slovenija je namreč na duhovit način z živahnimi arhivskimi televizijskimi in radijskimi posnetki na 20. Slovenskem oglaševalskem festivalu predstavljala svoje pomembne znamke. Na predstavitvi, ki sta jo vodila radijec Matej Praprotnik in televizijka Jasmina Jamnik, so se v živo in prek posnetkov predstavili tisti, ki so sodelovali in še sodelujejo pri nastajanju znamk RTV SLO, pa tudi tisti, ki so s svojim prepoznavnim delom sami postali znamke. Z oceno čustvenih izlivov moških voditeljev in komentatorjev pa so postregle RTV-jeve predstavnice nežnejšega spola, Alenka Trlep, Petra Kos, Živa Rogelj in Marjana Grčman. Gledali oziroma poslušali smo posnetke športnih prenosov, nato pa so RTV-jeve novinarke ocenile njihove čustvene nastope in tako blagovne znamke RTV-ja predstavile na nekoliko drugačen način. Bitka med radijskimi in televizijskimi športnimi komentatorji je bila na koncu izenačena, ugotovile pa so, da so čustveni izpadi le v športu dovoljeni le za moške. Predstavitev so popestrili glasbeni vložki ritem sekcije Big Banda, spremljala pa jih Maja Keuc.

Nikkei pridobil skoraj 10 odstotkov Tečaji vodilnih evropskih borz so sledili japonskemu indeksu Nikkei, ki se je dvignil za skoraj deset odstotkov. Glavni razlog je odločitev ameriške centralne banke Fed o znižanju obrestne mere, svoje pa sta dodala še šibkejši jen in odločitev japonske vlade, da odobri nov sveženj reševalnih ukrepov. Nikkei je prebil 9.000 točk, na 9.029,76 točke, kar je 9,96 odstotka več kot v sredo. Obrestno mero so znižale tudi centralne banke Kitajske, Hongkonga in Tajvana. Na londonski borzi je indeks FTSE 100 v prve pol ure trgovanja pridobil 0,73 odstotka, indeks DAX na frankfurtski borzi 2,22 odstotka, indeks CAC 40 v Parizu 0,90 odstotka, indeks Mibtel na milanski borzi 1,09 odstotka, indeks ATS na Dunaju za 5,01 odstotka, pozitivno pa se gibljejo tudi tečaji na ruskih borzah. Pozitivnim trendom svetovnih borz sledi tudi Ljubljanska borza. Indeks SBI 20 je kmalu po začetku trgovanja prebil mejo 5.000 točk. Več v borznem komentarju ob 14. uri.

Nogometni navdušenci so za potovanje v Južno Afriko na svetovno prvenstvo že najeli posojila. Turistične agencije pa drage aranžmaje dobro prodajajo.

Avstrijska bančna skupina Raiffeisen Bank International ugotavlja, da bodo delniški trgi srednje in vzhodne Evrope letos končali pozitivno. Kot dobro izbiro v tej regiji vidijo delnice poljske družbe KGHM, slovenske Krke in ruskega PhosAgro. Delniški trgi srednje in vzhodne Evrope bodo letos končali pozitivno, zaradi izredno privlačnih vrednotenj in dejstva, da so cene teh sredstev doslej zaostajale, ugotavlja avstrijska bančna skupina Raiffeisen Bank International RBI. Kot dobro izbiro v tej regiji vidijo delnice poljske družbe za proizvodnjo bakra in srebra KGHM, slovenskega farmacevta Krke in ruskega proizvajalca fosfatnih gnojil PhosAgro. Izboljšanje gospodarske aktivnosti bi moralo biti po njihovi oceni jasno vidno v prvi polovici leta 2014, kar se bo odražalo v nadaljnjem dvigu delniških indeksov, so sporočili iz RBI. Prihodnje leto se bodo zmanjšale razlike v rasti med različnimi regijami v srednji in vzhodni Evropi, takšen trend rasti naj bi se nadaljeval tudi v letu 2015. Vzrok za zmanjševanje razlik v rasti po ocenah RBI leži v optimistični napovedi za Nemčijo, ki naj bi tlakovala pot večjemu neto izvozu v več državah te regije z odprtim gospodarstvom. Povpraševanje si bo najverjetneje opomoglo šele z nekolikšno zamudo, vendar pa zato ne bo pomembne spremembe salda tekočih računov. Potencialna cena do sredine leta za indekse srednje in vzhodne Evrope je po oceni analitikov RBI med 10 in 19 odstotkov.

Novo mesto - Krka bo z novim obratom za proizvodnjo injekcij, vrednim 15,5 milijona evrov, ki ga je uradno odprla včeraj, povečala zmogljivosti v tem segmentu za približno 30 odstotkov. Ves obrat v treh nadstropjih obsega skupno 4400 kvadratnih metrov, od tega je 40 odstotkov proizvodnih površin. Gradnjo obrata so začeli maja lani, poskusna proizvodnja pa naj bi stekla januarja prihodnje leto. Predsednik uprave Krke Jože Colarič je ob odprtju ponovno poudaril cilje družbe v letu 2008, med drugim prodajo v višini 950 milijonov evrov (letos predvidevajo 770 milijonov evrov) in 160 milijonov evrov dobička (za letos napoveduje 135 milijonov evrov), ki ga bodo v celoti vložili v nove objekte, opremo in razvoj. Krka danes zaposluje 6500 ljudi, čez leto dni naj bi jih bilo po Colaričevih napovedih še tisoč več. Najbolj bučen aplavz pa so mu navzoči delavci Krke včeraj namenili ob napovedi povišanja plač za deset odstotkov.

Sodnica tožbeni zahtevek zavrnila v celoti Kranjsko sodišče je v celoti zavrnilo 7,7 milijona evrov vreden tožbeni zahtevek Elana proti nekdanjemu prvemu možu krovne družbe Urošu Koržetu in direktorju hčerinske družbe Atac Janušu Šefmanu. Stranke v postopku so sodbo prejele danes, iz Elana pa so sporočili, da se bodo na odločitev sodišča pritožili, kot so se že na nedavno odločitev sodišča glede nagrade Koržetu. S sodbo smo zadovoljni, a pričakujemo pritožbo Elana Koržetova odvetnica Irena Polak Remškar je pojasnila, da so s sodbo zadovoljni, a tudi v tem primeru podobno kot v sporu za izplačilo menedžerske nagrade pričakuje pritožbo Elana. Korže pa je pojasnil, da je takšno razsodbo tudi pričakoval, saj je bil zahtevek Elana od vsega začetka v celoti neutemeljen. Ker naj bi v času vodenja oškodovala podjetje zaradi domnevno neupravičene in slabe naložbe zunaj osnovnih dejavnosti družbe, to je izdelave plovil in smuči, je želel Elan z odškodninsko tožbo od Koržeta in Šefmana dobiti 7,7 milijona evrov. Dokazni postopek je bil končan že sredi julija, a je sodnica Gordana Indihar Veličković zaradi obsežnosti in zahtevnosti primera razsodbo izdala šele po štirih mesecih. Tožbeni zahtevek se je odločila v celoti zavrniti. Zmagovalec spora med Elanom in nekdanjim poslovodstvom pa je na podlagi obstoječih, še ne pravnomočnih sodb, Korže, ki od podjetja že sedem let terja izplačilo nagrade zaradi poslovnega preobrata in doseženih poslovnih rezultatov. Spor med Koržetom in Elanom traja že sedem let Ljubljansko okrožno sodišče je Koržetu in njegovi poslovodni ekipi, ki so združeni v podjetje Korže, d. o. o., za vodenje Elana v letu 2000 prisodilo 400.000 evrov, za vodenje podjetja v obdobju od 2001 do 2004 pa 2,77 milijona evrov. Na razsodbo v prvem tožbenem zahtevku, ki je znašal 2,1 milijona evrov, sodišče pa je Elanu prisodilo le plačilo 400.000 evrov, sta se maja pritožila Korže in Elan. V drugi razsodbi, ko je sodišče Koržetu od zahtevanih 8,4 milijona evrov prisodilo 2,77 milijona evrov, pa je pritožbo podal le Elan. V podjetju so namreč prepričani, da nekdanje poslovodstvo ni upravičeno do nikakršne nagrade, saj naj ne bi uspešno izpeljalo sanacije podjetja. Spor med Elanom in Koržetom traja že sedem let in se bo najverjetneje še nadaljeval, čeprav so obe strani tako na Kranjskem kot na ljubljanskem okrožnem sodišču pozvali k poravnavi. Kot je povedala Polak Remškarjeva, težko govori o morebitni poravnavi, saj tudi od Elana niso prejeli nobene ponudbe. Korže pa je zatrdil, da je vedno pripravljen na poravnavo.

Zaposleni letos z 4,5 do 12 odstotkov višjimi plačami Družba Eti Izlake je lansko leto sklenila s tremi milijoni evrov dobička, kar je eden najboljših rezultatov skupine Eti sploh. Prihodki od prodaje so znašali okoli 88 milijonov evrov. Prihodki od prodaje so se tako glede na leto 2009 povečali kar za četrtino, so še sporočili iz Etija. Kot menijo, je za dobre prodajne rezultate kriva predvsem nadpovprečna prodaja novih izdelkov, ki so predstavljali desetino skupne prodaje, ter za Eti ugodne razmere na trgih zahodne Evrope. Izrazito izboljšanje prodajnih rezultatov so zaznali predvsem v matični družbi. Zadovoljni so tudi z donosnostjo kapitala, ki je ocenjena na 8,6-odstotno. Ob tem je Eti lani dodatno zaposloval prek 150 ljudi, z začetkom letošnjega leta pa so vsem zaposlenim dvignili plačo za od 4,5 do 12 odstotkov. Letos uspešni že na dveh razpisih za evropska sredstva Po ugotovitvah uprave, ki jo vodi Tomaž Berginc, tudi letošnje leto kaže dobro. Eti je bil namreč skupaj s partnerskimi podjetji uspešen na dveh javnih razpisih za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Eti bo tako sodeloval pri razvoju na področju elektroindustrije in elektronike v Razvojnem centru NELA - Napredna elektroindustrija ter na pdoročju razvijanja naprednih materialov kot vodilni partner v razvojnem centru Novi materiali v Zasavju. Najpomembnejši strateški cilji družbe v naslednjih štirih letih bodo prestrukturiranje produktnega portfelja v smeri tehnološko zahtevnejših izdelkov, osredotočanje na rast na preostalih trgih vzhodne in jugovzhodne Evrope s poudarkom na ponujanju celovitih rešitev, prehod iz produktnega v storitveno naravnan poslovni model in krepitev navzočnosti v neposrednih prodajnih kanalih.

Ljubljana naj bi v letu 2010 na območju železniške in avtobusne postaje dobila nov potniški center Emonika. Center naj bi bil končan v letu 2010. Slovenske železnice SŽ in madžarsko-kanadsko podjetje Trigranit sta danes v Ljubljani predstavila projekt gradnje novega potniškega centra Emonika, ki bo zrasel na območju glavne ljubljanske železniške in avtobusne postaje. Vrednost projekta, ki ga bo izpeljalo skupno podjetje SŽ in Trigranita Emonika, je okoli 222 milijonov evrov. Z gradnjo objektov naj bi začeli junija prihodnje leto, center pa naj bi bil v celoti končan v letu 2010. V sklopu centra bosta novi avtobusna in železniška postaja, zabaviščno-nakupovalno središče, hotel ter stanovanjske in poslovne stavbe. V 100 metrov visoki stopnici bodo na skupno 21.000 kvadratnih metrih poslovni prostori, sedemnadstropni hotel s štiri zvezdicami bo imel 150 sob, v 60-metrski stolpnici pa bo 130 luksuznih stanovanj različnih velikosti. Iz nove železniške in avtobusne postaje, pod katerima bo 2500 parkirnih mest, bo dostop v nakupovalno-zabaviščno središče, v katerem bo na 55.000 kvadratnih metrih 250 lokalov, med drugim multikino, rekreacijske površine, restavracije. Na strehi centra, ki ga je zasnovala arhitekturna pisarna HOK International, nameravajo narediti tudi park. Direktor skupnega podjetja Emonika Csaba Toth je izpostavil dobro partnerstvo z državo, ljubljansko občino in SŽ. Po njegovem bo to eden najbolj uspešnih in privlačnih tovrstnih centrov v Evropi, ki bo tudi oživil mestno središče, zgradil infrastrukturo in privabil posredne investicije. Sodelovanje s SŽ Družbi sta pogodbo o ustanovitvi skupnega podjetja, v kateri ima madžarski partner 79,6-odstotni delež, ostalo pa SŽ, podpisali 17. oktobra. V tem javno-zasebnem partnerstvu SŽ sodelujejo pri vseh odločitvah in zagotavljajo tudi strokovno podporo, kar se tiče železnice, Trigranit pa zagotavlja financiranje in krovno upravlja s projektom. Investitorji ocenjujejo, da bi se jim 250 milijonov evrov moralo povrniti v desetih letih. Še prej pa morajo dobiti gradbeno dovoljenje. Z Mestno občino Ljubljana je Trigranit sklenil dve pogodbi, in sicer o sodelovanju in o opremljanju pri projektu. Gre za sodelovanje pri razvoju javne infrastrukture, pri čemer bo mesto zagotovilo zemljišča za infrastrukturo, Trigranit pa bo poskrbel za oblikovanje, financiranje in izgradnjo, je povedal Toth in dodal, da računajo tudi na sodelovanje občinskih urbanistov. Trigranit bo tudi mestu doniral dva milijona evrov za športne, kulturne in humanitarne namene. Ljubljanski potniški center Emonika. Generalni direktor SŽ Tomaž Schara je dejal, da bo nova potniška dvorana, novi dostopi do peronov, parkirišča ter povezava severa in juga uporabnikom storitev v tovornem, zlasti pa v potniškem prometu, prinesli celovito ponudbo, kakršno lahko pričakujejo od sodobnega železniškega prevoznika v 21. stoletju . Poleg tega bodo, pravi, s približanjem avtobusne postaje tirom še lažje uresničevali vlogo integratorja v železniškem prometu . Generalna direktorica direktorata za železnice na ministrstvu za promet Jelka Šinkovec Funduk je omenila dolgotrajne poskuse za ureditev območja železniške in avtobusne postaje. Po njenih besedah gre za največji tovrstni projekt, za katerega je bil razpisan javni mednarodni natečaj, in prvi projekt javno-zasebnega partnerstva, ki se izvaja po lani sprejetem zakonu. Podžupan Mestne občine Ljubljana Janez Koželj, ki je tudi profesor arhitekture, je dejal, da je mesto pomemben logistični partner, ki pomaga rešiti težave zaradi načrtovanja, projektiranja, pridobivanja zemljišč, načrtovanja infrastrukture. dejal je, da je stroka v javnih razpravah podprla gradnjo, nato pri izvedb pa se ponovno razdelila. Meni, da gre za pomemben projekt, ki je poleg prispevka k ureditvi infrastrukture za javni promet pomemben za oživitev mestnega središča. Nekateri arhitekti pa imajo pomisleke. Ta projekt osvobaja samo 70 tisoč kvadratnih metrov, medtem ko bi poglobitev železnice osvobodila 470 tisoč kvadratnih metrov, s tem bi se Ljubljana lahko razvijala navznoter, pravi arhitekt in urbanist Janko Rožič.

Med prebivalci Slovenije, ki nimajo slovenskega državljanstva, je bila lani v drugem četrtletju brezposelnost 9,7-odstotna, medtem ko je bila med osebami z državljanstvom 4,1-odstotna Stopnja brezposelnosti med prebivalci Slovenije, ki nimajo slovenskega državljanstva, je bila v lanskem drugem četrtletju višja kot med slovenskimi državljani, so v danes objavljenem poročilu o položaju migrantov v Sloveniji zapisali v državnem statističnem uradu (Surs). Med osebami, ki nimajo slovenskega državljanstva in so stare med 15 in 74 let, je bila stopnja brezposelnosti v drugem lanskem četrtletju 9,7-odstotna (predvsem na račun žensk), medtem ko je bila stopnja brezposelnosti med imetniki slovenskega državljanstva v isti starostni skupini v tem obdobju 4,1-odstotna.

Tako ugotavlja sindikat SKEI, ki dodaja, da v slovenski kovinski in elektroindustriji zaznavajo tudi trend novih delavcev. A vseeno so razmere še vedno negotove. Stanje v slovenski kovinski in elektroindustriji, ki je bila med prvimi na udaru krize, se izboljšuje. Trend zapiranja podjetij in odpuščanj se je ustavil, plače redno izplačujejo, pojavljajo se potrebe po novih delavcih, obseg naročil se povečuje, ocenjujejo v panožnem sindikatu SKEI, a opozarjajo, da so razmere še vedno negotove. Če je bila naša panoga prva na udaru finančne in gospodarske krize, lahko sedaj ugotavljamo, da je ena prvih, ki iz te krize izhaja, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejala predsednica Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije SKEI Lidija Jerkič. Lidija Jerkič Stanje v kovinski industriji, elektroindustriji ter industriji kovinskih materialov in livarn se je stabiliziralo. Podjetja ne odpuščajo, zaznavajo celo trend novih delavcev, vsa podjetja so ponovno na 40-urnem delovnem tednu in polnih plačah. Z izjemo družbe Gorenje Tiki tudi ni več trenda zapiranja podjetij. Zaposleni prejemajo plače redno in v skladu s kolektivno pogodbo, v družbah se pohvalijo tudi z rastjo naročil, je dodala Jerkičeva. Seveda je stanje še vedno negotovo. Težko je trditi, da smo v naših panogah izšli iz recesije, je opozorila. Učinki stavke 13. novembra lani so znatni, ugotavlja. Plače so višje tudi za do 10 ali 15 odstotkov. Predsednica sindikata del dviga pripisuje ponovnemu podaljšanju delovnega časa in zmanjšanju števila manj kvalificiranih delovnih mest, večji del pa izpogajanim višjim osnovnim plačam v kolektivnih pogodbah in dvigu minimalne plače. Dvig minimalne plače ni povzročil večjih odpuščanj, je pa v precej podjetjih prišlo do uravnilovke pri plačah, dodaja. Po podatkih sindikata se povprečne neto plače po panožnih kolektivnih pogodbah gibljejo med okoli 650 in 1440 evri. Trenutno imajo odprta pogajanja za vse tri kolektivne pogodbe dejavnosti. Usklajujejo se predvsem glede pravice zaposlenih do izobraževanja, najemanja agencijskih delavcev, lažjega usklajevanja poklicnega in družinskega življenja ter nočnega dela. Ob potrebah po novih delavcev podjetja najemajo predvsem agencijske delavce, še opozarjajo v SKEI in dodajajo, da v nekaterih podjetjih agencijski delavci predstavljajo tudi več kot 30 ali 40 odstotkov vseh delavcev. Sekretar ljubljanske regijske organizacije SKEI Zlatko Hernčič je glede okrevanja gospodarstva, kot pravi, nekoliko manj optimističen kot predsednik vlade. Opozoril je na zapiranje nekaterih podjetij v regiji, med njimi družb Strenia, nekoč znane kot SCT Strojegradnja, Gorenje Tiki, Tosin in Kovinarska. Med pozitivnimi primeri je omenil družbi v tuji lasti, Saturnus Hella in Danfoss Trata, kjer po njegovih besedah napovedujejo nekaj novih delovnih mest.

Za vsako potovanje v tujino z motornim vozilom se je treba skrbno pripraviti. Preglejte veljavnost osebnih dokumentov in dokumentov za vozilo, ki jih potrebujete za posamezno državo. Trenutki površnosti doma vas lahko zdoma drago stanejo! Srečno pot, babi! Preverite, ali za izbrano državo zadostuje nacionalno vozniško dovoljenje ali pa bodo, zlasti pri najemu vozila, zahtevali od vas prevod oziroma mednarodno vozniško dovoljenje. Če se na pot odpravljate z vozilom, ki ni vaša last, je priporočljivo, da si kupite dovoljenje za vožnjo vozila v tujini. Mednarodno vozniško dovoljenje MVD je dokument, ki je uradno priznan s strani organizacije Združenih narodov. Sprejemajo ga v skoraj 120 državah sveta, v nekaterih državah se zahteva, v nekaterih sploh ni potrebno, za mnoge države se priporoča, spet drugje se zahteva le za določene narodnosti. Pripravili smo obširna navodila, kaj vse je treba narediti, preden se odpravite na pot v tujino, kako pridobiti MVD, koliko to stane in kakšne so posebnosti v posameznih državah. Splača se izvedeti nekaj novega, da bo vaša pot varnejša in prijetnejša!

Anketa Banke Slovenije med bankami Podjetja od bank želijo manj posojil, ker se sama razdolžujejo in ker se gospodarstvo krči, ugotavlja Banka Slovenije. Obenem se selijo k tujim bankam, saj imajo tam konkurenčnejše obrestne mere. Banka Slovenije, osrednji bančni regulator, enkrat letno razpošlje ankete vsem pri nas delujočim bankam. Na podlagi odgovorov ugotavlja, kako na posojilno dejavnost bank vpliva povpraševanje podjetij po posojilih. Išče tudi vzroke, zakaj banke posojilno povpraševanje delno zavračajo. Razmeroma močno krčenje povpraševanja Banka Slovenije je ugotovila, da se je povpraševanje po posojilih razmeroma močno skrčilo. Celoten obseg povpraševanja po posojilih se je lani - kljub manjšemu izboljšanju razmer na začetku leta - zmanjšal za celih 27 odstotkov, v prvi polovici letošnjega leta pa za blizu 15 odstotkov. Rezultati ankete BS v celoti. Kot ugotavlja BS, je krčenje odraz upada gospodarske rasti in procesa zniževanja zadolženosti podjetij. Podjetja se pogosteje obrnejo na tuje banke Banka Slovenije v analizi ukrepov izpostavlja dva procesa. V sklopu prvega podjetja vse pogosteje odhajajo iz bank v domači lasti in po posojilih povprašujejo pri bankah v večinski tuji lasti. Obenem ta skupina največ prosilcev zavrne zaradi slabe bonitete. Manj konkurenčne obrestne mere V drugem procesu podjetja vse bolj zavračajo pogoje posojil, kot jih postavljajo slovenske banke. Ta v povprečju presegajo obrestne mere bank v območju evra. Za skoraj 5 milijard manj - trdi podatki Celoten obseg povpraševanja po posojilih se je lani kljub manjšemu izboljšanju razmer v začetku leta zmanjšal za skoraj pet milijard evrov na 13,3 milijarde evrov, kar predstavlja 27,2-odstotno zmanjšanje. To je sledilo 11,3-odstotnemu upadu povpraševanja v letu 2010. Povpraševanje se lani ni znižalo le pri treh bankah in dveh hranilnicah. Banke so lani odobrile za 9,5 milijarde evrov novih posojil, v prvih šestih mesecih letos pa 4,4 milijarde evrov. Negativno gibanje pri posojilnem povpraševanju se nadaljuje tudi v prvi polovici letošnjega leta, ko je obseg povpraševanja dosegel 6,3 milijarde evrov oziroma 14,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Izjemen upad posojil za investicije Po navedbah Banke Slovenije je še posebej neugodno gibanje povpraševanje po posojilih za investicije, ki dosega največje medletno krčenje. Lani je tako padec povpraševanja po posojilih za investicije znašal 28 odstotkov. Vse bolj bi podaljševali roke odplačevanja Na drugi strani pa narašča povpraševanje po prestrukturiranju posojil in podaljševanju rokov odplačila. Obseg posojil za ta namen se je lani tako povečal za 14,6 odstotka. Vse več neodobrenih posojil Stopnja presežnega povpraševanja po posojilih oziroma delež neodobrenih posojil je v prvi polovici letošnjega leta nekoliko narasla in znaša 30,6 odstotka, vendar pa se okoli 30 odstotkov giblje že od leta 2010. Lani je obseg presežnega povpraševanja znašal 3,7 milijarde evrov, v prvem letošnjem polletju pa 1,9 milijarde evrov. Bolje so se odzvale tuje banke Na spremenjeno povpraševanje po posojilih so se sodeč po rezultatih ankete sorazmerno bolje prilagodile banke v večinski tuji lasti, ki so tudi po zaslugi boljšega poslovanja znižale stopnjo presežnega povpraševanja, pa čeprav ta ostaja bistveno višja od bank v večinski domači lasti. Kakšen vpliv bi imela t. i. slaba banka? Banka Slovenije ob teh podatkih ugotavlja, da ostaja financiranje podjetij z dolžniškimi in lastniškimi viri še naprej neuravnoteženo v škodo lastniškega financiranja. Tega problema pa po prepričanju bančnega nadzornika ni mogoče rešiti samo z reševanjem in čiščenjem slabih terjatev bank in zato ni mogoče pričakovati, da bo to avtomatično okrepilo posojilno rast. Svet Banke Slovenije ocenjuje, da se banke z ugotovljenimi razlogi zavračanja posojil odzivajo na zaostrovanje razmer v gospodarstvu. Agonijo podjetij brez perspektive in možnosti uspešnega poslovnega prestrukturiranja je treba v dobro vseh končati čim prej z učinkovitimi pravnimi postopki, pravijo. Banke morajo po njihovem mnenju pozornost usmeriti na drugi dve skupini. V prvi so podjetja, ki imajo v obdobju upadanja gospodarske dejavnosti finančne težave in nižjo boniteto. Med njimi bi morale banke v sodelovanju z drugimi deležniki in med seboj intenzivno ugotavljati, katera so tržno perspektivna, in zanje pravočasno oblikovati reprogram posojil. Učinkovita zakonodaja pa mora ob tem omogočiti prenos lastninskih pravic na nove lastnike. V drugi skupini pa so podjetja, ki ponujena posojila bank v Sloveniji zavračajo. Pri teh morajo banke po presoji Banke Slovenije bolj prilagajati posojilne pogoje vsakemu posameznemu komitentu ter hkrati v svojih poslovnih strategijah razširiti razpone posojilnih pogojev glede na ocene njihove tveganosti.

