Datasets:

DGurgurov

/

slovenian_sa

like 0

47 delavcev družbe Emo ETT je dobila odpovedi, vodstvo pa zdaj vse moči usmerja v reševanje podjetja. Če mu ne bo uspelo, bo brez dela ostalo tudi drugih 51 zaposlenih, podjetje s 119-letno tradicijo pa bo postalo zgodovina. Vodstvo družbe Emo ETT, ki proizvaja emajlirano posodo, je 47 preseženim delavcem od skupno 98 zaposlenih odpovedalo delovno razmerje, je povedal direktor Janko Gorenšek. Povprečne odpravnine bodo znašale med 2500 in 2600 evrov. Usoda podjetja, ki 70 odstotkov proizvodnje izvozi, lani pa je ustvarilo 553.000 evrov izgube, naj bi bila znana do konca maja. Po Gorenškovih besedah imajo težave zlasti z zagotavljanjem tekoče likvidnosti. Družba je bila v prvih mesecih letos blokirana. Zamuja s plačili dobaviteljem in s plačili obveznosti do delavcev, pravi Gorenšek. Meni tudi, da obstaja realna skrb, da družba ne bo uspela več redno plačevati obveznosti do posojilodajalcev, zlati Slovenskega podjetniškega sklada in Eko sklada. Prav tako Emo ETT, ki ima 119-letno tradicijo v proizvodnji posode, ni sposoben kriti vseh obveznosti do dobaviteljev, bank in zaposlenih. Konec proizvajanja emajlirane posode? Vodstvo družbe je zato že marca opozorilo lastnika Emo ETT Janka Turnška, da je treba nemudoma sprejeti ukrepe, s katerimi bi v prvi fazi znižali število delavcev za približno polovico in skušali doseči pozitivno poslovanje. Izpad prihodkov pa bodo skušali preprečiti z dokončanjem že pridobljenih poslov ter porabo zalog materiala in polizdelkov. Po izteku te faze, če ne bodo izpolnjeni še dodatni pogoji, bi sledila druga faza z odpustitvijo še ostalih zaposlenih, je pojasnil Gorenšek. Turnšek je podrl predlagane ukrepe, saj je ugotovil, da je treba glede na razmere na trgu in nedobičkonosnost opustiti proizvodnjo emajlirane posode, če v času izvajanja programa preseženih delavcev ne bo prišlo do izpolnitve potrebnih pogojev za nadaljevanje proizvodnje. Uprava Emo ETT bo skušala od podpori lastnika doseči reprogram obveznosti do posojilodajalcev, podaljšanje obveznosti do dobaviteljev, ekološko sanacijo in tehnološko reorganizacijo ter pridobiti dobičkonosna naročila obstoječih in novih kupcev.

Ali tudi vam nakupovanje daril povzroča preglavice? Še niste našli pravega? Predstavljamo vam nekaj idej za darila, ki bodo vsekakor razveselila tiste, ki jim jih boste podarili, saj jim bodo prihranila denar! Darilni boni ali kartice Če ne želite izgubljati živcev in časa z iskanjem darila ali se pretirano ubadati s tem, ali bo darilo res primerno ali z njegovo morebitno menjavo, so darilni boni oziroma kartice vsekakor priporočljivo darilo. Kupite jih sicer lahko že skoraj v vsaki trgovini in še kje drugje, vendar to kljub temu storite premišljeno. Če ne veste, kaj obdarovanec potrebuje ali si želi, je najbolje, če jih kupite tam, kjer ima največjo izbiro nakupa različnih izdelkov oziroma storitev. Letna vstopnica Skoraj vsak gre rad včasih v kino. Če boste za darilo izbrali letno vstopnico, si bo lahko njen prejemnik kadar koli sam izbral ogled filma po želji. V nekaterih naših kinematografih lahko poleg tega, da sami izberete znesek polnjenja, glede na njegovo višino pa prejmete še dodatne bonus vstopnice. Če pa veste, da je nekdo še posebej navdušen nad gledališčem, opero ali baletom, lahko podarite tovrstno letno vstopnico oziroma abonma. Enako velja za ogled tekem za športne navdušence. Vinjeta Praktično darilo, ki ga potrebuje skoraj vsak lastnik jeklenega konjička. Stare so veljavne še do 31. januarja, nove za leto 2010 pa so v prodaji že od 1. decembra. Letna vinjeta za tekoče leto velja od 1. decembra predhodnega leta do 31. januarja prihodnjega leta, to je skupaj 14 mesecev. Za motorna vozila do največje dovoljene mase 3500 kg stane 95,00 evrov. Univerzalni polnilec za baterije Praktično darilo manjšega zneska, še posebej primerno za tiste, ki imajo veliko aparatov na baterije npr. družine z majhnimi otroki in veliko igračami. Še več praktičnih idej, ki prihranijo denar na našem spletnem portalu www.cekin.si

Fasada in okolica hiše sta nekaj, kar najprej pogledamo, ko pridemo na obisk. Tako kot je pomembno notranje oblikovanje za osebno počutje v ambientu in videz le-tega, sta pomembni tudi zunanjost in okolica vašega doma ali poslovnega prostora. Kamen na kamen palača Večino hiš še vedno krasijo fasade klasičnih barv in materialov, čeprav se čedalje pogosteje pojavljajo tudi fasade, obložene z dekorativnim kamnom. Slednje se uporablja predvsem kot fasada poslovnih zgradb, vedno bolj priljubljeni pa postajajo tudi pri gradnji klasičnih stanovanjskih hiš, saj ljudje menijo, da fasada poslovne zgradbe ali stanovanjske hiše kaže karakter in energijo ljudi, ki v zgradbi ali hiši preživijo večji del dneva. Od fasadnih oblog do kamnitih teras in dvorišč Kot popestritev ali zaščita fasade se lahko iz kamna pojavijo različne fasadne obloge. Fasadna obloga nima le zaščitne funkcije, ampak deluje tudi dekorativno. Fasade lahko obložimo v celoti ali le delno in s kamnitimi vzorci po meri izpopolnimo preostalo fasado. Dekorativni kamen je namenjen tudi kot okrasni kamen za zunanje terase in kamnita dvorišča, ustvarimo pa lahko cele kamnite mozaike, tudi v predelih, ki so stalno v stiku z vodo. Artesia narekuje svetovne trende dekorativnega kamna Odličen material za fasadne obloge, zunanje terase in dvorišča lahko pri nas dobimo v podjetju Interlux. Podjetje je namreč ekskluzivni zastopnik visokokakovostnega dekorativnega kamna italijanskega proizvajalca Artesia. Artesia kot eno izmed vodilnih podjetij narekuje svetovne trende tem na področju. V Interluxu vam ponujajo široko paleto oblik in barv Artesia dekorativnega kamna. K vrhunskemu izdelku spada tudi vrhunsko svetovanje Vsem, ki ne morete obiskati razstavnega salona podjetja Interlux, cenite pa osebno svetovanje, vam podjetje ponuja osebno svetovanje na domu. Predstavili vam bodo svojo ponudbo in vam svetovali glede možnosti tehničnih rešitev, ki bi bile za vas optimalne. Dogovorite se za termin osebnega svetovanja na telefonsko številko 031/319 007 ali jim preprosto preko spletnega obrazca pošljite zanimanje za osebni obisk in vas bodo za določitev termina poklicali sami.