Kosova protikorupcijska komisija bo poslance seznanila s sumom fiktivnega premeščanja na policiji. Komisija za preprečevanje korupcije bo o problematiki, povezani s sumom fiktivnega ali sicer nepravilnega napredovanja in premeščanja delavcev policije, obvestila odbor DZ za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje. Po besedah predsednika Draga Kosa je prijav o tovrstnih ravnanjih vse več. Komisija je državnemu tožilstvu 8. aprila odstopila obvestilo o obstoju razlogov za sum 30 kaznivih dejanj zlorabe položaja in ponarejanja uradnih listin. Kot je tedaj pojasnil Kos, gre za sum navideznih napredovanj, ko naj bi uslužbenci napredovali na delovna mesta, na katerih pa pozneje niso nikoli delali. Navidezna napredovanja zaradi okoriščanja Fiktivno premeščanje na policiji naj bi po Kosovih besedah potekalo tako, da so uslužbenci prejeli odločbe za delo na višjem delovnem mestu, vendar pozneje na njem niso nikoli delali. Takšna navidezna napredovanja naj bi po njegovih besedah potekala bodisi zato, da je nekdo prejemal višjo plačo in se pri tem okoristil, bodisi zato, da je policija z njimi reševala kadrovske težave. "Ugotovili smo, da trditve in mnenja komisije temeljijo na neustreznem razlaganju zakonskih določil, ki urejajo to področje," so nekaj dni pozneje pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve. Kot so še povedali, je inšpekcijski nadzor s tega področja zajel celovito področje domnevno spornih premestitev in napredovanj in nepravilnosti niso bile ugotovljene.

Juhart dvomi o uspehu holdinga na sodišču Infond Holding se sooča z novimi zasegi delnic, pa tudi s tožbo Pivovarne Laško, ker ji ni vrnil 110 mio. evrov, ki naj bi si jih sposodil za lastniško konsolidacijo. Vendar se sodne zdrahe ne bodo končale na tej točki, saj je iskanje pravice na sodišču pred dnevi napovedal tudi Infond Holding, ki namerava tožiti banke, ker so mu, potem ko ni poravnal zapadlih obveznosti, zasegle delnice Mercatorja in pivovarne. V Infondu trdijo, da so jih upnice z zasegom in prodajo oškodovale za velike vsote in jih porinile na rob stečaja, zato njihovi odvetniki podjetja od sodišča pričakujejo, da bo še pred koncem meseca bankam odvzelo glasovalne pravice, ki so jih pridobile z zaseženimi delnicami. Juhart dvomi o uspehu holdinga na sodišču Miha Juhart z ljubljanske pravne fakultete je za Radio Slovenija dejal, da zaradi nepoznavanja sklenjenih pogodb sicer ne more komentirati, kljub temu pa je izrazil dvom, da bi Infondu lahko uspelo prek sodišča blokirati glasovalne pravice upnic v Mercatorju in pivovarni. Pojasnil je tudi, da bi sodišče glasovalne pravice bankam odvzelo le, če bi ugotovilo, da je to nujno za zavarovanje nekih interesov in za preprečitev nastanka škode. Na Ljubljanski borzi so zabeležili novo večjo prodajo delnic Pivovarne Laško. Prodanih je bilo 238.602 delnic v skupni vrednosti 8,05 milijona evrov, od tega je bilo 283.582 delnic prodanih v enem svežnju. Lastnica delnic Laškega naj bi tokrat postala Probanka, čeprav predsednica uprave Romana Pajenk tega ni želela potrditi. Zatem je sledila še druga prodaja, 159.917 delnic, v skupni vrednosti 4,5 milijona evrov.Mariborski holding ima zdaj v lasti le še dobrih deset odstotkov pivovarne in slabe tri odstotke Mercatorja. Odločitev okrožnega sodišča bi bila lahko znana že zelo kmalu, saj lahko sodišča v primerih začasnih odredb odločijo v nekaj dneh ali pa celo isti dan, je spomnil. Na zaseg se pripravlja NKBM Postopki Infonda pa, kot kaže, bank kljub vsemu ne bodo ustavili pri nadaljnjih zasegih. NKBM, ki mu holding dolguje okoli 16 milijonov evrov, naj bi se, denimo, poplačal do ponedeljka. Türk Zadeva bo na sodiščih razjasnjena Eno najbolj odmevnih dogajanj v slovenskem gospodarstvu v tem času je komentiral tudi predsednik republike Danilo Türk, ki je dejal, da gre pri razlaščanju Infonda za legitimno zaščito tako nacionalnih interesov kot interesov lastnikov. Dodal je, da bo stvar, kot kaže, predmet obravnave na sodiščih, s čimer pa bo tudi pravno utemeljena in popolnoma razjasnjena. Janković Istrabenz po isti poti Župan Ljubljane Zoran Janković pa je glede tožb, ki jih je zoper banke vložil Šrot, ocenil, da je njegovo početje tragikomično . Tisti, ki je kršil vsa prava načela te države, da ne govorim o morali, se zdaj sklicuje na neko pravo, je bil njegov komentar. Janković meni še, da je zadeva preprosta, saj je kredit treba zavarovati, banke pa so sedaj pač zaščitile svoje interese. Napovedal je tudi, da se bo enako zgodilo v primeru Istrabenza. Mislim, da bodo imela sodišča še veliko dela, je dejal in napovedal, da bosta tako Šrot kot Bavčar, ki ju je kazensko ovadil zaradi poslovne goljufije, pristala na sodišču.

Večina delavcev CPM je še vedno na dopustu. Prisilna poravnava je vprašljiva, če ne bo denarja za plače. Sindikalistka ne izključuje možnosti, da bi še delali na predoru Markovec. Delavci Cestnega podjetja Maribor CPM, ki je tik pred novim letom dalo predlog za prisilno poravnavo, bi se morali danes vrniti na delo, potem ko so bili do petka na kolektivnem dopustu. Kot pa je povedala prva sindikalistka v podjetju Barbara Matul, so večinoma še vedno na dopustu, z delom so začeli delati le na dveh manjših gradbiščih. Po njeni oceni je bilo danes v službi vsega okoli 50 ljudi, od skupaj trenutno okoli 730 zaposlenih. Kot je še dejala, pa z vodstvom družbe še vedno niso uspeli govoriti o nadaljnji usodi podjetja, saj, kot kaže, čakajo na 14. februar, ko se izteče rok za prijavo terjatev in bo tudi bolj jasno, kako bo s prisilno poravnavo. Sicer je v torek tudi plačilni dan, zato naj bi v podjetju zavzeto zbirali denar, saj v primeru, da ne bo plač, tudi prisilne poravnave ne bo, je povedala. Optimistično meni, da je kljub zadnjim izgubljenim poslom v Bosni in Hercegovini ter na Markovcu še vedno upanje za uspešno izvedbo prisilne poravnave. V sindikatu celo menijo, da se prav lahko zgodi, da bi delavci CPM še naprej delali na gradbišču Markovec, in sicer za Alpine Bau, saj je tam še vedno njihova mehanizacija. Dokler teče prisilna poravnava, težko kar koli naredimo. Ljudem lahko pomagamo zagotavljati, da dobijo plačo, je dejala Matulova, ki sicer še vedno meni, da podjetje lahko obstane, čeprav verjetno v manjšem obsegu kot doslej. Mariborsko okrožno sodišče je pretekli teden začelo postopek prisilne poravnave v CPM, za prisilnega upravitelja pa je bil imenovan Silvo Zorec. Sodišče je upnike pozvalo, da najpozneje do 14. februarja prijavijo svoje terjatve. Navadnim upnikom je mariborsko gradbeno podjetje, ki jim dolguje 68 milijonov evrov, predlagalo, da se odrečejo 65 odstotkom svojih terjatev. Dobro tretjino terjatev bi jim CPM povrnil v šestih letih in pol.

Murska Sobota - Delavci murskosoboške Mure danes, ko je v podjetju plačilni dan, niso prejeli aprilske plače. Predsednik podjetniškega sindikata v Muri Drago Forjan je povedal, da jih je finančna direktorica družbe Marinka Glavač obvestila, da niso uspeli zagotoviti dovolj denarja za izplačilo plač. Forjan je pojasnil, da bodo na izplačilo plač počakali do 29. maja letos, saj razumejo likvidnostne težave podjetja, če pa do takrat aprilska plača ne bo izplačana, se bodo zaposleni v Muri prvi teden junija zbrali pred vladnim in parlamentarnim poslopjem v Ljubljani, kot tudi pred poslopjem največjega lastnika Mure Nacionalne finančne družbe. Po mnenju Forjana je tragika Mure ravno v razpršeni lastniški strukturi, v kateri so tudi zaposleni, nekdanji delavci, Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba. Murin prokurist Zdenko Podlesnik pa je pojasnil, da podjetje za zdaj nima dovolj denarja za izplačilo plač 3300 zaposlenimi, saj pogovori s predstavniki bank niso bili uspešni. Podlesnik je poudaril, da se bodo prizadevali za čim hitrejše izplačilo aprilske plače, zanjo pa morajo zbrati dobrih dva milijona evrov.

Del Dolenjske in Posavja je popoldne zajelo neurje z vetrom in ponekod tudi točo. Razkritih je tudi nekaj streh. Žurnalova NAVEZA Če imate posnetke neurja, pošljite fotografije na mobilno številko ali elektronski naslov naveza@zurnal24.si. Mobilna številka za pošiljanje SMS-ov ali MMS-ov s slikami: 4224. Pred besedilo oz. v polje Zadeva vpišite ključno besedo NAVEZA. Za fotografijo vam bomo plačali 20 evrov, če jo bomo objavili v časniku Žurnal24 ali tedniku Žurnal. Fotografije, objavljene na spletnem portalu, se ne honorirajo. Predvsem gre za vikende, kjer je bila kritina slabša, podrtih pa je tudi nekaj dreves, so pojasnili na Centru za obveščanje RS pri Upravi za zaščito in reševanje. Na območju Žužemberka, Straže pri Novem mestu in Novega mesta je padala tudi toča. Veter je podrl nekaj dreves, ki so prekinila električne vode. Zaradi tega so bili ponekod brez elektrike. Najhuje v Suhi krajini »Prizadeta je skoraj vsa občina. V nekaterih predelih zaradi vetra, ki je odkrival strehe na objektih, drugje zaradi toče," je za Žurnal24 povedal župan občine Žužemberk Franc Škufca: " Ta je bila debela 30 mm, sicer redka in v kratkem času, toda poškodovala je vse, kar je zadela. Ponekod je bila tudi drobnejša in med dežjem." Na spletni strani uprave za zaščito in reševanje so zapisali, da je toča, debeline oreha, padala 25 minut. Smreka poškodovala štiri avtomobile "Veliko škode je naredil veter, ki je odkril tudi celo streho mrliške vežice na Dvoru in v Žužemberku podrl smreko, ki je poškodovala štiri avtomobile. Uničil je občinsko ograjo ob žužemberškem gradu, ki smo jo postavili pred mesecem dni. Po zadnjih podatkih je bilo poškodovanih preko štirideset objektov,« je dejal Škufca. Ko smo se pogovarjali, je bil na terenu, med ljudmi, ki so popravljali hiše in gospodarske objekte. »Aktivirali smo civilno zaščito in gasilska društva. Vežico na Dvoru so za silo že pokrili,« je še povedal Škufca in dodal, da bodo vse posledice neurja vidne šele jutri in v naslednjih dneh. Neurje je največ škode povzročilo v naseljih Lašče, Veliko Lipje, Malo Lipje, Dvor in Žužemberk. Razkrilo šolo Na osnovni šoli v Vavti vasi v občini Straža je veter razkril dele strehe na osnovni šoli, v Jurki vasi je razkril streho na stanovanjskem, v Rumanji vasi pa na gospodarskem objektu. V Jurki vasi je s strehe padel njen lastnik in se pri tem telesno poškodoval, tako da so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Na cesti od Straže proti Zalogu je promet oviralo porušeno drevje.

Včeraj so v javnost prišle podrobnosti obsodbe britanskega odvetnika Davida Millsa, obsojenega, ker je od italijanskega premiera Berlusconija prejel podkupnino. Iz njih pa izhaja, da je Mills lagal, da bi zaščitil premiera Italijanski premier Silvio Berlusconi se je dva tedna pred evropskimi volitvami znova znašel v ospredju političnega škandala. Milansko sodišče je namreč v torek objavilo podrobnosti obsodbe britanskega odvetnika Davida Millsa, obsojenega, ker je od Berlusconija prejel podkupnino. Iz njih pa izhaja, da je Mills lagal, da bi zaščitil premiera. Milansko sodišče je v torek objavilo 400 strani dolg dokument, v katerem razkriva podrobnosti februarske obsodbe britanskega odvetnika. Kot izhaja iz razkritega dokumenta, je Mills kot priča lagal, da bi zaščitil Berlusconija in njegovo podjetje Fininvest . Mills dobil zapor in denarno kazen Sodišče je 17. februarja letos Millsa obsodilo na štiri leta in šest mesecev zapora, ker je od italijanskega premiera leta 1997 prejel podkupnino v višini 440 tisoč evrov. Millsu je naložilo tudi plačilo 250 tisoč evrov kazni. Mills, ki je že napovedal pritožbo, je sprva priznal, da je od Berlusconija prejel denar "v znak priznanja" za njegovo delo. Kasneje je to zanikal, rekoč, da mu je denar izplačal italijanski ladjedelec Diego Attanasio. Kot so ugotovili sodniki, so se te navedbe izkazale za povsem brez osnove, smisla in dokazov. Celoten primer je sicer pritegnil veliko pozornosti tudi v Veliki Britaniji, saj je bil Mills poročen s Tesso Jowell, nekdanjo ministrico v vladi Tonyja Blaira, s katero pa sta se medtem razšla. Berlusconi bo ukrepal v parlamentu Berlusconi, ki za svoje težave s tožilci in sodišči krivi levico, je že napovedal ukrepanje v parlamentu. "Končno bom povedal, kaj si že nekaj časa mislim o nekaterih sodnikih," je povedal. Millsov odvetnik Federico Cecconi pa je izpostavil, da sodišče ni predložilo nobenih dokazov, da naj bi Mills prejel podkupnino ne od Berlusconija ne od Fininvesta.

Sloveniji iz Kohezijskega sklada 117,2 milijona evrov Sloveniji je bilo iz proračuna EU-ja nakazanih več sredstev, kot jih je vanj vplačala, je računsko sodišče ugotovilo v reviziji uspešnosti črpanja sredstev EU-ja v času od leta 2004 do 2009. Kot je razvidno iz revizijskega poročila računskega sodišča, je bil torej neto položaj Slovenije kot celote, ki vključuje državni proračun in prilive na namenske podračune ter prejemnike zunaj državnega proračuna, v revidiranem obdobju pozitiven. Po posameznih letih pa za državni proračun to ne velja.Državni proračun v letih 2007 in 2008 prejel manj sredstev Državni proračun je v letih 2007 in 2008 iz evropske blagajne prejel manj sredstev, kot jih je vanj vplačal v letu 2007 za 8,6 milijona evrov in v letu 2008 za 64,7 milijona evrov, ter tako izkazoval negativen neto položaj do proračuna EU. V letih 2004, 2005, 2006 in prvi polovici leta 2009 pa je državni proračun do evropskega proračuna izkazoval pozitiven neto položaj. Pri preverjanju načrtovanja prihodkov iz proračuna Evropske unije v državnem proračunu pa je računsko sodišče ugotovilo, da je bil v obdobju med letoma 2004 in 2008 najmanjši razkorak med načrtovanimi in realiziranimi prihodki na področju skupne kmetijske politike, največji pa na področju kohezijske politike, kjer se načrtovanje v tem obdobju ni načrtovalo. Slovenija z dvema programoma do 519,1 milijona evrov Zato je sodišče ministrstvu za finance ter službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko podalo priporočila za učinkovitejše načrtovanje prihodkov iz evropskega proračuna v državnem proračunu. Do konca junija 2009 je Slovenija največ sredstev pridobila na podlagi enotnega programskega dokumenta 2004-2006 in programa razvoja podeželja 2004-2006, ki sta po znesku odobrenih pravic tudi največja. S tema dvema programoma lahko Slovenija pridobi 519,1 milijona evrov oz. 72,45 odstotka vseh odobrenih pravic iz obravnavanih programov. Slovenija najpočasneje črpala sredstva iz programa Equal Pri obeh programih je Evropska komisija Sloveniji na namenske podračune nakazala skupno 493,1 milijona evrov oz. 95 odstotkov odobrenih pravic iz posameznega programa, kar je največ, kar lahko država pridobi pred zaključkom programov. Prav tako je bilo v okviru omenjenih programov komisiji poslano največ zahtevkov za plačilo in evidentirano največ prihodkov v državnem proračunu. V revidiranem obdobju je Slovenija najpočasneje črpala sredstva iz programa Equal s področja zaposlovanja in socialnega vključevanja, ki je po vrednosti najmanjši in predstavlja 0,86 odstotka vseh odobrenih pravic na podlagi obravnavanih programov pomoči. Programi Kohezijskega sklada morajo biti končani letos Na namenski podračun tega programa je Slovenija do konca junija lani prejela za 4,2 milijona evrov evropskih sredstev oz. dve tretjini začetnih odobrenih pravic. Prihodke v državnem proračunu je realizirala v višini polovice začetnih odobrenih pravic, v enakem odstotku je Evropski komisiji posredovala zahteve za plačilo. Evropska komisija je zaradi prepočasnega izvajanja zmanjšala odobrene pravice tega programa. Iz Kohezijskega sklada pa je Slovenija do konca lanskega junija pridobila na namenski podračun za 117,2 milijona evrov prilivov oz. dve tretjini odobrenih pravic po odločbah Evropske komisije o potrditvi projektov. Komisiji je poslala zahtevke za plačilo za približno dve tretjini odobrenih pravic po odločbah Evropske komisije o potrditvi projektov in za približno toliko je evidentirala prihodke v državnem proračunu. Projekti Kohezijskega sklada se še izvajajo in se morajo končati do 31. decembra letos, še dodaja računsko sodišče.

Razlika med obrestnima merama na nemške in francoske obveznice je dosegla rekordne vrednosti, medtem ko je Italija zelo blizu meje, ki ne omogoča vzdržnega zadolževanja. Razlika med obrestnima merama na nemške in francoske desetletne državne dolžniške vrednostne papirje je na trgu obveznic dosegla rekordnih 1,358 odstotne točke. Vse večja razlika med obrestnima merama na obveznice Nemčije in Francije, ki sta vodilni evropski gospodarstvi, kaže na stopnjevanje dolžniške krize območja evra. Do vse večje razlike prihaja, ker so vlagatelji na kapitalskih trgih zaradi vse večje negotovosti glede stanja v državah z evrom oz. grške napovedi referenduma o celoviti rešitvi skupne evropske valute, ki so jo evropski voditelji sprejeli na vrhovih EU in območja evra 27. oktobra, začeli pospešeno kupovati nemške državne dolžniške vrednostne papirje. Nemške obveznice namreč veljajo za najvarnejše v Evropi. Povpraševanje po francoskih obveznicah se je medtem ohladilo, kar je znižalo njihovo ceno. Posledica je bila zvišanje zahtevane donosnosti. Bodo svetovni voditelji našli rešitve za finančne probleme? Kaj pa Italija? Obrestna mera na italijanske obveznice, ki potečejo čez deset let, se je medtem danes dvignila že na rekordnih 6,402 odstotka, nato pa se je spustila na 6,319 odstotka, kar je še vedno blizu meje, ki ne omogoča vzdržnega zadolževanja. Vlagatelji se namreč bojijo, da bi lahko šel Rim po poti Aten, Dublina in Lizbone, ki so morali zaradi dolžniških težav zaprositi za posojilo držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada. Preberite še Italijanska vlada je skušala sprejeti nujne ukrepe, ki bi državi pomagali iz finančnih zagat, a so se pri tem udeleženci sestanka več prerekali kot pa dogovarjali.

Prvi mož SCT Ivan Zidar od srede ne more več prosto razpolagati s svojimi nepremičninami in 76-odstotnim lastniškim deležem v družbi SCT Holding, ki je večinska lastnica SCT. Okrajno sodišče v Cerknici je, po pisanju današnjega Dnevnika, ugodilo predlogu upnika SCT, družbi Liko Liboje, in izdalo začasno odredbo, s katero je zamrznilo Zidarjevo premoženje. To je sodišče storilo, ker nameravajo v Liku Liboje zoper Zidarja in preostala dva člana upravnega odbora SCT, Aleksandra Mezeta in Janeza Jamnika, sprožiti pravdni postopek zaradi prenosa dela premoženja v lasti SCT na SCT Holding, torej v zasebno last treh vodilnih menedžerjev SCT. Sodišče je zamrznilo Zidarjevo premoženje. Natančneje, gre za podjetje SCT Tovarna kovinske opreme TKO, za katero so menedžerji SCT uradno odšteli 2,45 milijona evrov, pri čemer so v Dnevniku razkrili, da so za lastniški delež ene od finančno bolj zdravih hčera SCT dejansko plačali le 1,44 milijona evrov. Za plačilo preostalega dela kupnine so namreč najeli posojilo kar pri samem prodajalcu, podjetju SCT Naložbe, ki je v lasti SCT. Le dober mesec dni po prenosu SCT TKO na SCT Holding je sicer SCT na sodišče vložil predlog za prisilno poravnavo. Zaradi skorajšnjega pravdnega postopka, povezanega z omenjenim poslom, je okrajno sodišče v Grosupljem že pred tremi tedni razpolaganje z nepremičninami in lastniškim deležem v SCT Holdingu prepovedalo Janezu Jamniku, v kratkem pa naj bi to ljubljansko sodišče zamrznilo tudi Mezetu. Čeprav se lahko Zidar do začetka naslednjega tedna zoper sklep o prepovedi razpolaganja s premoženjem še pritoži, to izvajanja začasne odredbe ne bo zadržalo. SCT Liku Liboje po zadnjih podatkih dolguje že skoraj 1,8 milijona evrov, še piše Dnevnik. Sistem lovi le male ribe Nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik je za oddajo 24UR OB ENIH povedal, da sistem lovi žal le male ribe. Če bi šlo za kakšnega malega podjetnika, ki bi to počel, bi banka NLB in ostali upniki, tudi država, veliko hitreje odreagirala. Treba se je vprašati, zakaj se to ne zgodi, ko gre za velike ribe. Kaj je tisti razlog, da se v Sloveniji v teh primerih to ne zgodi in da pravna država vsaj v teh primerih ne deluje. Treba je pogledati, kdo so odvetniki teh gospodov, kdo so politični botri teh gospodov, in treba je reči bobu bob, je povedal.