MTG Za zaposlene bo poskrbljeno Televizija TV3 se zaradi razmer na slovenskem medijskem trgu s slovenskih malih zaslonov v kratkem poslavlja. To je po mnenju Marka Milosavljeviča negativno sporočilo drugim tujim medijskim hišam. Švedska medijska družba Modern Times Group MTG je po besedah njenega predsednika Hansa-Holgerja Albrechta sprejela težko odločitev in se odločila ukiniti televizijo TV3 v Sloveniji. Tako bo televizija oddajala le še nekaj mesecev in končala vse pogodbene obveznosti. Družba MTG je na slovenski televizijski trg vstopila sredi leta 2006, v tem času pa se je po navedbah družbe tržni delež gledalcev v povzpel z enega na današnjih 11 odstotkov. Kljub temu pa razmere na slovenskem medijskem trgu niso dopustile, da bi si TV3 odrezala delež oglaševalskega kolača, ki ji je pripadal glede na gledanost. Zaradi nekonkurenčnega okolja in neodzivnosti državnih organov se je tako vodstvo družbe MTG odločilo, da televizijo zapre, saj ne vidi možnosti, da bi se razmere v prihodnjih letih lahko bistveno spremenile, so sporočili iz družbe. MTG Za zaposlene bo poskrbljeno Odpovedi delovnih razmerij bodo potekale v skladu s slovensko zakonodajo, zaposleni pa bodo prejeli tudi vsa nadomestila, ki jim pripadajo. Prav tako bodo imeli možnost prijave na prosta delovna mesta v družbi MTG. Gregor Memedović, generalni direktor televizije TV3 je ob tem povedal Žal mi je, da smo morali sprejeti odločitev o ukinitvi televizije TV3, saj še vedno verjamem, da smo bili s sedanjo ekipo in predvidenimi načrti sposobni zgraditi veliko zgodbo. Toda razmere na slovenskem medijskem trgu, kjer trenutno vladata monopolizacija in nekonkurenčnost, so nas prisilile v te skrajne ukrepe. Milosavljevič Organi morajo biti bolj učinkoviti Informacija, da bo prenehala delovati televizija TV3, je zagotovo negativno sporočilo drugim tujim medijskim hišam, ki bi jih zanimal vstop na slovenski medijski trg, pravi profesor z ljubljanske fakultete za družbene vede in strokovnjak za medijske študije Marko Milosavljevič. Nekatere, denimo luksemburška televizija RTL, ki ima postajo tudi na Hrvaškem, so se že prej pritoževale nad slovenskim medijskim okoljem. Znani smo postali kot okolje, kjer zna država postaviti vrsto ovir in je lahko tečno pedantna glede pravil in pogojev, hkrati pa na določenih sistemskih ravneh ne zna vzpostaviti temeljne mehanizme, recimo glede lastništva, koncentracije in transparentnosti, pojasnjuje Milosavjevič. Mnogi tujci se izogibajo Sloveniji, drugi, ki so že tukaj, pa obupujejo in ne vedo več, kaj naj naredijo. Če ne bodo državni organi, kot sta urad za varstvo konkurence in agencija za pošto in elektronske komunikacije, postali bolj učinkoviti in odločni, se bo to samo še nadaljevalo, pravi in dodaja, da potem tujih investicij ne bo več. Gre za netransparentnost okolja Del težav TV3 je sicer gotovo posledica preteklega delovanja, saj je televizija menjavala lastnine in se poskušala znebiti politične podobe, ki jo je zaznamovala na začetku,veliko pa je tudi sistemskih vzrokov za potop. Predvsem gre za netransparentnost okolja in sistemsko nefunkcioniranje državnih in drugih ustreznih organov, ki naj bi zagotavljali ustrezno sistemsko podporo in nadzor. Tudi drugi vlagatelji v slovenski medijski prostor se po njegovih besedah pritožujejo nad neodzivnostjo državnih organov. Gre pa za sistemsko značilnost, ki se na področju elektronskih medijev vleče že vseh 20 let. Nekateri tuji medijski vlagatelji tudi zaradi takšnega okolja sploh ne želijo vstopiti v slovenski prostor, je še dodal Milosavljevič.