Ljubljana - Na Ljubljanski borzi se je danes trgovalo pozitivno. Vodilni indeks SBI TOP je pridobil 0,84 odstotka, indeks celotnega trga delnic na Ljubljanski borzi LJSE Composite pa 0,71 odstotka. Borzni posredniki so skupaj sklenili za 2,6 milijona evrov poslov, več kot polovica prometa je odpadla na posle z delnicami Krke. Indeks SBI TOP je v primerjavi s ponedeljkom pridobil 7,97 točke oziroma 0,84 odstotka in se oblikoval pri vrednosti 960,50 točke, vrednost indeksa LJSE Composite pa se je zvišala za 27,54 točke oziroma 0,71 odstotka na 3911,34 točke. Po rasti tečaja so bile danes v ospredju delnice Telekoma Slovenije, ki so se ob 49.090 evrov prometa podražile za 2,31 odstotka na 123,65 evra. Precej so se podražile tudi delnice Zavarovalnice Triglav, in sicer za 1,97 odstotka na 24,90 evra, z njimi pa je bilo sklenjenih za 33.640 evrov poslov. Največ se je trgovalo z delnicami Krke, saj je promet z delnicami novomeške družbe znašal slabih 1,4 milijona evrov. Enotni tečaj delnice se je okrepil za 1,25 odstotka na 68,75 evra. Višje so končale tudi delnice Gorenja (122.180 evrov, +0,72 odstotka na 14,06 evra), Petrola (53.280 evrov, +0,44 odstotka na 299,31 evra) in Luke Koper (8310 evrov, +0,09 odstotka na 22,52 evra). Podražile so se tudi delnice Save (26.360 evrov, +1,17 odstotka na 189,67 evra) in ob skromnem prometu tudi delnice Pivovarne Laško (+0,64 odstotka na 22,15 evra). Nižje kot v ponedeljek so končale delnice Intereurope (24.320 evrov, -1,78 odstotka na 4,42 evra) in Mercatorja (584.370 evrov, -0,17 odstotka na 160,10 evra). Uprava Ljubljanske borze je za zagotovitev razpona za ustrezno trgovanje in oblikovanje tržnega tečaja odločila, da se pri trgovanju z delnicami družbe Maksima Holding začasno vzpostavijo 100-odstotne omejitve gibanja tečajev poslov od zadnjega uradnega enotnega tečaja. Začasna omejitev gibanja tečajev bo veljala do naslednje redne revizije kriterijev likvidnosti, ki stopi v veljavo s 1. oktobrom letos.

Mariborska finančna družba Center Naložbe je pridobila skoraj osem odstotkov delnic Infond Holdinga. Mariborska finančna družba Center Naložbe je s prevzemno ponudbo, ki jo je objavila decembra lani in se je iztekla v ponedeljek, prišla še do 7,77 odstotka delnic Infond Holdinga, tako da zdaj obvladuje že več kot 61 odstotkov kapitala omenjene družbe, ki je sicer največji lastnik Pivovarne Laško. Center Naložbe je že pred objavo prevzemne namere v Infond Holdingu imel v lasti 22,37-odstotni delež. Družba Center Naložbe je za delnico Infond Holdinga v prevzemni ponudbi ponujala 8,70 evra, kot je Probanka v imenu prevzemnika zapisala v današnji objavi v časniku Večer, pa se je za prodajo odločilo 1053 imetnikov delnic, ki so prodali 1.307.879 delnic. Uprava Centra naložbe, ki v ponudbi ni določila praga uspešnosti, je prevzemno ponudbo označila kot uspešno, o tem pa mora zdaj svoje povedati še Agencija za trg vrednostnih papirjev. Center Naložbe je že pred objavo prevzemne namere v Infond Holdingu obvladoval 22,37-odstotni delež, nato pa isti dan pridobil še 30,98-odstotni delež te družbe. Infond Holding je sicer največji, 24,91-odstotni lastnik Pivovarne Laško, v lasti pa ima tudi 24,99 odstotka Mercatorja in 60 odstotkov časopisne družbe Večer. Mariborska družba, ki je v 77-odstotni lasti neznanega podjetja Kolonel, je pred objavo prevzemne ponudbe zelo aktivno prodajala svoje naložbe, najverjetneje prav zaradi načrtovanega prevzema Infond Holdinga. Tako se je družba umaknila iz lastništva Pivovarne Laško, Term Čatež ter prodala deleže v Merkurju, Mercatorju, Iskri Avtoelektriki, Elektru Ljubljana in Elektru Maribor. Po pisanju medijev naj bi zadnji lastniški premiki pomenili začetek dokončne lastniške konsolidacije Pivovarne Laško. Kot ugibajo poznavalci, naj bi Center Naložbe v prvi fazi prevzele Infond Holding, nato pa same ali z drugimi lastniki še Pivovarno Laško.

Obrtni delavci sodijo med pokojninsko najbolj ogrožene. To dokazuje tudi primer Miša Jurkoviča, ki ima po štiridesetih letih dela le 400 evrov pokojnine. Mišo Jurkovič je dobrih štirideset let delal kot frizer. Po treh desetletjih je umrl njegov šef in posle je prevzela šefova hči. Pri njej je dočakal tudi upokojitev. ˝Potem ko sem odšel v pokoj, pa od te ženske nisem dobil odpravnine,˝ pove Jurkovič. ˝Tako sem šel na sindikat, kjer je tamkajšnji pravnik vložil pritožbo. In v zadnjih treh mesecih mi je res na račun začel prihajati nek denar, a nisem vedel od kod. Dvorezni meč V obrti delodajalci pogosto izplačujejo minimalno plačo, ostanek pa dajo delavcu ˝na roko˝. To pa je dvorezni meč, kajti čeprav lahko delavec tako uveljavlja socialne pravice, je na dolgi rok prikrajšan. Pokojnina se mu namreč obračunava glede na minimalno plačo in je posledično – minimalna. Poleg tega veliko obrtnikov povzroča težave z dopusti, pogodbami, nadurami in nagradami, predvsem jubilejnimi. Pozneje sem izvedel, da mi je ta denar dejansko nakazala bivša delodajalka. Nihče pa mi ne zagotavlja, da bo to trajalo.˝ Njegova zgodba je le ena od mnogih. Delavci, zaposleni pri obrtnikih, namreč spadajo med bolj deprivilegirane v državi. Kršenja in izkoriščanja Forto Turk, sekretar sindikata delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, pove, da imamo dandanes tri vrste delodajalcev. ˝Najprej so tu tisti, ki so dolgo delali in praviloma spoštujejo delavce. Drugi se držijo minimalnih zahtev. Najtežavnejši pa so mladi obrtniki, ki hočejo hitro priti do denarja. Ti pogosto kršijo pogodbe in izkoriščajo svoje zaposlene,˝ pojasni Turk. Jurkovič je tako padel v zadnjo kategorijo. Delodajalka mu je izplačevala minimalno plačo, ko bi mu morala zadnji dan izplačati odpravnino, pa ni imela dovolj denarja. ˝V tožbo se sicer nismo želeli spustiti, ker je to zadnja instanca, in smo tako sprejeli, da izplačuje mesečno, po obrokih,˝ pojasni Turk. A tudi minimalna plau010Da je prinesla Jurkovič ˝sanjsko˝ pokojnino – 400 evrov.

IMF Kriza se bo letos še nadaljevala Finančna kriza v ZDA je povzročila krizo po vsem svetu, Mednarodni denarni sklad IMF pa ugotavlja, da ameriško gospodarstvo pada v recesijo. Banke so lani in v letošnjem prvem četrtletju odpisale 225 milijard dolarjev terjatev, po nekaterih napovedih pa se bo odpisovanje dolgov še nadaljevalo, ustavilo naj bi se šele pri bilijonu dolarjev. IMF ugotavlja, da se ZDA kljub vsem ustreznim ukrepom letos še ne bodo izkopale iz težav. IMF ameriškemu gospodarstvu za letos napoveduje le 0,5-odstotno rast, v prihodnjem pa 0,6-odstotno, kar je najslabše v zadnjih 17 letih. Svetovni finančniki o finančni krizi Uradno recesija šele konec junija Recesija uradno nastopi, potem ko gospodarstvo dve zaporeni četrtletji ugotovi negativno gospodarsko rast, zato se bo lahko uradno recesija v ZDA začela šele konec junija. Uradnih podatkov o rasti v prvih treh mesecih letos za gospodarstvo še ni, mnogi pa menijo, da je negativna. So napovedi pretirane ali realne? Predstavnik ameriškega finančnega ministrstva David McCormick je poročilo IMF-ja označil kot po nepotrebnem pesimistično, vendar pa je tudi on priznal, da trenutno res gre za bistveno nazadovanje gospodarske rasti. Že pred tem je možnost recesije v ZDA napovedal predsednik Ameriške centralne banke Ben Bernanke. Proti recesiji se Ameriška centralna banka že od septembra lani odziva z nižanjem obrestnih mer. Pomagala je tudi zvezna vlada, ki je oblikovala 168 milijard vreden stimulacijski sveženj, kljub temu pa IMF napoveduje, da se bo kriza, ki je izbruhnila avgusta lani, še nadaljevala. Vir težav nepremičninski trgi Težave so nastopile zaradi zastoja na nepremičninskem trgu, ki je povzročil posojilno stisko s propadanjem številnih drugorazrednih hipotekarnih posojil. Ljudje so najemali posojila z nizkimi, vendar spremenljivimi obrestmi in ko so se zvišale, so zašli v težave, saj so začele cene nepremičnin medtem padati. V težave so zašla finančna podjetja, ki so trgovala s temi drugorazrednimi, naenkrat ničvrednimi posojili, obenem so se zaostrili tudi kreditni pogoji, kar je pomenilo dodatno zavoro na nepremičninskem trgu.

Nekoč so imele vlogo gospodinj, ki so pomagale svojim partnerjem pri preprodaji droge, zdaj pa po neapeljskih ulicah tudi izsiljujejo in ubijajo tekmece Strokovnjaki, ki preučujejo italijansko mafijo so ugotovili, da v tej kriminalni organizaciji postajajo ženske vse bolj pomembne, še posebej v zadnjem času, ko je zaprtih vse več mafijskih botrov, piše britanski Telegraph. Ženske botre niso prav nič bolj prijazne od svojih moških predhodnikov, saj so jih označili kot tako odločne in neusmiljene kot njihove moške sodelavce. Od pakiranja drog do preprodaje in izsiljevanja Samo v Neaplju so v zadnjih protimafijskih akcijah zaprli kar nekaj mafijskih šefov, med vodilnimi pa je bilo presenetljivo tudi 11 žensk, večinoma žena in deklet glavnih vodij. Julija so karabinjerji zaprli tudi mater z dvema hčerama in jih obtožili organiziranega kriminala in izsiljevanja. Kot je dejal vodja karabinjerjev v Neaplju Gen Gaetano Maruccia, se število žensk, ki igrajo pomembno vlogo v mafiji čedalje bolj veča. To so večinoma vdove ali žene mož, ki smo jih zaprli in so zdaj one nasledile njihovo zapuščino, je pojasnil. Ženske so zelo dobre - celo boljše kot moški včasih, je še dodal. Botre tudi hladnokrvne ubijalke Nekatere ženske, članice Camorre, še vedno opravljajo bolj tradicionalno vlogo, pakiranje kokaina in heroina v kuhinjah in podobno. Vse bolj so vpletene tudi v izsiljevanje lastnikov trgovin in lokalov. Ženske pa so sposobne tudi hladnokrvno ubijati, ugotavlja neapeljska tožilka Stefania Castaldi. Ena takih je Maria Licciardi, ki je v zadnjih nekaj letih v Neaplju pobila kar nekaj ljudi in jo nekateri obravnavajo kot pravo botro, ki je nasledila svojega brata. Po nekaterih podatkih naj bi ubila več kot 30 ljudi.

Indeks Dow Jones industrial je sklenil z najvišjo tedensko rastjo po lanskem juliju Stanje ob koncu trgovanja Tretji dan zapored in zadnji dan v tem tednu so ameriški indeksi končali z rastjo. Indeks Dow Jones industrial je dosegel najvišjo tedensko rast po lanskem juliju. Poganjali so jo predvsem dobiček Oracla in popravek podatkov o rasti gospodarstva. Dow + 0,41 % Največjo podražitev so doživele delnice tehnološkega velikana IBM (1,3 odstotka), energetske družbe Chevron (1,3 odstotka) in telekomunikacijskega giganta AT&T (1,09 odstotka). Nasdaq + 0,24 % S & P + 0,32 % Stanje ob 14:45 - po 15 minutah trgovanja Dow Jones + 0,2 % Pocenitev je le pet. Še največ je 0,43 odstotka spodrsnilo Intelu. Za 0,95 odstotka je na drugi strani poskočil IBM, podražitev nad en odstotek ni. Bank of America, Cisco, Chevron, Procter & Gamble in Exxon Mobil so pridobili po približno 0,15 odstotka. Nasdaq + 0,2 % S & P 500 + 0,1 % Oracle je v zadnjem lanskem četrtletju ustvaril 2,1 milijarde dolarjev dobička, kar je bilo za 75 odstotkov več od 1,2 milijarde v istem obdobju leta 2009.

rogaška slatina - Podjetje GSA, ki je v lasti Joca Pečečnika, je sporočilo, da se ni odločilo za najem proizvodnih zmogljivosti družbe Steklarska nova v stečaju iz Rogaške Slatine. Kot so v GSA, ki je edini oddal popolno vlogo za najem, zapisali v sporočilu za javnost, se za najem niso odločili zaradi razhajanja z zaposlenimi v konceptu glede poslovnega modela. Kot poudarjajo v GSA, je bilo tako z njihove strani kot s strani stečajnega upravitelja in zaposlenih vloženih veliko naporov, da se pripravi poslovni model, ki bi Steklarski novi zagotovil prihodnost, zaposlenim pa varna delovna mesta na daljši rok. Kljub temu je prišlo do razhajanja med konceptom GSA in konceptom zaposlenih glede poslovnega modela. V Pečečnikovem podjetju namreč menijo, da mora proizvodnja startati v tolikšnem obsegu, kolikor ima trga oz. naročil, v poznejših fazah pa lahko z rastjo naročil raste tudi število zaposlenih, zato so za začetni zagon sami predvidevali največ 60 delavcev in skrajno racionalen nadzor nad vsemi stroški. Delavci, ki so tudi potencialni najemnik, na drugi strani zagovarjajo koncept, da se proizvodnja zažene s 110 zaposlenimi, kar pa bi po mnenju GSA že na začetku prineslo izgubo. Ob tem kot razlog za svojo odločitev navajajo tudi dejstvo, da kljub večkratnim pozivom v preteklih tednih cenitev realne tržne vrednosti zalog še ni bila izvedena, pri čemer naj bi stečajnega upravitelja Štefana Rolo ves čas opozarjali, da bi morebitna prodaja zalog po nizkih cenah uničevala tržišče. Posledično bi to vplivalo tudi na dotok novih naročil v proizvodnjo za slovenske kupce, kjer je Steklarska nova doslej v praksi realizirala nekoliko višje cene, s katerimi je vsaj deloma nevtralizirala nizke cene, po katerih steklovino izdeluje za tuje kupce in s katerimi v veliko primerih ustvarja izgubo, so še zapisali v družbi GSA. Stečajni upravitelj je za STA povedal, da odločitve Pečečnika niti ne more komentirati, saj zadeve v zvezi z zalogami sploh niso bile predmet razpisa oz. medsebojnih razmerij. Ponudnik je namreč po njegovih besedah dal zgolj ponudbo za najem prostorov in opreme, medtem ko so zaloge last upnikov in z njimi ne more nihče prosto razpolagati, pač pa je za njih potrebno iztržiti čim višjo ceno. Razlogov o razhajanju s konceptom zaposlenih pa Rola sploh ni želel komentirati, saj to po njegovem ni stvar stečajnega upravitelja. Sicer pa Rola za zdaj ni mogel veliko povedati niti o razvoju dogodkov za Steklarsko novo v prihodnjih dneh. Kot je dejal, imajo po sklepu sodišča mesec dni časa za dokončanje nujnih poslov, omenjeni rok pa se izteče 4. avgusta. Do takrat imajo za delavce, ki so še v podjetju, dovolj dela, v kolikor pa v teh dneh ne bodo našli novega najemnika, bodo začeli z ugašanjem peči, kar traja tri do štiri dni, to pa pomeni, da je časa le še do konca tega tedna. Kot je še dejal Rola, zanimanje sicer obstaja, a trenutno nima nobene pisne ponudbe, niti o njej sam nikoli ni govoril.

Na domači borzi smo trenutno priča vidni rasti indeksa, okrepil se je za skoraj dva odstotka. K temu sta veliko pomagala Petrol in Krka - slednja je dosegla 44 evrov, kjer ni bila od konca maja. Stanje ob 11:00 Indeks SBI TOP je po uri in pol poletel za 1,92 odstotka na 515,44 točke, dnevni promet znaša 616 tisoč evrov. Na vrhu je s 432 tisočaki Krka, 75 tisoč je dodal Telekom, štiri tisoč pa Petrol. Slednji se je okrepil za več kot pet odstotkov na 179 evrov. Delnica Petrola raste na krilih špekulacij, da bi ga lahko prevzel Gazprom. Za skoraj tri odstotke na 44 evrov je poletela Krka, farmacevt je bil toliko nazadnje vreden konec maja. Telekom je pridobil 0,81 odstotka., s skokom za 5,6 odstotka pa je na vrhu borze Helios. Kar sedem odstotkov je izgubila NKBM, ob 0,7 odstotka sta Gorenje in Luka Koper, Mercator pa se je pocenil za 0,4 odstotka. Stanje ob 10:00 Na domači borzi smo za zdaj priča rahli rasti, indeks SBI TOP je namreč 0,18 odstotka nad gladino pri 506,63 točke. Posredniki so sklenili za 114 tisoč evrov prometa, z 32 tisočaki je vodilni Telekom, Krka je prispevala 16 tisočakov. Po rasti je na vrhu Laško, pridobilo je 1,1 odstotka, za 0,62 odstotka se je okrepil Petrol. Krka je skočila za dobrega pol odstotka na 43 evrov, kjer ni bila od 22. junija. Za približno pol odstotka se je okrepil Telekom, 0,2 odstotka v plusu je Luka Koper.Za 4,2 odstotka je padla NKBM, ob nekaj več kot odstotek vrednosti je Gorenje. Pod gladino je še Mercator, skrčil se je za 0,44 odstotka.

Google si je zadal cilj pridobiti obnovljivo energijo cenejšo od premoga Spletni gigant Google je odprl oddelek za raziskave in razvoj, ki se bo ukvarjal z razvojem in rabo obnovljivih virov energije. Za cilj so si zadali razviti način za pridobivanje elektrike iz obnovljivih virov energije, ki bi bila cenejša od okolju škodljivega premoga. Oddelek Renewable Energy Cheaper Than Coal na veliko zaposluje nove inženirje, ki se bodo osredotočili na razvoj solarnih celic. Google pričakuje v prihodnjem letu nameniti za ta razvoj desetine milijonov dolarjev. Ob iznajdbi dobičkonosne rešitve pa so pripravljeni nameniti tudi preko sto milijonov dolarjev za realizacijo njihove rešitve. Google je pred dobrim letom, celotno površino svojega kompleksa v San Franciscu prekril s solarnimi celicami, ki oskrbujejo njihove prostore z elektriko. Preko solarnih celic pridobijo najmanj 30 odstotkov celotne porabe elektrike. Njihove solarne celice lahko proizvedejo do 1600 kilowatnih ur. Ta elektrika pa bi lahko napajala tisoč okoliških domov. Uporabo Googlove solarne energije si lahko ogledate na naslovu www.google.com/corporate/solarpanels

V Hitu mineva že drugi konec tedna, ko stavkajo delavci na igralnih mizah. Tako je bistveno okrnjena Hitova igralniška ponudba, zaradi zmanjšanega števila obiska in nezadovoljstva gostov pa nastaja neposredna in posredna škoda. Ob 16. uri so igralniški delavci v novogoriških igralnicah Park in Perla ter v Koroni v Kranjski Gori ponovno začeli stavkati. Kot je potrdil predsednik novogoriške enote Sindikata igralniških delavcev SIDS v Hitu Iztok Černigoj, bo stavka trajala do 24. ure. V sobotni stavki je sodelovalo 218 zaposlenih v igralnicah v Parku, Perli v Novi Gorici ter v Koroni v Kranjski Gori. Kot so sporočili iz uprave Hita, gre skoraj izključno za oddelke igralnih miz, le nekaj je bilo blagajnikov in drugih delavcev. Ponekod pa se je zgodilo, da so se na delo vrnili nekateri zaposleni, ki so stavkali konec prejšnjega tedna. Obisk slabši, gosti nezadovoljni O škodi je po besedah Katje Kogej iz kabineta predsednika uprave Hita še prezgodaj govoriti, saj bo ocenjena jutri. Velika je predvsem zamera pri gostih, ki so prišli iz oddaljenih krajev Italije in so pot in bivanje plačali sami. Nekatere skupine gostov žal odhajajo iz Parka že danes namesto jutri, je še povedala Kogejeva. Kot je še povedala Kogejeva, je bilo nocoj v igralnici novogoriškega hotela Park okrog 900 gostov, pretežno Italijanov, kar je približno 200 manj, kot je to običajno. Vendar je med tistimi gosti, ki za stavko niso vedeli in so obiskali danes eno od Hitovih igralnic v Novi Gorici, bilo kar 70 ali več odstotkov takih, ki so bili razočarani nad ponudbo. V igralnici Perla je bilo tudi nekaj zmagovalcev na zadnjem poker turnirju, ki je potekal v tamkajšnji dvorani za poker, ki so razočarani igralnico zapustili in odšli igrat drugam. Medtem je bilo po besedah direktorja Perle Vasje Mihlja v Perli okrog 1400 gostov, kar je od 400 do 500 manj kot ponavadi ob nedeljskih večerih. Tudi ostali gostje so bili vidno razočarani, kar je zagotovo slaba reklama za nadaljnje poslovanje. Uprava Hita napovedala odškodninske tožbe Konec prejšnjega tedna, ko so igralniški delavci ravno tako stavkali osem ur v soboto in prav toliko v nedeljo, je sicer ocenjena na 416.000 evrov. Uprava Hita pa je proti organizatorjem stavke že napovedala odškodninske tožbe, prav tako stavkajoči ne bodo dobili plačanih delovnih ur za čas stavke. Uprava je medtem zaposlenim tudi sporočila, da stavka v prostorih ni mogoča. To je bila namreč ena izmed dopolnitev stavkovne napovedi SIDS z dne 6. decembra. Stavkovnemu odboru zato ne bo dovolila vstopa v prostore za počitek, saj se je doslej dogajalo, da so organizatorji stavke izvajali velike pritiske na zaposlene in jih tudi tam zavajali s svojimi informacijami, je še dodala Katja Kogej. Iztok Černigoj je sicer zaradi te prepovedi že napovedal kazensko ovadbo proti upravi, saj naj bi s prepovedjo vstopa stavkovnemu odboru v igralnice kršili zakon o stavki. Pred začetkom današnje stavke ni prišlo do novega srečanja med pogajalskima skupinama uprave in sindikatov. Včerajšnja ponudba uprave je bila, da bi zamrznili stavko do 15. decembra, ko bi se sešli na ponovnih pogajanjih. V SIDS pa še vedno vztrajajo pri tem, da bi se jim na pogajanjih pridružil predsednik uprave Drago Podobnik, kar se do zdaj še ni zgodilo.

Začenja teči 30-dnevni rok za sprožitev ustavnega spora Ministrstvo za kulturo je ustavilo prodajo časnika Večer družbi 3Lan in kot razloge navedlo pomanjkanje znanja in specifičnih izkušenj kupca. Odločba je dokončna. Odločitev bo pravnomočna postala po preteku 30-dnevnega roka, ko lahko kupec vloži predlog za upravni spor. Ali bo lastnik družbe 3Lan Denis Čeh sprožil upravni spor, ni znano, je pa Čeh potrdil informacijo, da so zaradi negativne odločbe uradno odstopili od nakupa časopisa. Razlog tudi propad Dela Revij Ministrstvo za kulturo se je za ustavitev nakupa odločilo, ker meni, da je bila predložena strategija upravljanja Večera neustrezna, kot dodatni razlog pa so navedli stečaj družbe Delo Revije. Čeh se je za prodajo Večera z Delom dogovoril junija lani, nato pa sklenil pogodbo o soupravljanju z Matejem Raščanom, lastnikom in direktorjem družbe Delo Revije, ki je v stečaju. Že maja sta Raščan in Čeh ministrstvu za kulturo grozila s tožbo in kazenskimi ovadbami, če ne bo v sedmih dneh izdalo odločbe. Za tožbo se nato nista odločila, ker, tako je pojasnil Čeh, sta presodila, da bi bila ta časovno in stroškovno potratna. Giacomelli presenečen Jurij Giacomelli, predsednik uprave Dela, odločbe ni želel komentirati, je pa dejal, da je negativna odločba presenečenje. Od ministrstva so že zahtevali, da jim odločbo posreduje, ko jo bodo prejeli, pa bodo s posledicami seznanili varuha konkurence. Delo bo še naprej skušalo prodati Večer. Novinarji 3Lan je slamnati kupec Kot je znano, je urad za varstvo konkurence konec februarja izdal soglasje za prodajo 75 odstotkov delnic Večera murskosoboškemu 3Lanu. Družbi sta pogodbo sklenili junija lani, prodaji pa so ves čas nasprotovali novinarji Večera, ki so prepričani, da gre za sporen nakup. 3Lan naj bi bil slamnati kupec brez premoženja in izbran zato, da se obide določilo zakona o preprečevanju in omejevanju konkurence .

Dobiček v prvih devetih mesecih znaša dobrih 17 milijonov evrov. Del lanskega dobička gre v roke zaposlenim, prav tako bodo dobili božičnico, pravijo na Pošti Slovenije Gospodarska kriza je Pošto Slovenije prizadela manj, kot je bilo pričakovati. Kljub temu je moč zaznati upad gospodarske aktivnosti poslovnih partnerjev, kar je posledično vplivalo tudi na družbo, so sporočili s Pošte. Ustvarili dobrih 17 milijonov evrov dobička V obdobju januar - oktober 2009 je bilo opravljenih več kot 930 milijonov storitev, obseg storitev je v primerjavi z letom poprej nižji za sedem odstotkov. Ob tem Pošta za obdobje januar - september izkazuje pozitiven poslovni izid v višini dobrih 17 milijonov, kar je nad poslovnim načrtom, navaja generalni direktor Pošte Slovenije Aleš Hauc. Na predlog poslovodstva in nadzornega sveta je vlada zaposlenim v družbi namenila del bilančnega dobička za leto 2008 v višini tri milijone evrov bruto. Prav tako bodo zaposleni prejeli del izplačila iz naslova poslovne uspešnosti oziroma tako imenovano božičnico, še pravijo na Pošti. Zaključen prvi del posodobitve informacijskega sistema V letošnjem letu je Pošta največ naporov namenila razvoju in nadgradnji tradicionalnih poštnih storitev ter uvajanju novih, hkrati pa so potekala tudi intenzivna pogajanja o tesnejšem sodelovanju z enim največjih svetovnih logistov, ki so tik pred zaključkom, so sporočili s pošte. V letošnjem letu je bila zaključena prva faza prenove informacijskega sistema, odprta je bila prva paketna pretovorna pošta v Šenčurju in iz stacionarnih v premične uspešno preoblikovanih 13 manjših pošt. Sočasno se nadaljuje optimizacija dostave ter reorganizacija paketne logistike, še zlasti pa optimiziranje poštnega omrežja in razvoj celovitih logističnih rešitev z, tudi zaradi krize, nujnim intenziviranjem trženja in optimizacijo stroškov, pravijo. Prav tako še poteka prenova plačnega modela in kolektivne pogodbe Pošte Slovenije. Za investicije prihodnje leto 18 milijonov V letu 2010 bo družba nadaljevala z načrtovanimi investicijami in z uvajanjem novih storitev, posebno pozornost pa bo tako kot letos namenjala odzivanju na zaostrene gospodarske razmere, napovedujejo na Pošti. Za investicije bo v letu 2010 namenjenih približno 18 milijonov evrov, od tega bo največ sredstev namenjenih za transportna sredstva in informatiko, še pravijo.

V odgovorih na poslanska vprašanja je premier Janez Janša zatrdil, da so razlog za nadpovprečno visoko inflacijo "delni monopoli" in do nedavnega slabo delo urada za varstvo konkurenčnosti in ATVP Foto: Irena Herak "Vlada nima v rokah vseh inštrumentov, da vpliva na rast inflaciji. Ima le nekatere," je poudaril predsednik vlade Janez Janša in priznal, da ima Slovenija najvišjo inflacijo v evroobmočju. Vendar jo je imela tudi ob prevzemu evra, je dodal. Sicer pa za Janšo ni nič novega niti, da ljudje v javnomnenjskih raziskavah odgovarjajo, da živijo slabše kot so. "To ni nič novega," je še pridal. Da so nove članice EU v tržnem smislu manj prilagojene na učinkovit spopad z inflacijo, je še menil Janša in kritiziral delo urada za varstvo konkurenčnosti in agencije za trg vrednostnih papirjev, ki sta bila do lanskega leta bolj kot ne neučinkovita. Vlada si po Janševih besedah močno prizadeva za boljši nadzor in reguliranje tržnih struktur in praks in stavi na boljše delo omenjenih institucij. "Razlog za inflacijo in proračunski primanjkljaj" Proračunski primanjkljaj je bil dolga leta v očeh opozicije ključni razlog za inflacijo, je nadaljeval Janša in omenil, da je od lani proračunski primanjkljaj izkoreninjen. "Tako da fiskalna politika ni kriva za inflacijo," je sklenil. Vodja poslanec Zares Matej Lahovnik se je namreč obrnil na premierja z vprašanjem, kako bo vlada ukrepala v boju z inflacijo, ki je v Sloveniji dvakrat višja kot v evroobmočju. Na koncu pa se čudil, da Janša Slovenijo primerja z Latvijo, saj se mu zdi, da bi se morali s kakšno razvitejšo državo. Slovenija ima manjšo razslojenost kot Luksemburg Poslanec LDS Jožef Školč se je navezal na Lahovnikovo vprašanje in presodil, da inflacija povzroča pospešeno razslojevanje družbe. Glede razslojenosti je Janša dejal, da je Luksemburg mnogo bolj razslojen kot Slovenija. Na očitek, da je nerazumno znižana obdavčitev dobičkov, pa je Janša odvrnil, da proračun pobere bistveno več davka na dobiček kot v mandatu prejšnjih vlad.

Ženeva - Švicarsko bančno industrijo je pretresel škandal spornega trgovanja z valutami, v katerega naj bi bil vpleten guverner švicarske centralne banke Philipp Hildebrand. Z valutami naj bi trgoval dlje časa, samo marca lani pa naj bi kupil dolarje v protivrednosti 1,1 milijona švicarskih frankov, je poročal švicarski tednik Weltwoche. Tednik Weltwoche, ki ga je povzela francoska tiskovna agencija AFP, je v izjavi pred četrtkovo izdajo sporočil, da je bil v nakup in prodajo valut, ki je sprožila preiskavo švicarske centralne banke, vpleten Hildebrand in ne njegova žena. Časnik se pri tem sklicuje na izvlečke Hildebrandovih bančnih dokumentov. Hildebrand je na valutnem trgu med marcem in oktobrom lani opravil tudi več drugih transakcij z evri in dolarji, je poročal Weltwoche, ki je sicer blizu skrajno desni Švicarski ljudski stranki (SVP). Švicarska centralna banka, ki najnovejših odkritij za AFP ni komentirala, je decembra sporočila, da neodvisna preiskava poslovanja Hildebranda in njegove žene ni ugotovila nepravilnosti. Švicarska centralna banka je 6. septembra postavila minimalni menjalni tečaj za švicarski frank pri 1,20 franka za en evro. To je storila zaradi velike precenjenosti švicarske valute, ki da predstavlja akutno grožnjo švicarskemu gospodarstvu in nosi tveganje deflacijskega razvoja. Hildebrandova žena Kashya, ki vodi umetnostno galerijo v Zürichu, je tri tedne pred tem kupila dolarje. To je, kot je pojasnila, storila zato, ker so "dosegli zelo nizko raven in postali smešno poceni". V pisni izjavi za švicarsko televizijo je povedala še, da je vedno sledila razmeram na valutnem trgu, poleg tega je 15 let delala v bančništvu.

Beograd - Srbsko podjetje Delta Holding, ki se je potegovalo za gradnjo trgovskega centra v ljubljanskih Stožicah, je po obsegu ustvarjenih poslovnih prihodkov v lanskem letu zavzelo prvo mesto na seznamu 300 največjih srbskih podjetij. Osmo mesto na lestvici je zasedla Mercatorjeva hčerinska družba v Srbiji Mercator S, piše srbski časnik Blic. Delta Holding, ki je v lasti najbogatejšega srbskega podjetnika Miroslava Miškovića, je lani ustvarila 160,7 milijarde dinarjev prihodkov (približno 1,53 milijarde evrov). Podjetje je prihodke v primerjavi z letom 2008 tako povečalo za 8,2 odstotka, čisti dobiček pa se je povečal za 7,2 odstotka na 4,3 milijarde dinarjev. Blic je julija sicer poročal, da namerava Mišković poleg trgovske družbe Delta Maksi prodati tudi večinski delež v Delta Holdingu, in sicer belgijskemu trgovcu Delhaize Group. Svoje poslovanje naj bi tako umaknil iz Srbije. Drugo mesto na lestvici 300 največjih srbskih podjetij je zasedlo Elektrodistribucijsko podjetje Srbije, ki je lani ustvarilo 154,2 milijarde dinarjev prihodkov (1,45 milijarde evrov). Med deseterico najuspešnejših pa so se med drugim uvrstili še Naftna industrija Srbije, Telekom Srbije, Srbijagas, US Steel Srbija, Victoria Group, Mercator S, East Point Holdings i Yugorosgas. Po ustvarjenem čistem dobičku je bilo najuspešnejše podjetje lani sicer Telekom Srbije, je še poročal Blic.

Smrtna nesreča pri delu. Odgovoren delovodja gradbišča, soodgovornega še iščejo. Branko Beribak, delovodja v družbi CGP Novo mesto, je kriv, ker na gradbišču v Bočki pri Metliki ni poskrbel za varnost delavcev, in je obsojen na 16-mesečno zaporno kazen, ki mu je ne bo treba prestati, če v dveh letih ne zagreši novega kaznivega dejanja. Pred petimi leti je v hudi delovni nesreči na gradbišču umrl 24-letni Senad Hadžić. Podizvajalec Zoran Perković, čigar delavci so v času nesreče na gradbišču odstranjevali opaž, je obtožb ogrožanja varnosti oproščen, saj ga v času nesreče ni bilo na gradbišču. Bagerist izginil v Bosno Tretji vpleteni, bagerist Milan Bilbija, ki je obtožen povzročitve smrti iz malomarnosti, saj je z bagersko žlico pritisnil Hadžića, da je padel z zidu, je po nesreči izginil v Bosno in ni dosegljiv. Sodišče ga je zato izločilo iz tega postopka in mu bo sodilo posebej. Glavni izvajalec del je s podizvajalci, med katerimi sta bila Bilbija in Perković, opaž na 12 metrov dolgem in štiri metre visokem zidu odstranjeval z bagrom, Hadžić, ki naj bi pripel odstranjeno opažno ploščo na bager, pa je stal na vrhu opaža brez čelade in varnostnega pasu. Zaradi nepazljivosti ga je bagerist sunil z žlico, da je padel v globino in zaradi hudih poškodb možganov umrl.

Pred parlamentom se je zaradi protesta Marije Cener, ki je v ponedeljek zagrozila, da se bo zažgala, zbralo večje število policistov. Za Zurnal24 je dejala, da bo protestirala vsak dan do tretje ure. "Tukaj bom stala vsak dan do tretje ure. Mogoče me bo nekega dne uslišal sam Bog," je dejala Marija Cener, ki je v ponedeljek s somišljeniki opozorila na domnevno krivico, ki se ji godi. "To je čista laž, da nisem plačala davkov. Sodišče je celih osem let zavračalo moje pritožbe," še dodaja. O domnevni kanti za bencin, ki naj bi jo prinesla s seboj pred parlament, je Brestaničanka molčala. Finančni bankrot V sobotnem Žurnalu smo poročali, da so jim zaradi finančnega bankrota novo hišo na Velikem Trnu že prodali za 25 tisoč evrov, zdaj pa jih je sodni izvršitelj opozoril, naj do 18. novembra izpraznijo še hišo v Dolenjem Leskovcu. "Jaz ne grem ven, živ ne," pravi Ignac Cener. "Vse življenje sem garal, zdaj sem bolan in ne grem nikamor!" "Utegnila bi se celo zažgati" "Po nekaterih informacijah naj bi se oškodovanka pred državnim zborom utegnila celo zažgati." Tako je v svojem sporočilu navedlo Civilno združenje za pravičnost, napredek in nadzor iz Lesc, ki je pozivalo k ponedeljkovemu shodu pred parlamentom. Združenje obtožuje ministrstvo za finance, brežiški davčni urad, krško okrajno sodišče in Novo Ljubljansko banko, da niso storili ničesar, razen da so Cenerjeve vrgli na cesto.

Izguba manjša od načrtovane Namesto pričakovanih 5,1 milijona evrov izgube je Hit v prvem polletju pridelal le 2,7 milijona evrov izgube. Ob slabšem obisku v poletnih mesecih, ko so imeli na račun svetovnega prvenstva v nogometu obisk manjši za 20 odstotkov, se je skupno število gostov v prvi polovici leta povzpelo na 655 tisoč, kar je šest odstotkov manj od pričakovanj. So pa ti gostje v primerjavi z lanskim letom porabili več denarja. Povprečna poraba posameznika je tako znašala skoraj 110 evrov. Vodstvo družbe je posebno pozornost namenilo ukrepom za povečanje obiskovalcev v vseh igralnicah, najboljše rezultate pa daje novi program lojalnosti. Po besedah direktorja trženja v Hitu Mitje Constantinija se trudijo predvsem za pridobitev nekdanjih rednih gostov. Znižanje stroškov dela z odpuščanjem Predsednik uprave Hita Drago Podobnik pravi, da jim je tudi na odhodkovni strani uspelo obvladati stroške na vseh področjih razen dveh. Ni jim pa uspelo znižati stroškov dela in sredstev, ki jih namenjajo sponzorstvom in donacijam. Stroške dela nameravajo znižati tudi z zmanjševanjem števila zaposlenih. Doslej je družbo sporazumno zapustilo že 140 zaposlenih, ki so jim izplačali 1,5 milijona evrov odpravnin. Rezerviranima dvema milijonoma in pol so po rebalansu dodali še dva milijona, da bi tako do konca leta število zaposlenih s 1.664 zaposlenih 15. avgusta lahko znižali na 1.350. V upravi pravijo, da je natančno število presežnih delavcev težko napovedati. Kdo bo ob službo? Uprava se je s predstavniki sindikatov dogovorila za kriterije, po katerih se bodo odločali, kdo bo izgubil službo. Za kriterije so se dogovorili in to tudi podpisali, je za Radio Slovenija zatrdil Podobnik. Predsednik sindikata igralničarjev Iztok Černigoj pa je opozoril, da so se z merili strinjali predstavniki drugih dveh sindikatov, sami pa so si za odgovor vzeli še 5 dni. Mi smo upravi povedali, da se z odpuščanjem ne strinjamo, je še povedal. Igralničarjev namreč razlogi uprave za odpuščanje niso prepričali. Po teh kriterijih, ki so trenutno na mizi, bodo prvi službo izgubili zagotovo tisti, ki so v Hitu zaposleni prek študentskih servisov, njihova delovna mesta pa bodo ponudili redno zaposlenim, ki bi prav tako izgubili službo.

Pot k bančni uniji se počasi tlakuje, enotni bančni nadzor naj bi dejstvo postal že kmalu. Vprašanje pa je, zakaj se, če jim bančna unija končno stopa na prste, ko gre za poslovanje malo po domače , bankirji sploh ne razburjajo. Ko so klecnile ciprske banke in so mednarodni posojilodajalci v zameno za milijardno pomoč zahtevali vrsto ukrepov, je bilo za varčevalce veliko presenečenje, ko so ugotovili, da naj bi bili z delom depozitov tudi oni del rešitve. Takšna presenečenja se v prihodnosti očitno ne bodo več dogajala, saj bo nekoliko popravljen ciprski model reševanja bank postal dejstvo. Odbor Evropskega parlamenta za gospodarske in denarne zadeve je potrdil pogajalsko izhodišče parlamenta za pogajanja o novih pravilih za reševanje bank v EU. V njem je zapisano, da bodo po letu 2016, če banka zapade v hude težave, pri njenem reševanju sodelovali tudi njeni komitenti z denarnimi vlogami, višjimi od 100.000 evrov, zaščitene vloge do tega zneska pa naj bi še naprej ostale zaščitene, je povedal tiskovni predstavnik odbora Philippe Lamberts. Odločitev odbora tako predvideva, da glavni plačniki reševanja finančnih institucij, ki so prevelike, da bi propadle , ne bodo nosili izključno davkoplačevalci. Ko za svoje početje plačajo tudi banke ... Izvirni predlog Evropske komisije je predvideval štiri glavne načine reševanja bank, od ustanovitve premostitvene banke do prodaje dela ali cele propadajoče banke, ustanovitev slabe banke in mehanizem bail in , s katerim bi delničarje in upnike prisilili, da sprejmejo del izgub in prispevajo k reševanju bank. Parlamentarni odbor je zdaj kot svoje stališče postavil jasno zahtevo po nedotakljivosti zavarovanih vlog do 100 tisočakov, tudi nezavarovane vloge pa naj bi bile le izhod v zadnji sili. Banke bi morale vplačevati v državne sklade, ki naj bi v desetih letih razpolagali s sredstvi v višini 1,5 odstotka vrednosti denarnih vlog sodelujočih bank. Člani odbora so nasprotovali predlogu, da bi se za reševanje bank lahko uporabil tudi del sredstev iz nacionalnih jamstvenih shem za denarne vloge. Predlagajo pa, da bi mehanizem bail-in uveljavili že leta 2016. Če bodo predlogi prestali še vsa glasovanja, ki jih čakajo, bi v skladu z novimi pravili davkoplačevalci končno nehali nositi vse posledice neodgovornega ravnanja bankirjev. Banke bi morale prevzeti svoj del odgovornosti. Država bi pri tem pomagala z jamstvi, začasno nacionalizacijo ali lastniškim vstopom v banko, davkoplačevalci pa bi se vključili le, če bi šlo za zaščito finančne stabilnosti države. Po odboru so na potezi države članice EU. Ko bodo sprejele stališča, se bodo začela pogajanja o novih evropskih pravilih. Druga faza vzpostavljanja bančne unije pa naj bi postregla tudi s predlogom komisije za skupni evropski sklad za reševanje bank. Skupni bančni nadzor bo doletel tudi slovenske banke, v katerih se je dolga leta poslovalo po precej prirejenih pravilih. Evropski poslanci skeptično do ECB kot glavnega nadzornika Pok k ustanovitvi bančne unije se medtem počasi tlakuje. Evropski poslanci so tako potrdili osnutek pravnega okvira za vzpostavitev enotnega bančnega nadzora. Končno glasovanje bodo opravili šele po pogovorih z ECB glede demokratične odgovornosti novega nadzornika. Evropski poslanci menijo, da ECB ni znan kot rojstno mesto demokracije, mora pa se navaditi demokratične odgovornosti . Parlament zato poziva k večji odgovornosti novega nadzornika tudi s tem, da bi evropski poslanci imenovali imenovanega predsednika in podpredsednika nadzornega sveta in imeli možnost razrešitve predsednika. ECB bo v evroobmočju neposredno nadziral od 150 do 200 bank z več kot 30 milijardami evrov bilančne vsote ali banke, ki predstavljajo 20 odstotkov bruto domačega proizvoda države oziroma vsaj po tri največje banke v vsaki članici. Če bo zaznal težave, pa bo lahko posredoval v kateri koli od 6000 bank v območju evra. Enotni bančni nadzor naj bi zaživel prihodnje leto in predstavlja prvo fazo vzpostavljanja bančne unije. Kako pomaga suverenost za slabe odločitve? V razpravi o enotnem bančnem nadzoru so sodelovali tudi slovenski evropski poslanci. Mojca Kleva Kekuš je prepričana, da bo bančna unija prekinila začaran krog, ki nastaja, ko težave bank ogrožajo samostojnost in suverenost držav članic. Lojze Peterle pa zavrača kritike, da se s tem posega v suverenost držav. S tem vzpostavljamo možnost sistemskega preprečevanja vprašljivega bančništva v območju iste valute, ki je praviloma rezultat vprašljive politike. Kaj nam pomaga suverenost, če suverene bančne odločitve ene države zamajejo ves sistem oziroma oslabijo suverenost celote? se sprašuje. Opozarja pa tudi, da bi bilo treba natančno določiti, katere vrste bančnega poslovanja so lahko predmet pomoči oziroma solidarnosti in katere ne. Drugače povedano za katere zadeve se račun lahko pošlje v Bruselj oziroma Frankfurt. Za stroške sistemske korupcije upam, da ne, pravi. Zakaj se banke ne tresejo od strahu? Ima pa načrt bančne unije tudi svoje pomanjkljivosti, ugotavljajo njegovi kritiki. Če je namreč bančna unija popolna, zakaj se potem tisti, ki naj bi jih najbolj stisnila v kot bankirji ne tresejo od strahu in ne zganjajo glasnega protesta? Namesto tega banke, ki leta kričijo proti kakršnemu koli nadzoru, načrt podpirajo. Edini odgovor je lahko ker jim takšna rešitev ustreza. Predvsem naj bi jim bil po mnenju kritikov po volji nadzorni organ v podobi ECB, ustanove, ki ima sama precejšnje težave z natančnim delom. Še slabše pa je, da bo moral ECB nad osnovnimi pravili nadzora upoštevati pravila, ki jih postavljata evropski svet in Evropski parlament. Ko bo ta hierarhična lestvica končana, naj bi nadzorna pravila banke v državah članicah komajda še oplazila, zaradi oddaljenega nadzornega organa pa naj bi si banke privoščile še večja tveganja, kot si jih v državah, v katerih nacionalni nadzorni organi vsaj približno delujejo, privoščijo zdaj. Potem pa kritiki še dodajajo, da so številne zahteve Evropske unije le nekoliko modificirana oblika baselskih pravil, med njimi na primer zahteva o tem, koliko kapitala morajo imeti banke, da preživijo v primeru recesije. Ta baselska pravila so bila dokončana že sredi leta 2010, EU pa je potrebovala skoraj tri leta, da jih prevzame. Poleg tega je meja kapitalske ustreznosti predvsem po zaslugi uspešnih bančnih lobijev postavljena precej nizko, pri osmih odstotkih premoženja, čeprav institucije, kot sta Mednarodni denarni sklad ali Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj, govorita o številkah med 15 in 25 odstotki. Bančnemu lobiju pa je uspelo še nekaj v baselskih pravilih je kapitalska ustreznost postavljena kot minimalna vrednost, v verziji EU pa države članice nimajo možnosti postaviti višje meje. Poleg tega je po novih pravilih kapitalsko ustreznost še težje meriti. Od leta 2004 velike finančne institucije možnost, da same ocenijo svoje premoženje, na podlagi te ocene pa se nato določi znesek rezervnega kapitala. Samoocena je torej ključnega pomena. A ko je izbruhnila finančna kriza, je postalo jasno, da je ta samoocena ponavadi napačna. Kljub številnim opozorilo, da je takšen sistem samoocenjevanja poln lukenj, pa je v nova pravila prešel skoraj nepredelan. Na veliko zadovoljstvo bankirjev lahko torej banke tudi v prihodnje računajo na precej velik manevrski prostor. Skrb vzbujajoče pa bi bilo, če bi se izkazalo, da so resnični zmagovalci postavitve bančne unije pravzaprav kar bankirji.