Če države ne bodo oblikovale politik, ki bodo šle v smer oblikovanja novih delovnih mest in povečanja možnosti za kreditiranje malega gospodarstva, bi brezposelnost v evroobmočju lahko v prihodnjih štirih letih doletela 22 milijonov ljudi. Brezposelnost v evroobmočju bi lahko v prihodnjih štirih letih doletela 22 milijonov ljudi. Če države ne bodo oblikovale politik, ki bodo šle v smer oblikovanja novih delovnih mest, se bo število brezposelnih s sedanjih 17,4 milijona povečalo za 4,5 milijona, svari Mednarodna organizacija dela ILO. Po mnenju analitikov organizacije bi moralo realno gospodarstvo povečati naložbe, saj se bo sicer gospodarska kriza le še poglabljala, z njo pa se bo poglabljala kriza zaposlovanja. Države morajo oblikovati skupni imenovalec za oblikovanje politik, ki bi vodile do večjega zaposlovanja in večje globalizacije. ILO svetuje, naj se z izboljšanjem stanja v finančnem sistemu poveča možnosti za kreditiranje malega gospodarstva. Več naporov je treba vložiti v promoviranje investicij in povečati podporo iskalcem zaposlitve, zlasti mladim. Pri tem ILO za zgled daje skandinavske države, ki imajo za to oblikovane posebne programe. Analitiki organizacije še ocenjujejo, da bi morala rast produktivnosti v močnejših gospodarstvih evroobmočja spremljati rast plač, saj bi se s tem lahko spodbudilo potrošnjo. ILO je posebna organizacija Združenih narodov s 183 državami članicami. Poročilo organizacije z naslovom Kriza zaposlovanja v evroobmočju trendi in odzivi opozarja, da bo v vseh državah evroobmočja brez sprememb sedanjih politik, ki oblikujejo trg dela, prišlo do še večjega zaostrovanja razmer. V težavah ni samo evroobmočje, temveč vse svetovno gospodarstvo, opozarjajo v ILO. Stopnja brezposelnosti se je v državah evroobmočja od leta 2010 povečala za več kot polovico, brezposelnih pa je več kot tri milijone mladih, starih med 15 in 24 let. Več kot tretjina delovno aktivnega prebivalstva je ali brez zaposlitve ali je izključena s trga dela, vse bolj pa se povečuje dolgotrajna brezposelnost. Medtem ko so se s to težavo doslej najbolj ukvarjale južnoevropske države, se z vse bolj zaostrenimi razmerami na trgu dela srečujejo tudi v Avstriji, Belgiji, Nemčiji, Luksemburgu in na Malti, še ugotavljajo analitiki.

V & V Logistika v stečaju Družba Skupina Viator & Vektor je pretekli petek po več mesecih na ljubljansko okrožno sodišče vložila predlog za prisilno poravnavo. Vložitev predloga za prisilno poravnavo je predsednik uprave in največji lastnik Viator & Vektorja Zdenko Pavček potrdil, podrobnosti pa ni razkril. Uspeh prisilne poravnave Skupine Viator & Vektor bo sicer odvisen od dogovora o reprogramu posojil, čeprav banke kot ločitvene upnice o prisilni poravnavi ne bodo glasovale, o njej namreč odločajo le navadni upniki, ki svojih terjatev nimajo zavarovanih. Po informacijah časnika Dnevnik se bo odločilni krog pogajanj z bankami začel v prihodnjih dneh. Banke lani poleti vsem družbam iz skupine Viator & Vektor niso želele reprogramirati obveznosti, ki naj bi po zadnjih javno dostopnih podatkih konec leta 2010 znašale več kot 200 milijonov evrov. Reprogram so banke pogojevale z dokapitalizacijo. V & V Logistika v stečaju Ena izmed družb v skupini, Viator & Vektor Logistika, je zaradi neuspeha reprograma posojil že poleti razglasila plačilno nesposobnost, stečajni postopek pa je stekel septembra. Skupina Viator & Vektor obsega družbo Skupina Viator & Vektor ter povezana podjetja. V Sloveniji so povezana podjetja Viator & Vektor Logistika, Viator & Vektor Storitve, Sistemska tehnika, Sistemska tehnika Armas, Tovarna vozil Maribor, TT - TrgoTehna, Izletnik Celje, Integral, Integral in Koratur, v tujini pa podjetja na Hrvaškem, v Srbiji, BiH-u, Makedoniji, Romuniji in na Češkem.

Slabša dostopnost do posojil in ciprska kriza sta glavna razloga za to, da se je poslabšalo razpoloženje v podjetjih evrskega območja V Evropski komisiji pravijo, da so podjetjem precej upadla naročila. To nakazuje, da je povpraševanje po dobrinah šibko, kar je slab znak za gospodarstvo evrskega območja v prihodnjih mesecih Poslabšanje indeksa gospodarske klime v aprilu kaže, da se recesija v evrskem območju nadaljuje tudi v drugem letošnjem četrtletju. Ne le to. Celo poglablja se. Indeks je z minus 0,75 padel na minus 0,93 točke, ugotavlja Evropska komisija. Poslabšanje je dodaten pritisk na Evropsko centralno banko naj ta v četrtek zniža temeljno obrestno mero. Močno poslabšanje v storitvenem sektorju Indeks zaupanja v industriji se je aprila iz minus 12,3 poslabšal na minus 13,8 točke, v storitvenem sektorju pa z minus sedem na minus 11,1 točke. Poslabšanje v industriji je bilo pričakovano, v storitvenem sektorju pa ne. Omenjeno je slaba novica za evropski BDP, saj ga večino ustvarimo ravno s storitvami.