Naložba je bila tržno naravnana V Sportini, ki je v preiskavi zoper Igorja Bavčarja in Boška Šrota omenjena kot vmesni kupec za Istrabenzove delnice, zanikajo, da so vpleteni v privatizacijo državnega premoženja. Od celotne zgodbe lastninjenja Istrabenza in Pivovarne Laško so se povsem distancirali. Pojasnili so, da so jih prejšnjo sredo obiskali kriminalisti, opravili pogovore z vodilnimi v podjetju in pregledali celotno dokumentacijo v zvezi z nakupom delnic Istrabenza, ki jih je družba Plinfin, katere lastnica je bila Sportina, leta 2007 prodala družbi Microtrust. Nismo vedeli, da gre za lastninjenje Istrabenza Kot je znano, je prodaja 7,3 odstotnega deleža Istrabenza potekala takole Pivovarna Laško je delnice za 23 milijonov evrov prodala svoji hčerinski družbi Plinfin. Plinfin je nato za 7.500 evrov kupila Sportina, ki je potem delnice Istrabenza za 24,9 milijona evrov prodala podetju Microtrust, to pa jih je prodalo naprej podjetju Pom-Invest za 49,2 milijona evrov. Delnice so nato prešle v Potezo Naložbe, ki je skupaj z NFD Holdingom sestavila paket delnic, prav NFD Holding pa je z Maksimo Holdingom Igorja Bavčarja sklenil sporazum za prodajo oziroma nakup delnic Istrabenza. V Sportini pojasnjujejo, da je temeljna dejavnost Sportine trgovina z oblačili, odločitev za zgoraj omenjeni posel pa je bila tržno naravnana in ni imela portfeljske narave. Trditve o večmilijonskih zaslužkih in vpletenosti Sportine v privatizacijo katere koli izmed družb, pa so po njihovem mnenju napačne. V času tranzicije nismo vedeli, da gre za lastninjenje Istrabenza, in v poznejših transakcijah s paketom istih delnic nismo sodelovali. Plinfin je po navedbah Sportine z nakupom in prodajo delnic Istrabenza ustvaril 754.654 evrov razlike, po plačilu stroškov in davka na dobiček pa 581.943 evrov čistega dobička, ki ga je Sportina v celoti investirala v nadaljnje poslovanje, trdijo.

Premier Janez Janša se je ob izteku predsedovanja Evropskemu svetu zahvalil predsednikoma Evropskega parlamenta in Evropske komisije. S sinergijo z Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom smo v zadnjih šestih mesecih dosegli premike, ki so Evropo naredili boljšo, je ob predstavitvi sklepov junijskega vrha in dosežkov prvega predsedovanja Slovenije na izrednem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju poudaril predsednik Evropskega sveta, slovenski premier Janez Janša. "Ti premiki, ki smo jih dosegli, dokazujejo, da je Evropa dinamična, da deluje in da se je sposobna spopasti s težavami," je poudaril Janša. Te korake naprej pa je bilo mogoče doseči zaradi dobrega sodelovanja in sinergije med institucijami, je ocenil premier. "Si.nergija za Evropo" je geslo, ki ga je Slovenija izbrala za vodilo prvega predsedovanja EU. Zahvala Premier Janša se je predsednikoma Evropskega parlamenta in Evropske komisije ob tem zahvalil za "izdaten osebni angažma". "Brez tega bi bilo predsedovanje oteženo, šlo je za strateško pomoč, hvala zanjo, za dobro komunikacijo in sodelovanje, še zlasti po irskem referendumu, ko so bili časi še posebej politično zahtevni," je poudaril.

Spremljanje nogometnega prvenstva je pri nas del vsakdana, v revnih državah gre za privilegij, v Severni Koreji je bilo do nedavnega prepovedano, v Somaliji pa so dva moška preprosto usmrtili. Somalija že tretje leto zapored vodi na seznamu najbolj ranljivih držav na svetu. Nadzor mednarodno priznane vlade v Mogadišu se ne razteza bistveno dlje od praga glavnega mesta. V večini države vladajo radikalne islamske milice, kot sta Al-Shahab in Hizbul Islam. Pripadniki slednje so pred dobrima dvema tednoma ubili dva nogometna navijača, ki sta po televiziji na skrivaj spremljala nogometno prvenstvo v Južni Afriki. Oboroženi pripadniki skupine so v neki vasi vdrli v hišo, kjer so spremljali nogometno tekmo med Nigerijo in Argentino in ob begu "zasačenih" ustrelili dva moška. Prepovedali nogometno prvenstvo "Gledalci nogometnega prvenstva so kršili islamsko pravo," je zatrdil eden izmed pripadnikov militantne skupine. Islamska organizacija Islamic Courts Union (zveza islamskih sodišč) je že leta 2006 prepovedala spremljanje nogometnega prvenstva. Navedeni islamski milici, ki izhajata iz te organizacije, sta le sledili tedaj izrečeni prepovedi. "Živim v Sloveniji in ne poznam nobenega, ki bi bil proti gledanju nogometa. Navedeni primer je izredno težko komentirati, saj vera kot sama ne prepoveduje gledanja nogometa," zatrdi Nevzet Porić, tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji. Severnokorejska reprezentanca je bila tudi sicer na prvenstvu močno zastražena. Pred pobegom jih poleg osebnih stražarjev odvrača tudi kazen, ki bi sledila. Poskus pobega bi se končal z likvidacijo, če pa bi nogometaš ali član strokovnega vodstva uspel, bi sledilo maščevanje nad njegovimi domačimi in prijatelji doma. Severna Koreja dobila hladen tuš Nogomet je bil dolgo časa prepovedan tudi v Severni Koreji, zadnje čase pa so z večurnim zamikom prikazovali le nogometne tekme, na katerih je severnokorejska reprezentanca zmagala. Po junaški borbi Severnih Korejcev proti favorizirani Braziliji v prvem krogu, ki so jo izgubili z le 1:2, pa si je režim Kima Il Džonga premislil. Drugo tekmo domače reprezentance so prvič v zgodovini prenašali v živo. Sledil je precej hladen tuš, saj so Portugalci Severnokorejcem nasuli kar sedem golov. Komentator je po četrtem zadetku preprosto utihnil.

Družba G7 Posavje delavcem za deset odstotkov znižala plače. Dežurstva niso plačana v celoti. “Družba za varovanje G7 Posavje samo v enem mesecu delavcem v intervenciji v Krškem in Sevnici ukrade 372 ur,” nam je potožil bralec. V pojasnilo je dodal, da se varnostniku interventu, ki opravlja delo 12 ur skupaj, ponoči prizna deset ur dela, podnevi pa osem. “Na dan nam tako ukradejo šest ur,” se na direktorja družbe Jožeta Mihelina jezi naš vir. Dodaja, da je družba začela zaposlenim izplačevati 90-odstotne plače. “Če se kdo pritoži, mu direktor pove, da lahko kar gre,” še navaja. Družba odgovarja “Vodstvo podjetja do zdaj ni prejelo nobenih pripomb od zaposlenih,” odgovarjajo z družbe za varovanje, kjer so z vsakim posameznikom, preden je bil sprejet na delo, opravili razgovor in vsak se je prostovoljno odločil za tak način dela. “Interventi v 24 urah opravijo le deset ur učinkovitega dela, od preostalih 14 ur pripravljenosti pa jim priznamo še osem dodatnih plačanih ur,” so nam pojasnili, potem ko so po našem poizvedovanju temeljito preverili zadeve. “Zaradi položaja na trgu pa so v celotni skupini G7 uvedli začasen ukrep zmanjšanja plač za deset odstotkov,” so potrdili na sedežu posavske družbe v Krškem.

Premije ob hkratnem nakupu novega avtomobila in oddaji starega v razrez, ki jih je uvedla Nemčija, so sprožile pravi bum v prodaji. Samo Opel je v tem času prodajo povečal za 57 odstotkov. Ukrep nemške vlade je pomagal. Potem ko je nemška vlada pozimi uvedla premije za razrez starega avtomobila ob nakupu novega v višini 2.500 evrov, je prodaja avtomobilov v Nemčiji kar poskočila. Maja so v državi prvič registrirali 384.600 vozil, kar je 39,7 odstotka več kot pred letom dni. V prvih petih mesecih so v Nemčiji registrirali 1,63 milijona novih avtomobilov. To je 23 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V nasprotju z osebnimi avtomobili pa se je maja zmanjšalo število registracij motornih koles in gospodarskih vozil, prvih za 19,3 odstotka, drugih pa za 28,1 odstotka. Opel je prodajo povečal celo za 57 odstotkov in osvojil 10,2-odstotni tržni delež. Večjega ima z 21,4 odstotka le še Volkswagen. Med velikimi avtomobilskimi proizvajalci je Volkswagen maja povečal prodajo za 60 odstotkov, Opel za 57 odstotkov, Ford za 48 odstotkov ter Renault in Dacia za 117 odstotkov. Nekoliko pa se je zmanjšala prodaja avtomobilov najvišjega cenovnega razreda, ki jih izdelujejo Mercedes, BMW in Audi. Največji tržni delež v Nemčiji ima Volkswagen. Lepši časi tudi za ameriška podjetja? O prvih znakih stabilizacije pa poročajo iz ZDA. V maju je bilo v ZDA prodanih 925.824 vozil, kar je sicer 33,7 odstotka manj kot maja lani, a 13 odstotkov več kot aprila, so sporočili iz agencije za tržne raziskave Autodata. Po ocenah analitikov se je zaupanje potrošnikov v ZDA maja zvišalo najbolj v zadnjih šestih mesecih in se giblje na najvišjih ravneh po septembru lani. Trije največji avtomobilski proizvajalci s sedežem v Detroitu so maja beležili večjo prodajo od pričakovane. Največji ameriški proizvajalec avtomobilov po tržnem deležu General Motors GM je maja na letni ravni prodajo zmanjšal za 30 odstotkov, v primerjavi z aprilom pa se je ta povečala za 11 odstotkov. Maja je prodal 191.875 vozil. Chrysler je v primerjavi z lanskim majem prodal za 47 odstotkov manj 79.010 avtomobilov in lahkih tovornih vozil, prodaja treh vodilnih blagovnih znamk - Chrysler, Dodge in Jeep - pa se je v primerjavi z aprilom povečala med 21 in 32 odstotki. Trije največji ameriški avtomobilski proizvajalci - GM, Chrysler in Ford - so imeli maja večjo prodajo od pričakovane. Ford, ki je sicer edini od treh detroitskih velikanov zavrnil pomoč države, ki jo je ta ponudila avtomobilskim proizvajalcem, ki so zaradi svetovne gospodarske krize zašli v težave, je prodajo maja v medletni primerjavi zmanjšal za 24 odstotkov, v mesečni primerjavi pa povečal za 20 odstotkov. GM ima v ZDA 20,5-odstotni tržni delež, sledijo Ford s 16,8-odstotnim, Toyota s 16,5-odstotnim, Honda z 10,6-odstotnim, Chrysler z 8,5-odstotnim in Nissan s 7,3-odstotnim tržnim deležem.

Letna stopnja inflacije v območju evra, katerega članica je od 1. januarja tudi Slovenija, se je avgusta v primerjavi z julijem zmanjšala za 0,1 odstotka in je znašala 1,7 odstotka. Slovenija pa je zabeležila 3,4-odstotno stopnjo inflacije na letni ravni, kar je največ med članicami območja skupne evropske valute, je danes sporočil evropski statistični urad Eurostat. V celotni EU je bila avgusta inflacija na letni ravni v primerjavi s prejšnjim mesecem prav tako nižja za 0,1 odstotka in je znašala 1,9 odstotka. Avgusta so najnižje stopnje inflacije na letni ravni v EU beležile Malta (0,6 odstotka) ter Danska (0,9 odstotka) in Nizozemska (1,1 odstotka). Najvišje so bile letne inflacijske stopnje v Latviji (10,2 odstotka), Bolgariji (9,3 odstotka) in na Madžarskem (7,1 odstotka). V primerjavi z julijem se je letna stopnja inflacije junija v sedmih članicah EU zvišala, v 15 se je znižala, v štirih pa je ostala na enaki ravni. Slovenija je avgusta s 3,4 odstotka na letni ravni zabeležila najvišjo stopnjo inflacije med članicami območja z evrom. Sledijo ji Grčija z 2,7 odstotka, Irska z 2,3 odstotka in Španija z 2,2 odstotka. Najnižje letno povprečje inflacije do avgusta so v celotni EU zabeležile Malta (0,5 odstotka), Francija in Finska (obe 1,3 odstotka), najvišje pa Latvija in Madžarska (7,7 odstotka). Za Slovenijo je letno povprečje avgusta znašalo 2,9 odstotka in je bila tako skupaj z Grčijo na prvem mestu med članicami območja skupne evropske valute.

V prihodnjih dneh si v središču Citypark lahko ogledate razstavo eksotičnih kač, pajkov in škorpijonov. Med njimi sta tudi strupeni gabonski gad in klopotača. Živali so last gojitelja in strokovnjaka za plazilce Jürgna Hergerta. V varovanih terarijih je na ogled postavil 24 strupenih in nestrupenih kač, 52 pajkov in štiri škorpijone. Živali v naravnem okolju lahko srečate v Afriki, Aziji, Severni in Južni Ameriki. Z razstavo želi Hergert obiskovalcem približati te živali, jih poučiti o njihovem naravnem okolju in življenjskih navadah ter jim pomagati znebiti se morebitnega strahu pred omenjenimi plazilci. Živali so nameščene v tako imenovanih afriških hišah z dobro varovanimi terariji. Od 25. marca do 4. aprila si bodo obiskovalci lahko med drugim ogledali tudi strupenega gabonskega gada, modrasa in klopotačo. V tem času bodo organizirana strokovna predavanja Jürgna Hergerta, ki se je med drugim vpisal tudi v Guinnessovo knjigo rekordov, saj je sto dni preživel v kletki skupaj s 24 strupenimi kačami.

Ljubljana - Med slovenskimi podjetij se je letos na lestvico največjih družb v 16 državah srednje Evrope najviše, na 41. mesto, uvrstila skupina Petrol, ki je bil lani na 57. mestu. Skupina Mercator je po razvrstitvi, ki jo je tretje leto zapored pripravila mednarodna svetovalno-revizorska hiša Deloitte na 46. mestu, medtem ko je bila lani na 40. mestu. Družba Petrol se v preteklih dveh letih ni uvrstila na seznam 500 največjih, medtem ko je letos tretje najvišje uvrščeno slovensko podjetje, in sicer na 54. mestu. Na 91. sledi Poslovni sistem Mercator, skupina Gorenje je na 134. mestu, skupina Merkur na 143. mestu, Revoz pa se je uvrstil na 151. mesto. V Holdingu Slovenske elektrarne so lani zasedli 183. mesto, letos pa so zdrsnili na 199. Lek se je z lanskega 242. mesta povzpel na 204., skupina Krka je lani zasedla 215. mesto, letos pa je napredovala na 208. mesto. Štirim podjetjem, ki so bile lani na repu seznama, se letos ni uspelo uvrstiti med 500 najboljših v srednji Evropi, in sicer družbi Acroni, Tehnika Obnova, Mobitel in Slovenske železnice.

Odziv KPK. "To je zlonamerno rušenje ugleda komisije. Usmerjeno je proti vodstvu." "Zavračamo navedbe, da fingiramo javne razpise, da smo komu na komisiji urejali službe za nedoločen čas in da so javni razpisi pesek v oči," se je odzval podpredsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Rok Praprotnik. Da so bili vsi razpisi za delovna mesta transparentni in da so bili izbrani najboljši kadri, je zatrdila tudi druga podpredsednica Liljana Selinšek. So pa medtem že ugotovili, da je bil anonimni vir, ki nam je poslal imena oseb, ki bodo izbrana na štirih javnih razpisih, "iz notranjih vrst" KPK. Za koga gre, molčijo, o ukrepih pa se bodo odločali, ko se vrne predsednik Goran Klemenčič. "Ne pričakujte pa, da bomo izvajali kakšne maščevalne ukrepe," je zagotovila Selinškova. "Klepet ob kavi" Na naše vprašanje, kako si razlagajo, da so anonimneži že vnaprej stoodstotno natančno napovedali, kdo bo na štirih javnih razpisih dobil službo, je Praprotnik odgovoril, da je bilo na kolegijih večkrat povedano, da se pripravljajo javni razpisi. Zaposleni pa naj bi se nato ob kavi pogovarjali, kdo se bo kam prijavil in kdo bi se lahko prijavil. "Kaj pa tvegaš, če potem napišeš anonimko. In če uganeš, si genij," je dodal. Da so dve osebi najprej zaposlili v kabinetu, pa se je zgodilo, ker ob njunem prihodu na KPK ta še ni imela nove sistemizacije. Zlonamerno rušenje KPK Na KPK menijo, da bi oseba, če bi že imela kakršnekoli dvome o razpisih in bi bila dobronamerna, na to opozorila vodstvo, ker pa je šla v medije, "to razumemo kot zlonamerno rušenje ugleda komisije, ki je bistven, da nam prijavitelji sploh zaupajo", je prepričan Praprotnik. Selinškova pa meni, da je vse to uperjeno proti vodstvu, saj se v službo "ni mogoče več hoditi le štempljat".

Zavod za zaposlovanje vsako leto iz evidence brezposelnih črta veliko brezposelnih. Že obisk tečaja ali usposabljanja pomeni premik brezposelne osebe v drugo evidenco. Gre za olepševanje porazne statistike brezposelnih? Wolfgang Tagel je desetletja delal pri vodilnih bankah in podjetjih kot direktor kadrovske službe, pri šestdesetih se je kot višek znašel na Zavodu za zaposlovanje! Konec leta 2009 je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih malo manj kot 100 tisoč brezposelnih. Po drugi strani pa je bilo ob koncu preteklega leta glede na podatke zavoda iz evidence brezposelnih odjavljenih skoraj 80 tisoč oseb. Čeprav se večina teh odjavljenih oseb dejansko zaposli, pa naj bi bilo vseeno malo manj kot 10 odstotkov takšnih, ki jih zavod prestavi v druge evidence, ker se udeležijo programov aktivne politike zaposlovanja ali pa obiskujejo razna usposabljanja in tečaje. Avstrijec, ki je desetletja delal pri vodilnih bankah in podjetjih kot direktor kadrovske službe, se je pri šestdesetih znašel kot tehnološki višek na zavodu za zaposlovanje. Kot brezposelni se je udeležil vseh izobraževanj, svetovalci pa so ga v treh letih poslali na vse mogoče tečaje, pa čeprav so bili ti namenjeni pol mlajšim, pol manj izobraženim ali pol težje zaposljivim. Ko obiskuješ razna usposabljanja in tečaje, statistično ne spadaš več med brezposelne, pogosta neprimerna in nepotrebna izobraževanja pa so le pesek v oči, saj so namenjena olepševanju statističnih številk, se je bridkih izkušenj spominjal nekdanji avstrijski direktor. Podoben sistem vodenja evidenc brezposelnih poznamo tudi v Sloveniji ali se tudi pri nas na podoben način norčuje iz brezposelnih?

Ljubljana - Zaradi višjih trošarin se bodo v Sloveniji s prvim aprilom zvišale cene tobačnih izdelkov, najverjetneje pa tudi alkoholnih pijač. Čeprav je ministrstvo za finance predlog dviga trošarin za alkoholne pijače v javno obravnavo poslalo v ponedeljek, se rok za morebitne pripombe namreč izteče že čez deset dni. Medtem ko si vlada od dviga trošarin na tobačne izdelke na letni ravni obeta 13,6 milijona evrov več proračunskih prihodkov, si od višjih trošarin za alkoholne pijače obeta 9,3 milijona evrov višje proračunske prihodke. Po predlogu ministrstva za finance se bodo trošarine na alkoholne pijače zvišale za 10 odstotkov, na 1100 evrov (za sto odstotkov prostorninske vsebnosti alkohola na en hektoliter etilnega alkohola). Za deset odstotkov, na 110 evrov, se bodo zvišale tudi trošarine za vmesne pijače (pijače z vsebnostjo alkohola, ki presegajo 1,2 in ne presegajo 22 odstotkov alkohola). Ko je bivša vlada lansko jesen načrtovala dvig trošarin za alkoholne pijače za 20 odstotkov, kar se ni uresničilo, ni predvidevala dviga trošarin za pivo. Toda po najnovejšem predlogu vlade se bodo za deset odstotkov zvišale tudi trošarine za pivo, in sicer na 11 evrov za en odstotek prostorninske vsebnosti alkohola za en hektoliter piva. V Skupini Pivovarna Laško se zavedajo pomena stabilnih financ in nujnega zmanjševanja javnofinančnega primanjkljaja. Kljub temu pa bi Laščani pričakovali, da se bodo posegi, kot so dvigi trošarin za določeno skupino izdelkov, opravili po temeljitih analizah. "Načrtovani desetodstotni dvig trošarin ne bo imel zgolj pozitivnih posledic za proračun, ampak bo na račun zmanjšanja potrošnje ter posledično zaposlenosti prinesel tudi negativne učinke," so opozorili v Pivovarni Laško. Po njihovih pojasnilih je Slovenija po višini trošarine na pivo med članicami EU že zdaj na petem mestu (pred njo so uvrščene Finska, Švedska, Velika Britanija in Irska). Ker pa so vse te države po kupni moči na prebivalca daleč pred Slovenijo, to pomeni, da trošarina končnega kupca ne obremenijo v tolikšni meri. Trenutno znaša trošarina na pivo s 4,9-odstotno alkoholno stopnjo 49 evrov na hektoliter, po novem pa se bo zvišala na 53,9 evra na hektoliter. Po pojasnilih Laščanov pa povprečje v EU znaša manj kot 30 evrov na hektoliter. Toda pri tem je treba upoštevati, da povprečje zvišujejo omenjene štiri države, kjer znaša povprečna trošarina za enako pivo skoraj 99 evrov na hektoliter. Povprečna trošarina v državah, ki imajo nižjo trošarino od Slovenije, pa znaša 16,64 evra na hektoliter. Medtem ko je Skupina Pivovarna Laško lani iz naslova trošarin v proračun plačala 62,86 milijona evrov, naj bi v letošnjem letu plačala 69 milijonov evrov. Vse štiri države, ki imajo višje trošarine od Slovenije, pa obdavčujejo tudi vino. In zakaj vlada po zgledu nekaterih držav EU ne uvede trošarin za vino? Na ministrstvu za finance so odgovorili, da bi bila uvedba trošarine na vino mogoča le s spremembo zakona. Pri tem bi bilo poleg fiskalnega vidika treba upoštevati tudi vrsto drugih ciljev, ki jih zasleduje država (kmetijskega, zdravstvenega). Dosedanje razprave niso pokazale, da bi bilo treba dosedanjo politiko na področju obdavčitve vina s trošarino spremeniti, so dodali na ministrstvu. Sicer pa je tudi podpredsednik sekcije za turizem in gostinstvo pri Obrtni zbornici Slovenije in eden večjih koroških gostincev Drago Delalut ocenil, da bo zaradi višjih trošarin promet v gostinskih lokalih upadel, država pa bo posledično pobrala manj davkov. "Z višjimi trošarinami se potrošnja alkohola ne bo zmanjšala, temveč se bo preselila iz gostiln na domove," je dodal Delalut. V Mercatorju in Tušu še nimajo izračunov, za koliko se bodo zaradi višjih trošarin povišale maloprodajne cene alkoholnih pijač. sebastjan.morozov@dnevnik.si

Nekateri trgovci so potrdilili, da bodo v ponedeljek dvignili cene. Mlečni izdelki bodo dražji tudi do 20 odstotkov.

Maribor - Zavod za zastopanje malih delničarjev, ki je v postopku ustanavljanja in bo imel sedež v Mariboru, ob aktualnih finančnih "aferah" napoveduje odškodninske tožbe proti vodilnim v podjetjih z namenom zaščititi male delničarje. Predsednik zavoda Stanislav Zajšek je danes napovedal tožbo proti vodilnim v Istrabenzu, če bo zanj uveden stečaj. Kot je na današnji predstavitveni novinarski konferenci v Mariboru ocenil Zajšek, interesi malih delničarjev v Sloveniji niso primerno zastopani, malih delničarjev pa po njegovih besedah nihče ne ščiti, niti država. Zato si bo zavod poleg sodelovanja na skupščinah prizadeval tudi za spremembo zakonodaje, ki bi malim delničarjem omogočala zastopanje tudi v nadzornih svetih družb, kjer bi lahko opozarjali na nepravilnosti. Informacije, ki zadevajo dogajanje v Istrabenzu, je označil kot "zastrašujoče" in navedel, da se mali delničarji množično obračajo nanj in sprašujejo, kaj lahko storijo. Po njegovem mnenju se v takšnih primerih ne da izgovarjati na recesijo, temveč so vodilni v podjetju moralno in odškodninsko odgovorni za nastali položaj, zato zavod v takšnih primerih napoveduje odškodninske tožbe proti "nesposobnim managerjem". Podobno meni za dogajanje v NKBM. Zajšek, tudi sam mali delničar, je zaradi nezadovoljstva z delom vodstva izstopil iz Vseslovenskega združenja malih delničarjev, pobuda za ustanovitev zavoda pa je bila po njegovih besedah podpora malih delničarjev za zastopanje na skupščinah. Zavod trenutno združuje okoli 300 malih delničarjev, Zajšek pa napoveduje, da naj bi se njihovo število v prihodnjih mesecih bistveno povečalo. Zavod bo, ko bo po vpisu v sodni register, kamor so že oddali vlogo, formalno ustanovljen, deloval kot neprofitna organizacija, ki se bo financirala s sredstvi donatorjev in sponzorjev ter članarinami. Zavod, kot je poudaril Zajšek, deluje nestrankarsko in nepolitično.

Osumljen zlorabe položaja pri prevzemu Merkurja Kranjsko sodišče je nekdanjemu predsedniku uprave Merkurja Binetu Kordežu na zahtevo tožilstva začasno prepovedalo razpolaganje s premoženjem. Plombo na Kordeževo premoženje naj bi zahteval tudi Merkur. Kordež se je že pritožil. Kordeža so na Kranjskem sodišču zaslišali v petek, mesec in pol po hišni preiskavi. Na sodišču so za TV Slovenija pojasnili, da je preiskovalna sodnica opravila prvi narok v postopku za odreditev začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi Binetu Kordežu in nekaterim drugim ljudem. Zavarovanje Kordeževega premoženja je zahtevalo tožilstvo, sodnica pa dokončne odločitve še ni sprejela, zato se pričakuje še preverjanje podatkov v zemljiški knjigi, v kateri je premoženje vpisano. Kordež naj bi na odločitev sodišča že podal ugovor. Izrečeni ukrep lahko v predkazenskem postopku traja tri mesece, v primeru vložitve obtožnice pa največ pol leta. Kaj vse ima Kordež? Po pisanju spletnega portala Žurnal24 naj bi Kordež hišo, v kateri ima prijavljeno stalno bivališče, že lani podaril svoji hčeri. Hiša, ki jo gradi v Lescah na Gorenjskem, naj bi bila obremenjena z 250 tisoč evrov vredno hipoteko Gorenjske banke, v lasti pa naj bi imel še dobro četrtino družbe Merfin prek družbe BK Kapital, ki je lastnica slabih devetih odstotkov Merkurja. Začelo se je s pridržanjem in preiskavo Kriminalisti so akcijo uradne preiskave dogajanja v Merkurju začeli v začetku decembra in Bineta Kordeža za 48-ur zadržali v policijskem pridržanju. Osumili so ga zlorabe položaja pri prevzemanju Merkurja, saj naj bi Kordež in njegovi sodelavci v upravi Merkurja družbo oškodovali za več deset milijonov evrov po nekateri podatkih celo za okoli 130 milijonov evrov. Kriminalisti so pridržali več ljudi, preiskave pa opravili na 28 krajih po Sloveniji, med njimi v poslovnih stavbah Merkurja v Naklem in Celju ter na domovih osumljencev. Če Kordeža obtožijo in mu očitano zlorabo dokažejo, ga čaka do osemletna zaporna kazen.

Primopredaja. Kmetijsko ministrstvo začasno prevzema Henrik Gjerkeš. Pahor se je pogovarjal z nezadovoljnim predsednikom Sindikata kmetov Slovenije. Minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrik Gjerkeš z današnjim dnem prevzema vodenje kmetijskega ministrstva. Vodil ga bo začasno, predvidoma 14 dni. V tem času naj bi premier Borut Pahor dobil novega kandidata, kot je znano, naj bi se odločal med dvema možnima kandidatoma, prodekanom ljubljanske biotehniške fakultete Janezom Hribarjem in direktorjem mariborskega območnega veterinarskega urada Igorjem Vojticem. Nezadovoljni sindikat kmetov Že včeraj, po Pahorjevi odločitvi o začasnem Gjerkeševem prevzemu ministrstva, se je oglasil nezadovoljni Sindikat kmetov Slovenije. Predsednika sindikata Romana Žvegliča je popoldne poklical premier sam. "Pozval sem ga k večji resnosti. Že od začetka februarja ne moremo imeti nobene vsebinske razprave na ministrstvu. Tam so bili na dnevnem redu samo bulmastifi na eni strani in obramba položaja na drugi. Kmetijstvo pa stoji,“ je za Žurnal24 povedal Žveglič. Žveglič pri tem izpostavlja, da ravno v teh dneh poteka svet kmetijskih ministrov Unije, na katerem zastavljajo zametek reforme skupne kmetijske politike od leta 2013 naprej. "Imamo Slovenci sploh predstavnika tam?“ se pri tem sprašuje in izpostavlja, da se ukvarjamo zgolj z zamenjavami in iskanji kandidatov, medtem ko resor stoji. Vprašanje, kdo zastopa Slovenijo na tem pomembnem srečanju kmetijskih ministrov, smo naslovili na ministrstvo. Točnega odgovora nam niso dali takoj, nanj še čakamo.

Največja spletna lekarna Lekarnar.com je uvedla mobilno različico svoje spletne strani, s katero želi razširiti dostopnost spletne... Največja spletna lekarna Lekarnar.com je uvedla mobilno različico svoje spletne strani, s katero želi razširiti dostopnost spletne lekarne, predvsem pa slediti sodobnim trendom uporabe informacijske tehnologije. Mobilna lekarna je namenjena boljši dostopnosti zdravil in drugih izdelkov, ki so na voljo v spletni lekarni kadarkoli in kjerkoli. Primerna je za posameznike, ki tehnologijo uporabljajo zato, da jim ta olajša življenje. Prilagojena je manjšim zaslonom mobilnih naprav in nudi dobro odzivnost, kar pa bodo lahko izkoristili tudi starejši uporabniki, ki sicer niso pogosto v stiku z računalniki ali pametni mobilnimi telefoni, menijo pri Lekarnar.com. Mobilna spletna lekarna je dostopna na naslovu m.lekarnar.com.

Če bo vlada posegla v minimalno plačo, se bodo šolniki pridružili novembrskim demonstracijam. "Vlada naj opusti razmišljanja o znižanju minimalne plače in zagotovi, da v njeno višino in splošno veljavnost ne bo posegala," je v imenu Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) pozval njen predsednik Branimir Štrukelj. Od ravnanja vlade bo odvisno, ali se bo KSJS pridružila demonstracijam Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Kot je pojasnil, je za njihovo sindikalno centralo, ki ima več tisoč članov z minimalno plačo, zniževanje te plače nesprejemljivo, saj je njen veljavni znesek že zdaj pod pragom tveganja revščine. Zavračajo tudi vsa razmišljanja o "relativizaciji minimalne plače". "Bistvo minimalne plače je, da velja zmeraj in povsod, ker lahko le na tak način preprečuje ekstremno izkoriščanje delavk in delavcev v zasebnem in javnem sektorju," je poudaril. Odločitev o izvedbi delavskih demonstracij je predsedstvo ZSSS sprejelo na petkovi seji, natančen datum pa bo določen v dogovoru z ostalimi sindikalnimi centralami, ki se bodo pridružile demonstracijam. Vlada o "posegih" v minimalno plačo razmišlja, ni pa v zvezi s tem sprejela še nobene odločitve.

New York - Bonitetna hiša Moody's je v sredo znižala kreditno oceno Grčije za tri dodatne stopnje oziroma z ocene B1 na Caa1 in obenem napovedala, da bo ocena v prihodnje še bolj padla. Moody's je tudi izrazil mnenje, da obstaja 50 odstotkov možnosti, da Grčija ne bo sposobna odplačati svojih dolgov. Analitiki Moody's so sporočili, da nižja ocena odraža povečano tveganje, da Grčija ne bo uspela stabilizirati svojega dolga brez novega prestrukturiranja, pri čemer bodo morali trpeti tudi zasebni upniki. Moody's prav tako meni, da Grčija ne bo uresničila proračunskih ciljev za leto 2011. Grčija je sedaj glede na oceno kreditne sposobnosti na nižji ravni, kot Črna Gora. Mednarodni denarni sklad (IMF), Evropska centralna banka in Evropska komisija so Grčiji lani zagotovili 110 milijard evrov, kar pa ni uspelo preprečiti pobega vlagateljev. Evropske države sedaj pripravljajo drugi paket reševanja Grčije, da preprečijo prvi bankrot države v območju evra.

Katastrofa v Mjanmaru je vplivala tudi na skokovito rast cen riža po svetu. Nasploh so cene hrane letos zaradi številnih naravnih nesreč skočile v nebo.

Svetovna finančna kriza po ocenah nekaterih strokovnjakov že vpliva na slovenski nepremičninski trg. Cene stanovanj, ki so še pred letom rasle v nebo, se počasi umirjajo.

Ameriški nobelovec, ekonomist Paul Krugman, južnim sosedom svetuje, da se rešijo po njegovih besedah intuitivne, a ovržene dogme, da je v krizi potrebno zategovati pasove "Če varčuješ in ne kupuješ mojih proizvodov, znižuješ moje prihodke, skupaj pa toneva in le še poglabljava krizo," je ameriški nobelovec Paul Krugman v intervjuju za hrvaški Jutarnji List opisal, kako varčevanje vpliva na gospodarsko stanje v državi. Profesor ekonomije na Princetonu in kolumnist New York Timesa velja za pristaša teorije očeta makroekonomske vede Johna Maynarda Keynesa, s katerim deli simpatijo do vpletanja države v gospodarstvo. Na vprašanje, zakaj večina politikov v varčevanju vidi rešitev in izhod iz krize, Krugman odgovarja, da je tovrstno sklepanje verjetno posledica instinkta, ki ljudem govori, da je potrebno v kriznih časih zategniti pas. Potrebno pa bi bilo, tako Krugman, ravno obratno. "Ne smemo pozabiti, da gre tu pogosto za sistemske ukrepe, kjer se pod krinko varčevanja poskuša zagristi v institut države blaginje in ga prikazati kot neprimernega," pravi. 'Zadolževanje držav ni privedlo do krize, temveč obratno' Dobitnik Nobelove nagrade za ekonomijo leta 2008 še pravi, da so zgodbe o gromozanski zadolženosti držav posledica napačnih sklepanj. "Za primer, Španija in Irska sta imeli pred krizo velik plus v državni blagajni in nizek javni dolg. Zdaj pa sta v težavah, iz katerih bosta težko izšli," je dejal. ZDA in Evropska unija (EU) po njegovih besedah pred krizo nista imeli visokih primanjkljajev, a je kriza vse te države močno udarila. Američan se zato ne strinja z ekonomisti in politiki, ki pravijo, da je krizo povzročilo nezadržno zadolževanje držav."Krizni udarec nikakor ni nastal zaradi javnega dolga, temveč obratno," pravi. Paul Krugman čez mesec dni prihaja na Hrvaško. V Rovinju se bo 5. oktobra udeležil mednarodne konference z nazivom 'Pet let kasneje - Evropski upi v luči krizne realnosti'.

Laura Novak. Za inovacijski projekt podaljšanega bivanja priznanje GZS. “Učiteljem, ki so utrujeni od svojega dela, svetujem, naj inovirajo, pa jim bo lepše in lažje,” pravi Laura Novak, vzgojiteljica v prvem razredu podaljšanega bivanja na Osnovni šoli Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica. Za svoj inovacijski projekt S Piko Nogavičko skozi šolsko leto je skupaj z najboljšimi inovatorji iz gospodarstva prejela priznanje postojnske območne zbornice Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).Strokovno potrjeno. Zavod RS za šolstvo. Po njegovi strokovni oceni projekt Laure Novak dosega visoko četrto raven (od petih) razvoja novosti, saj je avtorica iz že znanih didaktičnih elementov oblikovala novo celoto. Pritegne tudi razgrajače Novakova je program dela v podaljšanem bivanju oblikovala s pomočjo knjižne junakinje. Pikina zgodba je vsakič iztočnica za pogovor, ustvarjanje, ples, petje, športne dejavnosti, kuhanje in druge igre istovetenja, ki jih soustvarjajo otroci. Pri tem pridobivajo številna znanja, spretnosti, razvijajo dobre odnose ... Njen priročnik za učitelje, kakršnega v Sloveniji še nimamo, bo predvidoma prihodnje leto izšel tudi v knjižni obliki. Inovacije niso samo stvar tehnike “Pri spodbujanju inovativnosti je treba preseči meje, znotraj katerih po navadi delujemo. V primeru inovacije iz šolstva gre za nujen prenos dobre prakse med različnimi področji družbenega življenja,” na prvi pogled neobičajno izbiro GZS komentira njen predstavnik Vladimir Vinšek. Kot ugotavlja, bo potrebnih še precej naporov, da bodo tudi v javnem sektorju sprejeli dejstvo, da niso inovacije samo stvar tehnike, ampak tudi drugih oblik in vrst dela. “Osnovna šola ima pri spodbujanju inovativnosti temeljno vlogo. Otroci inovativnost prinesejo s seboj, bistveno je, da je šola ne zavira, pač pa ji na široko odpira vrata,” pa je prepričana Ester Juriševič, ravnateljica OŠ Dragotina Ketteja.

Okoljevarstvenik David Stepan je po šestnajstih dneh prekinil gladovno stavko zaradi problematike urejanja območja Luke Koper. Glavne stavkovne zahteve niso bile uresničene. Kot je dejal David Stepan za zurnal24.si, se je za prekinitev stavke odločil zato, ker ni bilo nobenega velikega odziva pristojnih, ter zaradi družine in zdravja. Tako niso bile uresničene njegove glavne zahteve, da bi pristojne službe odstranile črne gradnje nasipa ob školjčni sipini v Ankaranu in da bi prišlo do sestanka s premierjem Janezom Janšo. Čeprav se je že večkrat sestal z okoljskim ministrom Janezom Podobnikom, večjega napredka niso dosegli. " Čakali smo , da bi se sestali s predsednikom vlade. Glede na to, da se ni odzval, kaže na ta način zelo slabo skrb do Slovenije," je dejal Stepan. Prvi pomol bodo podaljšali Kljub prekinitvi gladovne stavke Stepan še ne namerava vreči puške v koruzo. Tako že razmišlja o morebitnih tožbah in nekaterih drugih nadaljnjih korakih. "Planirali smo , da bomo imeli avgusta v Ankaranu zbor krajanov in da bi se mogoče pripravljala bolj masovna gladovna stavka, in pričakujemo odziv predsednika vlade. Ker predsednik vlade tako hvali Triglav, v našem grbu pa je znotraj tudi morje. Medtem ko so Triglav lepo zavarovali, morje spreminjajo v skladišče za premog in parkirišča za avtomobile. To ne gre skupaj," še pravi Stepan. Spomnimo, da je minister za okolje in prostor Janez Podobnik ob zadnjem srečanju z Davidom Stepanom glede odstranitve črne gradnje Luke Koper dejal, da je gradbeni inšpektor nelegalno postavljen most prisilno odstranil. Investitor je kasneje postavil nov montažni most, za katerega je bil izrečen nov inšpekcijski ukrep, zoper katerega je investitor vložil pritožbo, o kateri pa še ni odločeno. Po odločitvi naj bi inšpektor izvedel izvršilni postopek prisilne odstranitve mostu. V zvezi z nelegalno izdelanim parkiriščem gradbeni inšpektor v postopku upravne izvršbe inšpekcijske odločbe zavezanca prisiljuje z denarnim kaznovanjem k izvršitvi inšpekcijskega ukrepa. Če zavezanec tudi po denarnem prisiljevanju ne bo izvršil odrejenih dejanj, bo gradbeni inšpektor nadaljeval izvršilni postopek s prisilnim odstranjevanjem parkirišča.

Slovenija je v prvem letošnjem četrtletju imela 6,2-odstotno brezposelnost, kažejo podatki Eurostata V prvem četrtletju letošnjega leta je sezonsko prilagojena stopnja brezposelnosti v EU znašala 9,6 odstotka, kar je odstotno točko manj kot v ZDA ( 9,7 odstotka), kažejo podatki, ki jih je danes objavil evropski statistični urad Eurostat. V Sloveniji je stopnja brezposelnosti v prvem četrtletju znašala 6,2 odstotka. Najvišja brezposelnost v Latviji, najnižja na Nizozemskem Najvišje stopnje brezposelnosti v državah EU so zabeležili v Latviji (21,6-odstotna), Španiji (19-odstotna) in Slovaški (14,1-odstotna). Na drugi strani so najnižje stopnje brezposelnosti v prvem četrtletju zabeležili na Nizozemskem (4-odstotna), Avstriji (4,9-odstotna) in Luksemburgu (5,5-odstotna). Brezposelnost bolj prizadela moške Pred gospodarsko krizo je bila brezposelnost v ZDA najnižja v drugem četrtletju leta 2007, ko je bila 4,5-odstotna, najvišja pa v zadnjem četrtletju preteklega leta, ko je dosegla 10 odstotkov, ugotavlja Eurostat. V Evropski uniji je brezposelnost začela rasti v prvem četrtletju leta 2008, ko je bila 6,7-odstotna, nato pa je stalno naraščala. Medtem ko se je v prvem četrtletju tega leta brezposelnost v EU še povečevala, se je v ZDA zmanjšala. Tako v EU kot v ZDA je brezposelnost bolj prizadela moške. V EU je bilo v prvem četrtletju 2010 brezposelnih 9,8 odstotka moških in 9,3 odstotka žensk, v ZDA pa 10,7 odstotka moških in 8,5 odstotka žensk.

Ljubljana - Skupina Bosch Slovenija je v lanskem letu ustvarila 157,5 milijona evrov prihodkov od prodaje. Številka sicer pomeni 15-odstotno rast na letni ravni, a temelji predvsem na izvoznem povpraševanju, saj je rezultat na domačem trgu ne podpira, prodaja v Sloveniji se je namreč skrčila za osem odstotkov, na 48 milijonov evrov. Kljub temu se je število zaposlenih lani povečalo za dobrih sto, na 850, kar ob povečani prodaji na področju tehnologije in storitev kaže, da "se skupina Bosch v Sloveniji izvija iz krize," je dejal generalni direktor družbe Bosch za Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško Thomas E. Beyer. Rast prodaje vse Skupine Bosch je bila po Beyerjevih besedah še višja od slovenske podružnice, a hkrati presenetljivo visoka. Prihodki od prodaje so se namreč v preteklem letu zvišali za 23,8 odstotka, na 47,3 milijarde evrov. V prvih treh mesecih letošnjega leta se je prodaja na krilih sektorja industrijske tehnologije povečala 15-odstotno, v načrtih do konca leta pa cilja Skupina Bosch prvič v zgodovini preseči znamko 50 milijard evrov prodaje. Če se za trenutek vrnemo še v lansko leto, lahko opazimo, da so k dobrim prodajnim rezultatom najbolj odločno prispevali prihodki iz avtomobilske industrije, ki so se povečali za 29 odstotkov, na 28,1 milijarde evrov. V geografskem smislu pa ostaja največji trg Evropa, kjer je bilo realiziranih 27,7 milijarde evrov prodaje, medtem ko kaže močno 43-odstotno povečanje prodaje v Aziji na velik potencial tega trga, ki naj bi do leta 2020 osvojil 40-odstotni delež v svetovni ekonomiji. Za Skupino Bosch je po besedah Beyerja kriza zagotovo preteklost, temu v prid govorita tako močna rast povpraševanja v drugi polovici leta 2010 in prav tako napovedana štiriodstotna rast svetovnega gospodarstva letos. jan.bratanic@dnevnik.si

Ljubljana - Ekvilib inštitut, nosilec certifikata Družini prijazno podjetje, je danes podelil certifikate 14 podjetjem. Od tega je 11 podjetij prejelo osnovni, 3 pa polni certifikat. Do danes se je v projekt certificiranja priključilo že prek 160 slovenskih podjetij in organizacij, ki skupaj zaposlujejo več kot 50.000 zaposlenih. Prejemniki certifikatov so Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem, ELRAD INTERNATIONAL d.o.o., HIT d.d. Nova Gorica, Javni holding Ljubljana d.o.o., Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, d.o.o., MAKOM TRGOVINA, d.o.o., Spekter d.o.o., Splošna bolnišnica Izola, Splošna bolnišnica Novo mesto, Stelkom d.o.o. in Združenje delodajalcev Slovenije. Polne certifikate so prejeli ABANKA VIPA d.d., IOLAR informatika v besedi, d.o.o. in CIMOS TAM Ai, d.o.o.. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je ob dogodku poudarila, da »lahko neravnovesje med lastnimi cilji in zahtevami okolja močno vpliva na zdravje in učinkovitost posameznika  in v času, ko se zdi, da sta vrednoti medsebojne solidarnosti in občutka za skupnost vse redkejši, je vrednost podjetij, ki si prizadevajo za zadovoljstvo svojih zaposlenih, toliko večja.« Ministrica je ob tej priložnosti tudi dodala, da zaključujejo s pripravo sprememb Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in da pri spremembah izhajajo iz sedanjega položaja žensk in moških na trgu dela ter dajejo velik poudarek usklajevanju poklicnega in družinskega življenja. Petra Hartman, strokovna sodelavka na projektu certifikata Družini prijazno podjetje, je ob slavnostni podelitvi pojasnila: »Kljub trenutnim gospodarskim razmeram se v postopek pridobivanja certifikata vsako leto vključujejo vedno nova podjetja in organizacije, ki dokazujejo, da poslovanje načrtujejo dolgoročno in strateško, pri čemer je načrtno vlaganje v zaposlene ključnega pomena. Vlaganje v zaposlene se jim namreč povrne v obliki zadovoljnih, zanesljivih zaposlenih, ki radi opravljajo svoje delo in so ponosni na podjetje, v katerem delajo. Ta podjetja so svetli zgledi, kakršne slovensko gospodarstvo potrebuje, če želi krizo premagati.«

Pogodbo sta podpisala Šušteršič in Rop Ministrstvo za finance je z Evropsko investicijsko banko EIB podpisalo 500 milijonov evrov vredno pogodbo, s katero bo EIB Sloveniji zagotovil posojilo za sofinanciranje nekaterih projektov. Evropska investicijska banka se je s tem odzvala na prošnjo ministrstva za finance za okvirno posojilo za sofinanciranje nacionalne udeležbe pri projektih, ki se sicer financirajo iz proračuna EU-ja. Slovenija je sicer v tekoči finančni perspektivi upravičena do skupno 4,2 milijarde evrov kohezijskih sredstev. S podpisom pogodbe bo EIB zagotovil 500 milijonov evrov sredstev, kar je skladno s pravilom, po katerem skupno financiranje in proračuna EU-ja in EIB-ja ne sme preseči 90 odstotkov skupnih stroškov. Posojilo EIB-ja ima ročnost 25 let, pri čemer se 30 odstotkov sredstev lahko črpa takoj ob odobritvi, preostale deleže pa, ko je že alociranih 80 odstotkov sredstev iz predhodnih deležev. Po mnenju finančnega ministra Janeza Šušteršiča je Slovenija s podpisom te pogodbe prekinila dozdajšnjo relativno enoznačno strategijo financiranja proračuna, ki je temeljila na izdaji ene ali dveh referenčnih obveznic. Po navedbah Šušteršiča bo Slovenija sredstva namenila za financiranje nujno potrebnih investicij, glede na zavezo o konsolidaciji javnih financ. Podpredsednik EIB-ja Anton Rop pa je ob največjem posojilu EIB-ja Sloveniji doslej dejal, da bo to pomagalo okrepiti konkurenčnost Slovenije in povečalo sposobnost Slovenije za črpanje evropskih sredstev. Slovenija bo s sredstvi, odobrenimi pod ugodnimi pogoji, lažje financirala prioritetne projekte v vrednosti okoli treh milijard evrov, ki dobivajo pomoč tudi iz evropskih skladov, je dejal Rop.