Ljubljana - Guverner Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je včeraj nakazal, da se banka v boju proti dolžniški krizi pripravlja na intenzivnejše posredovanje na trgih. Prvi pogoj pa je zaveza evropskih voditeljev k večjemu nadzoru nad državnimi proračuni in poglobljenemu finančnemu sodelovanju vseh držav območja evra. Strah, da bi dolžniška kriza prestopila svoj okvir in postala nova svetovna finančna kriza, je že pred tem spodbudil največje centralne banke k ukrepanju. Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed), ECB ter centralne banke Japonske, Velike Britanije, Švice in Kanade so namreč sklenile dogovor, ki bo zagotavljal likvidnost finančnih institucij v teh negotovih časih in služil kot zdravilo proti strahu finančnih trgov. Ukrep je na las podoben tistemu iz prejšnje svetovne krize leta 2008 - svetovnim centralnim bankam namreč omogoča cenejše in neomejeno sposojanje Fedovih dolarjev in je uperjen proti morebitnem kreditnem krču, ko si tudi banke ne bi več posojale med seboj. S svojo akcijo so centralne banke le dokazale, da se zavedajo potencialnih nevarnosti nove krize in so pripravljene zavihati rokave v boju proti njej. A Draghi se zaveda, da bodo za dolgotrajne rešitve potrebni dodatni ukrepi. "Menim, da mora ekonomska in monetarna unija sprejeti nov 'fiskalni pakt', ki bi pomenil korenito spremembo sedanjih fiskalnih pravil vključno z zavezami, ki so jih vlade območja evra že podale," je dejal Draghi. Ali bi takšen pakt državam povrnila tako kratkoročno kot dolgoročno kredibilnost v očeh trgov je težko napovedati, a Draghi meni, da je treba ukrepati korak za korakom "in fiskalni pakt je zagotovo najpomembnejši začetni element". Po besedah Ollija Rehna, evropskega komisarja za denarne zadeve, se čas izteka, saj naj bi imela Evropa za rešitev evra le še dober teden časa. Naslednji petek bodo namreč evropski voditelji skušali najti konsenz pri ključnih ukrepih, ki bi pomenili dodatno finančno povezanost, ta pa bi omogočila izdatnejšo pomoč s strani ECB. Slednja naj bi dan pred tem, torej v četrtek, na zastoj gospodarske rasti odgovorila z nadaljnjim znižanjem ključne obrestne mere. Draghi je namreč dejal, da so tveganja za dodatni padec gospodarskih aktivnosti na območju evra spet močno povišana. jan.bratanic@dnevnik.si