Predsednik vlade pač nima časa klicariti nekdanjih bankirjev ali se sestajati z nekimi obskurnimi politiki, ki mu jih na sestanek pripeljejo izza rešetk. Naš predsednik ima čas za vse to, kar prikliče vprašanje, ali mu nemara ne manjka drugega pomembnega dela. Foto: Irena Herak Urednik centralne redakcije Dnevnika Antiša Korljan svari, da umazano delo ni za čiste roke predsednika vlade Boruta Pahorja in da naj si končno najde zaupanja vredne sle. Vir: Dnevnik, 11. aprila 2009

Tuji delavci delajo in živijo v nemogočih razmerah, poleg tega ne dobijo plačila za opravljeno delo. Eden izmed delavcev je dejal, da so delali 220 ur na mesec, v sobi pa so živeli kar štirje. Eden izmed delavcev podjetja B.Hodzic d.o.o Gradbeništvo in storitve je opisal razmere v podjetju. To podjetja naj bi bilo podizvajalec za Vegrad, Konstruktor, Panles, Gorenje, Gradis in druga slovenska podjetja. Dejal je, da sicer ne ve, kaj je to podjetje delalo za Vegradovo bosansko hčerinsko podjetje Gradve. Leta 2007 so po njegovem mnenju v Slovenijo iz Bosne in Hercegovine prišle tri skupine delavcev, kar pomeni od 500 do 600 ljudi. Podjetje B.Hodzic d.o.o Gradbeništvo in storitve naj bi počasi propadalo, po mnenju anonimnega delavca, pa mu dulguje dve zadnji mesečni plači in regres. Poudaril je še, da je na plačilo nadur in malico že pozabil. Želi si, da bi se nehalo izkoriščanje tujih in domačih delavcev. Dejal je, da je direktor podjetja Gradve Admir Hodžić 80-odstotno odgovoren, da ubogi delavci niso dobili plač. Anonimni delavec naj bi bil pri njem zaposlen dve leti. Ko je dobil dovoljenje za delo, pa je odšel v drugo podjetje. Jezi me, da vali krivdo na druge, lahko vam povem, da laže. Dal vam bom samo nekaj primerov, ker bi drugače moral napisati roman o podjetju. V letu 2007/2008, ko je bilo za delavce tudi največ dela v Sloveniji, so v sobi, ki je merila 12 kvadratnih metrov, bivale štiri osebe, še trdi. Delali naj bi tudi po 220 ur na mesec, delali so vse sobote, nedelje in praznike. Direktor naj ne bi upošteval narejenih nadur, grozil pa naj bi tudi z odpuščanjem. Podjetje naj bi nastopalo kot podizvajalec za druga gradbena podjetja v Sloveniji. Ne razumem, da ena pravna država, kot je Slovenija, dovoli to. Njega bi morali izgnati in zaposliti poštene ljudi, ki itak živijo na minimalni plači, je zapisal v e-mail sporočilu. Za komentar očitkov direktor Hodžić danes ni bil dosegljiv na mobilni telefon. Zjutraj pa je dejal, da ima sestanke z delavci podjetja. Delavci brez plače Delavci Vegradovega bosanskega hčerinskega podjetja Gradve so še vedno brez lanskih in letošnjih plač v skupni višini 110 tisoč evrov. Obupana bosanska delavca, edina, ki sta po sredinem izgonu štirih njunih kolegov iz države kar 5 dni vztrajala v Vegradovi upravni stavbi, sta se v ponedeljek vrnila v domovino. Pred tem je direktor Vegradovega hčerinskega podjetja Gradve Admir Hodžić v ponedeljek za 24ur.com sicer potrdil, da bosta dva delavca, ki od družbe terjata zaostale plače, najverjetneje dobila nakazan del sredstev. A očitno iz tega ni bilo nič. Ker niso dobili denarja, niso izplačali plač delavcem. Kot je znano, je v ponedeljek šest delavcev, zaposlenih v podjetju Gradve, zasedlo prostore Vegrada v Velenju. Zahtevali so poplačilo zasluženega denarja. Ker štirje niso imeli ustreznih dokumentov za bivanje v Sloveniji, so jih policisti odpeljali iz države. Hodžić je na sestanku z vodstvom Vegrada že dosegel dogovor za vsaj delno poplačilo obveznosti do zaposlenih v podjetju in dogovor glede obročnega odplačila še preostalih obveznosti.

Vrednost gradbenih del v Sloveniji je bila po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije januarja za 3,9 odstotka višja kot decembra lani, na letni ravni pa je bil padec 17,1-odstoten. V primerjavi s povprečjem za leto 2005 pa je bila vrednost gradbenih del nižja za 5,5 odstotka. Vrednost gradbenih del je bila januarja v mesečni primerjavi za 0,1 odstotka nižja na stavbah, medtem ko se je na gradbenih inženirskih objektih zvišala za 3,1 odstotka. Glede na januar 2010 pa je bila vrednost del na stavbah nižja za 17,3 odstotka in na gradbenih inženirskih objektih za 13,1 odstotka. Se je pa obseg gradbenih del v območju evra januarja na mesečni ravni povečal za 1,8 odstotka, v EU pa za odstotek, je objavil evropski statistični urad Eurostat. Kot kaže prva ocena Eurostata, se je na letni ravni obseg gradbenih del januarja tako kot tudi že v predhodnih mesecih zmanjšal: v območju evra za 4,5 odstotka, v celotni Uniji za 1,2 odstotka. Med državami, za katere je Eurostat imel podatke, se je v letošnjem prvem mesecu obseg gradbenih del v primerjavi z decembrom lani povečal v petih, zmanjšal pa v sedmih državah. Največjo rast so imele Nemčija (+36,3 odstotka), Francija (+7,9 odstotka) in Slovenija, najbolj pa se je obseg gradbenih del zmanjšal v Veliki Britaniji (-9,4 odstotka), Romuniji (-6,4 odstotka) in na Poljskem (-3,1 odstotka). Tudi na letni ravni je Nemčija dosegla največjo rast obsega gradbenih del v EU, znašala je 55,4 odstotka. Sledita Poljska (+11,1 odstotka) in Švedska (+10 odstotkov), medtem ko je Slovenija z omenjenimi 17,1 odstotka takoj za Španijo (-43,2 odstotka) z največjim zmanjšanjem obsega gradbenih del v EU.

V Singapurju je prvič pristalo največje potniško letalo na svetu A380, ki ga je naročil Singapore Airlines. Pristanek Airbusovega letala tipa A380 v Singapurju Singapurski letalski prevoznik Singapore Airlines je danes kot prvi naročnik tudi dejansko dobil prvo Airbusovo letalo tipa A380, ki velja za največje potniško letalo na svetu. Uradno je Airbus prvo letalo družbi predal že pred dnevi v francoskem Toulouseu, kjer je bilo letalo sestavljeno. Prvi komercialni polet z letalom airbus A380 bo Singapore Airlines opravil 25. oktobra. Odvil se bo na liniji med Singapurjem in Sydneyjem, letalske karte zanj pa so prodali na dobrodelni spletni dražbi. Razvoj tega najnovejšega Airbusovega letala je trajal sedem let, vanj pa je bilo vloženih 13 milijard dolarjev. V komercialno uporabo bo sicer prišel z okrog dveletno zamudo.

Z vidika delavcev je stečaj Vegrada najboljša rešitev. Tako je prepričana gospodarska ministrica Darja Radić in tako pravita tudi ekonomista Rado Pezdir in Jože Damijan. Prisilna poravnava naj bi bila manj ugodna. Darja Radić Zgodba o Vegradu se žalostno končuje, saj je to podjetje sporočilo, da je plačilno nesposobno. Glede nadaljnje usode podjetja sta možna dva scenarija. Prisilna poravnava ali stečaj. Ministrica za gospodarstvo Darja Radić meni, da bo Vegrad težko zmogel izkoristiti prisilno poravnavo. Stečaj družbe je tako po njenih besedah najbolj realna možnost in najbolj optimalna rešitev za delavce. Zagotovila je, da bo država, ki ima prek Posebne družbe za podjetniško svetovanje PDP v Vegradu 29-odstotni lastniški delež, poskrbela za brezposelne. Družba PDP je, kot pravi njen izvršni direktor Matej Golob Matzele, od pridobitve lastniškega deleža v Vegradu decembra lani skupaj z bankami in največjimi lastniki vodila aktivnosti za rešitev velenjske družbe in svojega deleža. Kot poudarja, pa nastale situacije niso mogli preprečiti. Nastala situacija je po besedah Radićeve in Goloba Matzeleja tudi posledica neodgovornega ravnanja uprave Vegrada, ki jo vodi Hilda Tovšak. Ta je namreč prikrivala podatke o poslovanju družbe. Radićeva za zdaj ne želi napovedovati morebitnih odškodninskih tožb. Nekaj kazenskih ovadb v zvezi z Vegradom je bilo po njenih besedah sicer že vloženih, če bodo potrebne še kakšne, bodo to tudi storili, je zatrdila. Pezdir Le stečaj Rado Pezdir Foto POP TV Tudi komentarji ekonomistov so podobni razmišljanju Radičeve. Tudi Rado Pezdir namreč meni, da je realna možnost le stečaj. Pravi namreč, da ga v vsej zgodbi preseneča le dejstvo, da do njega ni prišlo že prej. Da je Vegrad gnila družba, pa res ni nikakršna novica, tudi za insolventnost se je vedelo že dolgo. Vegrad v takšni obliki pač nima prihodnosti. Začete projekte bo pač dokončal kdo drug. Poglejte članek o tem, kdo bo plačal za grehe direktorice Vegrada Hilde Tovšak. Vprašanje, ali bodo dobili plače Ekonomist Jože Damijan sicer kot možen scenarij za Vegrad omenja poskus prisilne poravnave med družbo in upniki. A bo morebitna prisilna poravnava po njegovih besedah izjemno težavna, saj družba nima veliko sklenjenih pogodb za nove gradbene projekte. Bolj verjeten je zato stečaj. Pravi, da bo na pogorišču Vegrada verjetno nastalo nekaj manjših gradbenih podjetij. Najslabše jo bodo odnesli zaposleni v Vegradu, navaja Damijan. Vprašanje je, če bodo dobili plačane zaostale plače. Da ne govorimo o neplačanih socialnih prispevkih, že odtegnjenih kreditnih obrokih zaposlenih, vendar ne nakazanih bankam ... dodaja. V primeru stečaja se bodo po Damijanovih besedah upniki poplačali v odvisnosti od vrednosti premoženja Vegrada glede na njegove obveznosti ter v odvisnosti od prednostne vrste terjatev. Najprej se bodo reševale banke, pri katerih ima Vegrad zastavljeno svoje premoženje, podizvajalci pa šele, potem ko bodo banke poplačane. V primeru stečaja je po Damijanovih besedah položaj za zaposlene hud, se pa zanje vsaj končuje sedanja agonija ter bodo v primeru stečaja lahko deležni socialnega varstva s strani države in upravičeni do nadomestil za brezposelne. Za mnoge izmed njih se bo finančni položaj tako vsaj kratkoročno izboljšal, meni. Podobnih stečajev gradbenih podjetij je bilo že nekaj in še nekaj jih bo. Bolj pomembno je, kako bo stečaj Vegrada vplival na vrednost nepremičnin, saj bodo banke morale začeti odprodajati novozgrajena Vegradova stanovanja. Podobno tudi drugi upniki podizvajalci, ki so ta stanovanja dobili kot kompenzacije za neplačana dela s strani Vegrada. Mogoče je pričakovati pomemben vpliv na znižanje cen novih stanovanj v Ljubljani, predvsem tistih v cenovnem razredu od 2000 do 3000 evrov na kvadratni meter, je še pojasnil. Foto POP TV Razočaranje delavcev Žalost, razočaranje in obup so besede, ki najbolje opišejo občutke Vegradovih delavcev. Nekaj jih je že pripravilo potovalke in krenilo nazaj v domovino s sporočilom, da se v to deželo ne vrnejo nikoli. Češ da na denar nekateri čakajo že od marca, drugi od maja in da nimajo več od česa živeti, je poročal 24UR OB ENIH. Delavci si želijo, da bi jim Vegrad denar, ki jim ga dolguje, vendarle izplačal. Vsi še vedno verjamejo v pravno državo, ni pa jim jasno, zakaj nihče z državnega vrha ne ukrepa. Stečaj Brez dela ostane 1700 delavcev Kar zadeva pretekle zlorabe, pa poudarjam, da je bilo ravnanje vodstva Vegrada cinično in vredno vsega obsojanja, poudarja slovenski predsednik Türk. Stečaj za delavce pomeni, da bo brez dela ostalo 1700 slovenskih in 400 bosanskih delavcev. Če bi se odločili za prisilno poravnavo, pa bi delo zagotovo obdržalo vsaj nekaj ljudi. A so tudi delavci za stečaj. Prisilna poravnava jim bo samo dala čas, da po svoje pospravijo še nekaj denarja in poplačajo upnike, ki so bili že doslej vedno v prednosti, pravi sindikalist Srečko Čater. Odgovornost za precej verjeten propad podjetja delavci sicer pripisujejo izključno načinu dela Hilde Tovšak. Na trgu moraš biti prilagodljiv, ne moreš se ujeti le v eno zgodbo. Podobno kot je Gradis gradil samo trgovine, je zdaj Vegrad gradil le stanovanja. Oboje se je slabo končalo. Žal pa Tovšakova ni želela poslušati ekonomistov, ko so govorili o padanju kupne moči, in drugih raziskav tržišča. Znala je graditi, ne pa tudi prodati ... še pravi Čater. Po njegovem mnenju pomeni prisilna poravnava zavlačevanje, razen če direktorici Vegrada Hildi Tovšak bog v kufru ne prinese denarja . Treba je uvesti stečaj in poiskati osebo z drugo vizijo, ki bi nadaljevala posle Vegrada in zaposlila delavce, je prepričan. Nihče ni nor, da bi vso gradbeno mehanizacijo Vegrada pokopal pod zemljo, še meni Čater. Država ima pomembno odgovornost Slovenski predsednik Danilo Türk je prav tako komentiral dogajanje v podjetju Vegrad. Poudarja, da ima država pri reševanju problema Vegrada pomembno odgovornost. Po njegovem mnenju bi bilo treba socialno stisko delavcev najresneje in prioritetno upoštevati v vsem prihodnjem odločanju o usodi podjetja. Celovški dvori pa naj bi že v nekaj dneh dobili uporabno dovoljenje. Kar zadeva pretekle zlorabe, pa poudarjam, da je bilo ravnanje vodstva Vegrada cinično in vredno vsega obsojanja. Pričakujem, da bodo nezakonitosti, ki bi bile ugotovljene, tudi sankcionirane, še dodaja predsednik. Pomoč ogroženim delavcem Velenjski Rdeči križ delavcem družbe Vegrad, ki je insolventna, deli pakete hrane in pralnega praška, delavci pa lahko vsak dan med 15. in 18. uro v velenjski javni kuhinji dobijo topel obrok. Foto POP TV V javni kuhinji dnevno razdelijo obroke okoli 180 delavcem, so povedali na občini, kjer bodo imeli v sredo na temo Vegrada tudi novinarsko konferenco. Delavci lahko na občino podajo tudi vlogo za enkratno izredno denarno pomoč. Posameznik lahko dobi 115 evrov, za dve odrasli osebi je pomoč 195 evrov, tričlanska družina lahko prejme 229 evrov, štiričlanska 264 evrov, petčlanska pa 298 evrov. Enostarševska družina z enim otrokom je upravičena do 184 evrov, enostarševska družina z dvema otrokoma do 218 evrov, enostarševska družina s tremi otroci pa do 252 evrov. Občina tudi še vedno zbira podatke o šoloobveznih otrocih iz družin Vegradovih delavcev, da jim bo s potrebščinami pomagala ob začetku šolskega leta. Z Mladinsko knjigo Velenje so se dogovorili, da bodo upravičenci lahko prevzeli šolske potrebščine v vrednosti 50 evrov na otroka. Pakete s šolskimi potrebščinami, prilagojene stopnji šolanja, upravičencem deli tudi Karitas. Preberite, kaj se bo v procesu prisilne poravnave ali stečaja zgodilo s podizvajalci in drugimi upniki ter po kakšnem scenariju bi družba vendarle lahko preživela.

Kriminalisti so zaključili hišne preiskave v zvezi s posli koprskega Cimosa. Ena oseba je danes še vedno v pridržanju. S Policijske uprave Koper so sporočili, da pridržano osebo kriminalisti še vedno zaslišujejo, po zaslišanju pa naj bi bila izpuščena. Kriminalisti preiskujejo več kaznivih dejanj goljufij na škodo EU in kaznivo dejanje pranja denarja. Hišne preiskave so po neuradnih informacijah potekale tudi pri nekdanjem prvem možu Cimosa Francu Krašovcu, kar smo pisali že včeraj, in po poročanju STA pri nekdanjem izvršnem direktorju Cimosa Zorku Kendi. Kriminalisti pa so se med drugim oglasili tako v prostorih Cimosa v Kopru kot tudi v Senožečah. V hišnih preiskavah so iskali dokaze glede sumov goljufije na škodo EU ter pranja denarja. Preiskava je povezana z razvojnima centroma Sieva in Simit, v katerih ima Cimos 20-odstotni delež. Razvojna centra bosta morala zaradi nepravilnosti pri nabavi opreme, na račun katere so jim odobrili 36 milijonov evropskih sredstev, vrniti del denarja. Kupili stare, denar za nove pa pospravili v žep Nadzor je pokazal, da so del denarja namesto za nakup nove, porabili za nakup stare opreme. Skupno naj bi družbi zdaj vrnili 3,5 milijona evrov. Do zlorabe evropskih sredstev je prišlo v času, ko je Cimos vodil Krašovec. Nova uprava, ki jo od spomladi vodi Jerko Bartolić, je aprila sama obvestila ustrezne organe in vse družbenike obeh razvojnih centrov o nepravilnostih, ki jih je po nastopu mandata ugotovila v povezavi z dodelitvijo sredstev za del opreme, ki ni bila skladna z razpisnimi pogoji. Dosegli dogovor o rešitvi V tem času se je Cimos s Sievo in Simitom ter vsemi njihovimi družbeniki že dogovoril o rešitvi in z njimi podpisal pogodbi o načinu vračila neopravičeno dodeljenih sredstev. Razvojni center Sieva je v lasti osmih družbenikov, ustanovljen pa je bil v okviru projekta razvojnih centrov slovenskega gospodarstva. V triletnem obdobju od ustanovitve 2011 do konca prihodnjega leta bo v Sievo skupno vloženih skoraj 45 milijonov evrov, od tega bo gospodarsko ministrstvo sofinanciralo 20 milijonov evrov aktivnosti, preostanek pa so oz. še bodo vložili družbeniki Sieve. Kot so danes sporočili iz razvojnega centra, so vodstvo kot tudi njeni družbeniki izredno razočarani zaradi prevare s strani stare uprave Cimosa, hkrati pa spoštujejo prizadevanja nove uprave, da sanira nastalo situacijo, kar bo omogočilo tudi realizacijo zastavljenega poslovnega načrta razvojnega centra.

Na skupščini 82,15 odstotka predstavnikov kapitala Lastniki Pivovarne Laško upravi in nadzornikom družbe za lansko leto niso podelili razrešnice, so pa imenovali nove nadzornike. Na skupščini je bilo navzočih 82,15 odstotka predstavnikov kapitala, med glasovanjem o nepodelitvi razrešnice upravi, ki jo je lani še vodil Boško Šrot, pa so nepodelitev razrešnice izglasovali z 82,25 odstotka glasov. Razrešnice ni dobil niti nadzorni svet. Odločitev je bila podprta z 68,7 odstotka glasov. Naj tu dodamo, da je Šrot lani z vodnjem Laškega zaslužil 230.000 evrov, kot nadzornik v odvisnih družbah pa še dodatnih 18 tisočakov. Nadzornikom nižja sejnina Predstavniki kapitala so na skupščini imenovali nove nadzornike. Ponovno bo v nadzornem svetu sedel Tone Turnšek, poleg njega pa še Aleksander Svetelšek, Marjan Mačkošek in Vladimir Malinkovič. Direktor Electe Damjan Janković je sicer zahteval, da Turnšek sam poda odstopno izjavo in da prihodnji novi lastnik družbe sam predlaga četrtega člana, a njegov predlog ni padel na plodna tla. Novi nadzroniki bodo imeli nižje sejnine od sedanjih, saj so lastniki potrdili predlog Kapitalske družbe. Lastniki so Kadu pritrdili tudi pri zahtevi po posebni reviziji, ki jo bo opravilo podjetje BDO EOS Revizija. Revidiralo se bo vodenje posameznih poslov v zadnjih petih letih, saj Kad sumi, da se je pri nekaterih poslih ravnalo negospodarsko in škodljivo. Lanska čista izguba šest milijonov Delničarji so podprli tudi sklep, da se lanska čista izguba podjetja, ki je znašala dobrih šest milijonov evrov, pokrije v višini 4,4 milijona evrov iz nerazporejenega dobička iz preteklih let, v višini 1,6 milijona evrov pa iz drugih rezerv iz dobička. Turnšek je sicer finančni položaj podjetja označil za resen, ampak tudi rešljiv. Prav tako so delničarji za 36 mesecev pooblastili upravo Pivovarne Laško za nakup lastnih delnic za odkupno ceno, ki ne sme biti višja od cene delnic, ki velja na organiziranem trgu, z namenom maksimiranja notranje vrednosti delnic družbe. Skupni delež teh delnic ne sme preseči 10 odstotkov osnovnega kapitala družbe. Na vse sprejete sklepe je predstavnik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjan Verbič napovedal izpodbojne tožbe. Zanj je skupščina nelegalna kar dokazujejo skozi sodne postopke, saj je majska skupščina, sklicana ravno na pobudo malih delničarjev, že vpisana v sodni register. Novi prvi mož pivovarne Dušan Zorko se je malim delničarjem za preklic majske skupščine opravičil. Rok Čeferin kot pravni zastopnik Centra naložbe, Infond Holdinga, Kolonela, Atke prima, Boška in Anice Šrot ter Andrijane Starina Kosem pa je napovedal izpodbojni tožbi na izvolitev članov nadzornega sveta in imenovanje posebnega revizorja. Infond Holding s 17,2 milijona izgube Tudi družba Infond Holding, ena od lastnic laške pivovarne, ima izgubo. Če je družba v lanskih prvih šestih mesecih še imela 3,75 milijona dobička, je čista izguba v prvem letošnjem polletju znašala že 17,2 milijona. Po besedah Matjaža Rutarja, ki je Infond vodil do nedavnega, družba letos ni imela prihodkov iz pordaje vrednostnih papirjev.

Le še 30 občin je nezadolženih Prvič doslej so se prihodki občin zmanjšali, njihova zadolženost pa se je lani, v primerjavi z letom 2010, povečala za 68 milijonov evrov. Ob koncu leta 2010 je celotna zadolženost občin, brez njihovih gospodarskih družb, znašala 556, ob koncu lanskega leta pa 624 milijonov evrov, ugotavljajo na finančnem ministrstvu. Zadolženost občin se je lani na medletni ravni povečala za 12 odstotkov, a je za skoraj polovico manjša od povečanja v predhodnem letu. Večina, 94 odstotkov, dolga občin je dolgoročnega. Leta 2010 se je namreč zadolženost občin, v primerjavi z letom 2009, povečala za 21,9 odstotkov. Kljub temu se trend zadolževanja, tako kot doslej, nadaljuje. Na finančnem ministrstvu sicer ugotavljajo, da zadolženost še ni kritična, v povprečju pa so bile občine leta 2010 zadolžene za 25,4 in leto pozneje za 30,3 odstotka njihovih prihodkov. Dolgovi še naprej rastejo Prvič doslej so se zmanjšali prihodki občin, ki so v 2010 znašali 2,18 milijarde evrov in so se lani zmanjšali za 5,7 odstotka na 2,06 milijarde evrov. Zadolženost občin je leta 2010 predstavljala 1,57 odstotka bruto domačega proizvoda, leta 2011 pa 1,75 odstotka. Upoštevajoč še dolgove občinskih pravnih oseb, za katere jamčijo prav občine, je ta delež znašal 2,07 oz. 2,26 odstotka. Delež zadolženosti občin znotraj bruto domačega proizvoda se je s tem povečal kar za 11,4 odstotka, kajti zadolženost občin se je povečala za 12 odstotkov, bruto domači proizvod pa samo za 0,6 odstotka. Upadlo je tudi število povsem nezadolženih občin, in sicer za eno, tako da je bilo lani takih občin le še 30. V zadnjem letu povečal tudi obseg dolga pravnih oseb javnega sektorja občin. Ob koncu leta 2010 je dolg občinskih podjetij znašal 178, leto pozneje skoraj 181 milijonov evrov, kar predstavlja 1,7-odstotni porast. Tri regije, polovica dolga Gledano regionalno, so najbolj zadolžene Osrednjeslovenska, Podravska in Savinjska regija, ki imajo skupaj kar 58 odstotkov vsega občinskega dolga. Drugačna pa je slika pri pravnih osebah občin, kjer so podjetja iz Osrednjeslovenske regije leta 2010 pridelala kar 49 odstotkov dolga v tej kategoriji, lani pa je ta delež znašal 50,96 odstotka. Sledita Obalno-Kraška in Podravska regija, druge regije pa so zadolženost občinskih podjetij zmanjšale. Najmanj pa so zadolžena občinska podjetja iz Zasavske in Goriške regije.

Od 200 delavcev, ki jih bodo v Revozu odpustili, jih je 80 odstotkov tuja delovna sila, so pojasnili v Revozu. V Revozu izdelujejo Twinga in Clio Storia. Velika večina delavcev, ki jih bodo v Revozu odpustili, je del tuje delovne sile, je pojasnila tiskovna predstavnica novomeškega Revoza Nevenka Bašek Zildžovič. Od 200 delavcev, ki jih bodo zaradi zmanjšane proizvodnje morali odpustiti, jih je 20 odstotkov zaposlenih za določen čas, preostalih 80 odstotkov pa je delavcev iz Bosne in Hercegovine, ki so jih zaposlili preko posredniških agencij. Kot je še povedala Bašek Zildžovičeva, je v zadnjem času manj povpraševanja po Renaultovih modelih, ki jih izdelujejo v Revozu Twingo in Clio Storia, zato so morali proizvodnjo zmanjšati z 900 na 750 avtomobilov na dan. Foto Dare Čekeliš Zmanjšanje proizvodnje so v Revozu po besedah Bašek Zildžovičeve pričakovali, saj se povpraševanje v avtomobilski industriji giblje ciklično. Da je povpraševanje ciklično in zato ni razloga za skrb, je povedal tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Poleg tega je povpraševanje po modelih, ki ju izdelujejo v Revozu, upadlo manj kot pa drugih modelov, tako da jo je Revoz odnesel veliko boljše kot pa nekatere druge tovarne . Pojasnila je tudi, da ta dva modela izdelujejo le v Revozu, tako da ni možno, da bi zmanjšali proizvodnjo v Revozu na račun drugih podjetij. Bašek Zildžovičeva tudi pravi, da odpuščanje v Revozu ne sodi v plan odpuščanja 6000 delavcev, ki so ga na Renaultu napovedali že pred časom. V Renaultu v sredo napovedali odpuščanje Že v sredo so v Revozu napovedali, da bodo zaradi poslabšanih razmer na vzhodnoevropskem avtomobilskem trgu, do katerega je prišlo v zadnjem obdobju, morali prilagoditi obseg proizvodnje. Dnevno proizvodnjo bodo tako s trenutnih 900 vozil zmanjšali na 750 vozil na dan. To bodo, kot so sporočili, dosegli s prehodom s sedanjih treh polnih izmen na dve izmeni in pol, zaradi česar bodo morali zmanjšati število zaposlenih v nočni izmeni za okoli 200 oseb. Prehod na polovično nočno izmeno bodo v Revozu izvedli dva meseca prej, kot je bilo načrtovano, saj je bil prvotno predviden 1. januarja 2009. Kot so še poudarili v Revozu, prilagajanje proizvodnih količin ne sodi v okvir Renaultovega plana prostovoljnih odhodov, ki ga je Renault objavil konec julija, in se ne bo nanašalo na sodelavce s pogodbo za nedoločen čas. V Franciji je Renault napovedal, da bodo odpustili 6000 oseb V Revozu bodo proizvodnjo zmanjšali zaradi manjšega povpraševanja na trgu. Renault je v Franciji in drugod po Evropi že pred časom napovedal, da bodo odpustili 6000 ljudi, od tega 4000 v Franciji. S tem ukrepom želi francoski proizvajalec avtomobilov postati bolj konkurenčen. Zmanjšanje delovnih mest naj bi dosegli predvsem s prostovoljnimi odhodi delavcev. Renault, ki v Franciji trenutno zaposluje 41.000 ljudi, se spopada s posledicami medlega povpraševanja na domačem in evropskem trgu. Zato nameravajo v letu 2009 prihraniti 350 milijonov evrov in 500 milijonov evrov v letu 2010. V Renaultu so pojasnili, da je evropski avtomobilski trg zasičen, rastoči trgi so drugje. V Franciji Renault proizvede več kot milijon vozil letno, proda pa le 650.000.

Ljubljana - Dobrih petsto bivših delavcev podjetja Mura - Moška oblačila lahko v stečajnem postopku pričakuje zelo nizko poplačilo prijavljenih terjatev, navadni upniki pa nikakršnega. Mura - Moška oblačila je tako kot njeno krovno podjetje Mura na začetku lanskega oktobra končalo v stečajnem postopku. V stečajnem postopku Mure - Moških oblačil so upniki prijavili za 4,95 milijona evrov terjatev, od katerih jih je stečajni upravitelj Drago Dubrovski priznal za 4,38 milijona evrov. Velika večina teh terjatev je prednostnih. Ker podjetje ni imelo nobenih nepremičnin, ločitvene terjatve ne obstajajo. Po drugi strani znaša ocenjena vrednost stečajne mase 450 tisoč evrov, pri čemer na razne terjatve odpade 430 tisoč evrov. Ob uvedbi stečajnega postopka je Mura - Moška oblačila zaposlovala 522 delavcev, ki so prejeli premostitvena sredstva iz jamstvenega in preživninskega sklada. Ta je delavcem Mure izplačal en milijon evrov, zdaj pa je izplačani znesek prijavil v stečajno maso. Ker se med prednostne terjatve poleg neplačanih davkov in prispevkov uvrščajo tudi terjatve jamstvenega in preživninskega sklada, delavci ne morejo računati na večje poplačilo prijavljenih terjatev iz stečajne mase. V okviru reorganizacije Mure, d. d., je bila Mura - Moška oblačila ustanovljena konec leta 2008, poslovati pa je začela aprila lani. Že ob ustanovitvi je bila podkapitalizirana in kapitalsko neustrezna, njeno poslovanje pa je financirala Mura, d. d.

V času, ko pretresi na finančnih trgih majajo že tako tresoča tla bančnega stebra, mnoge od nas zanima, kako varni so naši prihranki v banki. Če se sprašujete, kje je denar najbolj na varnem, si oglejte lestvico najvarnejših bank na svetu! Menite, da so vaši prihranki res na varnem? Finančna revija Global Finance, ki običajno objavlja lestvico najvarnejših bank enkrat letno, se je tokrat zaradi vseh dramatičnih razpletov in številnih odpisov v zadnjem času odločila lestvico ažurirati že pol leta po zadnji objavi. Glavni faktor primerjave in izbire je bilančna vsota posameznih bank. Kljub sumljivi preteklosti bonitetnih ocen pa se pri oceni upošteva tudi dolgoročni kreditni rating, ki je izražen preko bonitetnih ocen agencij Moodys, Standard & Poor s in Fitch. Te bonitetne ocene poenostavljeno povedo, katere banke z lestvice najbolj previdne in najbolje obvladujejo tveganja glede na svoje konkurente. Med 10 najvarnejšimi bankami jih največ prihaja iz Nemčije, Francije in Nizozemske. Zanimivo je dejstvo, da na lestvici še vedno pogrešamo imena ameriških bank, ki se očitno še niso očistile toksičnih sredstev v svojih bilancah. Mislite, da boste na seznamu top 10 varnih bank našli tudi kakšno izmed slovenskih bank?

Na največjem svetovnem tekmovanju blagovnih znamk v kategoriji tehnoloških inovacij ter izdelkov za šport in življenjski slog so zmagale Elanove smuči. Begunjski Elan je v Kölnu na največjem svetovnem tekmovanju blagovnih znamk v kategoriji tehnoloških inovacij ter izdelkov za šport in življenjski slog Plus X Award za svojo serijo smuči speedwave prejel nagrado za inovativnost v kategoriji športne opreme. Kot so sporočili iz Elana, se je letos za nagrade v 11 kategorijah potegovalo več kot tisoč izdelkov z vsega sveta, nagrajence pa je izbrala 144-članska strokovna žirija iz 32 držav. Smuči že prejele druge nagrade Serija smuči speedwave, ki jo je oblikoval studio Gigodesign in je napovedala prihod inovativne tehnologije waveFlex, je sicer že prejela nagrade za inovativnost european ski award, za oblikovanje red dot design award in designpreis ter za vozne lastnosti medal of excellence. Samo najboljšim izdelkom Nagrade v okviru tekmovanja Plus X Award podeljujejo najboljšim izdelkom s področja športne opreme, športnih oblačil, telovadnih orodij in pripomočkov v kategorijah inovativnosti, oblikovanja, funkcionalnosti, ergonomije, prijaznosti upravljanja in prijaznosti do okolja.

Cene nafte prvič prek 112 dolarjev Pesimizem na Ljubljanski borzi se le še stopnjuje, dna pa kar ni videti. V četrtek je največ, 4,6 odstotka, izgubil Mercator in padel do 264 evrov. Le malo bolje so jo odnesli lastniki Nove KBM enotni tečaj je utrpel 3,5-odstotno izgubo, kjer je očitno ogrožena meja 30 evrov. Kdor je v javni prodaji novembra vplačal za tisoč evrov delnic, se najbrž sprašuje o smiselnosti nakupa, saj pri prodaji ob upoštevanju stroškov odpiranja računa in provizije ne ostane prav veliko. Najnižji posli z delnicami NKBM-ja so dosegli 30,17 evra. Tudi pri Gorenju je ogrožena meja 30 evrov. Tokrat je bila najnižja cena le cent višja. Krka se še drži nad 90 evri Novo letošnje bolje rečeno, enoletno dno so dosegle tudi delnice Petrola 545, Telekoma 237, Luke 58,6, Save 444, Aerodroma 99 in Intereurope 31,18. Najprometnejša Krka prometa za 1,5 milijona evrov je izgubila 2,9 odstotka. Enotni tečaj je 91,15 evra. Najnižji posli so se sklepali pri 90,5 evra. Slovenski borzni indeks 8.197 točk je padel za 2,4 odstotka in je že tretjino oddaljen od rekorda z lanskega avgusta. S tem deli usodo vseh balkanskih, pa tudi razvitih borz. Dow Jones ta teden drsi navzdol Ameriška nepremičninska in posojilna kriza vedno bolj vplivata na realni sektor. Najbolj očitno so na Wall Streetu padle vrednosti gradbenih in inženirskih podjetij. Newyorški Dow Jones 12.527 točk se je znižal za 0,4 odstotka. Dobički ameriških korporacij v prvem četrtletju za zdaj ne dosegajo pričakovanj in bodo tudi v prihodnje ogroženi, če bo nafta še naprej postavljala nove rekorde. Nafta prek 112 dolarjev V sredo je bilo treba za sod ameriške lahke nafte prvič plačati več kot 112 dolarjev, potem ko so se ameriške naftne zaloge znižale. Na evropskih borzah so jo včeraj najslabše odnesle bančne delnice, saj vlagatelji pričakujejo, da bo posojilna kriza zelo vplivala na rezultate prvega četrtletja. Slabo je šlo zaradi podobnega razloga tudi farmacevtom, sicer pa so bili borzniki že v pričakovanju današnjega zasedanja Evropske centralne banke, na katerem so obresti ostale pri štirih odstotkih.

Ljubljana - Cinkarna Celje je v prvem četrtletju letošnjega leta ustvarila 26,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 17 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani in 26 odstotkov manj, kot so načrtovali. V obravnavanem obdobju je Cinkarna Celje ustvarila 261.000 evrov izgube, medtem ko je v prvem četrtletju lanskega leta ustvarila 280.897 evrov dobička. Po besedah predsednika uprave Cinkarne Celje Tomaža Benčine so bili poslovni rezultati Cinkarne Celje v prvih treh mesecih letošnjega leta med slabšimi v zadnjih treh letih. Najhujše posledice padca BDP v tujini in Sloveniji predstavljajo velik padec potrošnje trajnih dobrin in posledično izjemni pritiski na prodajne cene industrijskih proizvodov ter zaostreni pogoji financiranja. Zaradi težkih razmer na trgu je uprava med drugimi vsem zaposlenim znižala variabilni del plač za 10 odstotnih točk. Poleg tega je ukinila vse investicije, ki niso nujne za obratovalno varnost, varovanje okolja in zdravje zaposlenih.

V Španiji, drugi najbolj priljubljeni turistični destinaciji na svetu, imajo podobne težave kot na Hrvaškem. To poletje naj bi zaradi krize državo obiskalo za desetino manj turistov kot lani. Španija naj bi letos privabila za desetino manj turistov kot jih je lani. Španska vlada za letošnjo poletno sezono napoveduje za deset odstotkov manj turistov kot lani, kot vzrok za slabši obisk pa navaja gospodarske in socialne težave na ključnih turističnih trgih. V prvih štirih mesecih se je turistični obisk Španije že zmanjšal za 12 odstotkov. Španija je druga najbolj priljubljena svetovna turistična destinacija, takoj za Francijo. Lani jo je obiskalo 57,4 milijona turistov, kar je bilo 1,8 milijona manj kot leta 2007. Turizem predstavlja kar 11 odstotkov celotnega bruto domačega proizvoda države. Turistični sektor ni imun na svetovno gospodarsko krizo. Države, iz katerih prihaja največ naših turistov, prav tako trpijo. Negativnemu učinku na turizem se zato ni moč izogniti, je minuli teden povedala podpredsednica španske vlade Maria Teresa Fernandez de la Vega. Pri tem je izpostavila predvsem naraščajočo brezposelnost v državah članicah EU. V prvih štirih mesecih je Španijo obiskalo 13,4 milijona tujih obiskovalcev, kar je 12 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Za letošnjo glavno poletno sezono španska vlada napoveduje prihod 23,3 milijona tujih turistov, kar je deset odstotkov manj kot lani. Je pa de la Vegova zatrdila, da so kljub 12-odstotnemu zmanjšanju turističnega obiska v prvih štirih mesecih turistični prihodki upadli le za 7,3 odstotka, kar po njenih besedah pomeni, da imajo tisti, ki se odločijo za obisk Španije, večjo kupno moč. Obenem so po besedah namestnice španskega premierja trendi pozitivni, ko gre za število domačih gostov, to pa blaži posledice manjšega tujega obiska.

Slovenija je lahko s sodelovanjem z Izraelom zadovoljna Napad na Gazo je sprožil mnoge odzive, tudi zahteve po prekinitvi poslovanja z Izraelom. Hipotetično - kaj bi to pomenilo za Slovenijo? MMC je odgovore na vprašanja, kako intenzivno je slovensko gospodarsko sodelovanje z Izraelom in kaj je zanj značilno, poiskal na Gospodarski zbornici Slovenije in na ministrstvu za gospodarstvo. Prav tako smo se pozanimali, kakšen je izraelski poslovni svet oziroma kakšni so izraelski poslovni običaji. GZS Slovenija je lahko s sodelovanjem z Izraelom zadovoljna Poslovno sodelovanje med državama sicer ni najbolj obsežno, Slovenija pa je glede na to, da slovenski izvoz v Izrael vztrajno narašča, lahko zadovoljna, je za MMC pojasnil Ante Milevoj iz GZS-ja. Kaj izvažamo v Izrael, si lahko preberete v spodnjem okvirčku. SLOVENSKI IZVOZ V IZRAEL prvo polletje 2008 - papir in karton 11,7 odstotka, - merilniki porabe ali proizvodnje plinov, tekočin, električne energije 9,1 odstotka, - elektrotermični aparati in naprave za gospodinjstvo 8,2 odstotka, - orožje 6,3 odstotka, - vlaknene plošče iz lesa 4,3 odstotka, - električni akumulatorji 4,2 odstotka. Vir Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije Glede na podatke Javne agencije Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije, ki nam jih je posredovalo ministrstvo za gospodarstvo, je slovenski izvoz v Izrael leta 2007 znašal 22,495 milijona evrov. Na drugi strani je uvoz iz Izraela, iz katerega v Slovenijo prihajajo predvsem kemijske snovi in agrumi, istega leta dosegel 39,547 milijona evrov. Pojasniti velja še, da je največja izvozna partnerica Izraela Evropska unija. Hkrati je njegova druga največja uvozna partnerica. Izvoz blaga iz Unije v Izrael je v letu 2007 znašal 14 milijard evrov, uvoz izraelskega blaga v EU pa 11,3 milijarde evrov. Slovenska podjetja ne razmišljajo o bojkotu sodelovanja z Izraelom O tem, da bi evropska ali slovenska podjetja morda razmišljala o bojkotu gospodarskih stikov z Izraelom, ni sledu. Po poročanju Mladine v Krki, Mercatorju in Gorenju pravijo, da jih zanimajo kupci in da se s politiko ne ukvarjajo. V tem smislu upajo na izboljšanje razmer na Bližnjem vzhodu. Kot nam je povedal Milevoj, Slovenija v gospodarskem smislu sicer ne čuti vpliva zadnjega dogajanja v Gazi. Naročila za prihodnje mesece so ostala. Njihovi poslovni partnerji so predvsem podjetja iz Tel Aviva oziroma okolice - največja koncentracija prebivalstva in maloprodajnih mest, kjer prodajajo njihove izdelke - ki te vojne ne čuti, je pojasnil. Večjih odstopanj po njegovih besedah v poslovanju ni zaznala niti Luka Koper, v katero prihajajo ladje iz Izraela. V prihodnosti mogoče tudi sodelovanje v turizmu Slovenska podjetja pa ne le, da si ne želijo prekinitve poslovnega sodelovanja z Izraelom, temveč se zavzemajo za izpopolnitev, dopolnitev mreže svojih partnerjev v tej državi. In kakšna je njihova vizija v tem prihodnjem razvoju sodelovanja? Na GZS-ju vidimo možnost nadaljnjega razvoja sodelovanja predvsem v dejavnostih turizma, projektov s področja informacijske tehnologije in telekomunikacij ter transportnih storitev in pri navezavi stikov s podjetji iz Balkana oziroma sodelovanje pri skupnih projektih, pravi Milevoj. Kot je razvidno iz navedenih podatkov, Slovenija precej zasluži tudi z izvozom orožja. Na tem mestu Mladina izpostavlja, da so po podatkih ministrstva za obrambo slovenska podjetja lani v Izrael izvozila sestavne dela za orožje in opremo v vrednosti 1,08 milijona evrov. Pri tem ne gre zanemariti dejstva, da EU države članice zavezuje k preprečitvi izvoza vojaške tehnologije in opreme, ki bi bila lahko uporabljena v represivne namene. Mors je ob tem poudaril, da je v času izraelske ofenzive na Gazo to zavezo Uniji upošteval. V nadaljevanju v okvirčku predstavljamo nekaj splošnih podatkov o izraelskem gospodarstvu ZNAČILNOSTI IZRAELSKEGA GOSPODARSTVA - Gospodarska rast v letu 2007 glede na BDP 5,3 odstotka, - Gospodarska politika usmerjena v liberalizacijo, - Proračunski primanjkljaj 2008 le okoli 1 odstotek BDP-ja, - Inflacija na letni ravni junij 2008 4,8-odstotna Vir Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije Za Izraelce tudi v poslu pomembni odnosi, čustva V tem kontekstu pa velja povedati še nekaj zanimivosti o izraelskih poslovnih običajih, ki so v mnogočem izjemno daleč od slovenskih. Glede na informacije Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije, na katere nas je usmerilo ministrstvo za gospodarstvo, izraelska družba temelji na vzpostavitvi dobrih odnosov, medtem ko Zahod stremi k vzpostavitvi pravil in reda. Pri vzpostavitvi odnosov v Izraelu so tako najbolj pomembna čustva in občutki, medtem ko so objektivna dejstva sekundarnega pomena. Izraelci so navajeni, da so poslovneži, ki prihajajo iz Evrope in ZDA, oblečeni formalno, sami pa pomena obleke, ko gre za posel, ne jemljejo tako resno. Svoje poslovne partnerje pogosto povabijo na večerjo - tudi domov, pri čemer pričakujejo darilo. Izrael Sestanki nenačrtovani, točnost ni vrlina Kultura sklepanja poslov v Izraelu velja za hitro, saj imajo radi stvari narejene takoj in zavlačevanja ter dolgotrajnosti ne sprejemajo dobro. Sestanki so po navadi spontani, torej nenačrtovani, na točnost pa se v tej državi ne da veliko. Očitno pa razlike med Izraelom in Slovenijo le niso nepremostljive. To dokazuje tudi dejstvo, da slovenskih podjetij dogajanje na Bližnjem vzhodu ne vznemirja preveč in da je v ospredju še vedno eden in edini - dobiček. Marjetka Nared marjetka.nared@rtvslo.si

Za starejše je v Ljubljani dobro poskrbljeno pravi Bojan Urek. Povečati želijo le aktivnosti ob večernih urah. Inštitut se ukvarja s povezovanjem prostovoljcev s starejšimi v sklopu projekta Poveži generacije. Ugotovili smo namreč, da vse aktivnosti za starejše potekajo predvsem do 18. ure, pozneje pa je dejavnost odvisna od posameznika. Skratka, po tej uri ni organizirane trajne ponudbe za starejše. Kako se prostovoljci povežejo s starejšimi? Prostovoljec in starejši se dobita eno uro pred dogodkom, na primer kulturnim, športnim ali kakšnim drugim, ki ga uvrstimo na seznam. Oba izpolnita vprašalnik, tako da gresta skupaj na dogodek, ki sta ga izbrala. Je prostovoljcev dovolj? Prostovoljcev je dovolj in poleg tega jih je z vsakim dnem več. So vseh starosti, spolov, poklicev, pred začetkom pa si želim, da gre vsak na usposabljanje prek Slovenske filantropije. S prostovoljci nato podpišemo dogovor, dobijo kodeks prostovoljstva, nato pa se druženja lahko začnejo. Dogodke financirajo pokrovitelji, zato imajo prostovoljci brezplačne vstopnice, kar je nekakšna nagrada za njihovo delo. Katere so najpogostejše napačne predstave o starejših? To so že ustaljeni stereotipi, na primer, da niso mobilni, samostojni, da v starejših letih začnejo postajati sitni, da se počutijo izključeni iz dogajanja in podobno. V zadnjem času ti stereotipi niso na mestu, ker so starejši vedno mlajši ter vedno bolj mobilni in dejavni. Kakšen pa je odnos ljudi, denimo mladih, do starejših? Mislim, da mlajši vse bolj spoštujejo starejše ter da se tudi starejši zavedajo svojih znanj, izkušenj in kompetenc. Na silo ne gre, mladi imajo svoje življenje, starejši pa svoje. Vsi smo bili enkrat mladi in vsi bomo enkrat starejši. Vmesno sodelovanje obeh skupin je dobrodošlo in izvedljivo tudi prek različnih projektov, seveda pa obstajajo različni stereotipi na obeh straneh. Temu se ni mogoče izogniti. Je v Ljubljani za starejše dovolj dobro poskrbljeno? Zanje je nasploh v redu poskrbljeno, naša želja pa je, da se jih aktivira tudi v večernih urah in med konci tedna. Kar se tiče dnevne ponudbe, pa je dobro poskrbljeno za tiste, ki bi bili radi dejavni.