Koper - Skupina Istrabenz je po popravljenih revidiranih podatkih, ki jih je družba danes objavila na spletni strani Ljubljanske borze, lani ustvarila 221,1 milijona evrov čiste izgube (prej 220,8 milijona evrov), medtem ko so leta 2007 zabeležili 116,4 milijona evrov čistega dobička. Prihodki od prodaje so se zvišali za devet odstotkov na 661,7 milijona evrov. Izguba na ravni skupine je posledica izgube v holdinški družbi Istrabenz v višini 222,1 milijona evrov, ta pa je nastala zaradi slabitve finančnih naložb. Odhodki za slabitve finančnih naložb, razpoložljivih za prodajo, znašajo skupaj 214,9 milijona evrov. Največji znesek slabitve je nastal s slabitvijo delnic družbe Petrol, in sicer v višini 196,7 milijona evrov. Višina ugotovljene izgube v holdinški družbi za leto 2008 je povzročila padec kapitala družbe na 8,2 milijona evrov, ki je konec leta 2007 znašal 346,5 milijona evrov. S tem je padel na raven, ko je družba Istrabenz dolžna začeti izvajati postopke skladno z določili zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Neto poslovna sredstva skupine Istrabenz so konec leta 2008 znašala 1,03 milijarde evrov, kar je 14 odstotkov manj kot konec leta 2007. Lastniški kapital skupine Istrabenz znaša 94,7 milijona evrov, finančni dolg pa 930,3 milijona evrov (po sprva objavljenih podatkih 929,3 milijona evrov). Neto dolg skupine je medtem znašal 679,6 milijona evrov. Poslovni prihodki skupine Istrabenz so sicer lani dosegli 677,6 milijona evrov, osem odstotkov več kot v letu 2007 ter 14 odstotkov več, kot je bilo načrtovano. Višji prihodki so po pojasnilih uprave predvsem rezultat rasti prodaje na področju prodaje elektrike, plinov ter prehrane. Ustvarjeni dobiček iz poslovanja (EBIT) je znašal 42,4 milijona evrov. To predstavlja 23-odstotno rast glede na leto 2007 (po prvih podatkih je bila rast 27-odstotna) ter 14-odstotno preseganje poslovnega načrta (prej osemodstotno). Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) pa je lani znašal 85 milijonov evrov, kar je za 13 odstotkov več kot leto prej (prej dobrih deset) in dva odstotka nad načrti (po prvih podatkih je bilo skladno z načrti).

Ljubljana - Slovenijo je lani obiskalo 2,7 milijona turistov ali osem odstotkov več kot leto prej, bilo pa je tudi 8,2 milijona prenočitev, kar je sedem odstotkov več kot leta 2006 in precej bolje od napovedi. Takšna je bila po včeraj objavljenih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije lanska turistična bera. Dimitrij Piciga, prvi mož Slovenske turistične organizacije, je z njo zadovoljen. "Lepo je imeti pred seboj podatke o odlični turistični sezoni, za katero so zaslužni tako turistično gospodarstvo kot vsi delavci v turizmu in gostinstvu," je povedal ob odprtju turističnega sejma v Ljubljani. Med najbolj pozitivnimi premiki je Piciga poudaril preseženo magično mejo osmih milijonov ustvarjenih nočitev in dejstvo, da so statistični kazalniki za vse tri naše paradne turistične trge - Italijo, Avstrijo in Nemčijo - po več letih znova pozitivni. To pa ne velja za Veliko Britanijo, od koder je lani prišlo k nam pet odstotkov manj gostov kot leta 2006. Zakaj? "Slovenijo so ob njenem vstopu v EU in prevzemanju evra zaznavali kot nekaj novega in svežega. Prvi val zanimanja je za nami, zdaj se sprašujejo, kaj lahko pri nas še počnejo poleg ogleda Bleda in dvodnevnega postanka v Ljubljani. Po drugi strani se držijo za glavo, da morajo dve uri potovati iz katerega od britanskih mest do letališča v Londonu, ki je edino povezano s Slovenijo," odgovarja Piciga. Hkrati prizna: "Ne zatiskamo si oči pred tem, da je mogoče tudi promocijo bolje izpeljati." Razvoj letalskega turizma je ena od prednostnih nalog Slovenije, vendar je Marjan Hribar, generalni direktor direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, kritičen do edinega domačega letalskega prevoznika Adrie Airways. "Z njenimi razvojnimi projekti ne moremo biti zadovoljni, saj ni sledila trendom, ki smo jih dosegli v slovenskem turizmu. Zavedamo se, da ima Adria Airways več stebrov poslovanja in da je turizem le eden od njih, želimo pa si, da bi tudi tukaj naredila korak naprej," pravi Hribar.

Poslovni objekt Imparo je moderna zgradba na izjemni lokaciji v poslovni coni Vič v Ljubljani. Leži blizu dveh avtocestnih izvozov in v neposredni bližini igrišča za golf. Investitor Imparo, d. o. o., kupcem ponuja šestodstotni popust, tako da je cena kvadratnega metra brez DDV od 1.799 evrov dalje. Poslovna stavba že ima kar nekaj lastnikov. Kakovost gradnje in privlačnost lokacijo sta prepoznali tudi dve ugledni podjetji. V objekt sta se namreč pred kratkim vselila slovenski proizvajalec izpušnih sistemov Akrapovič in mednarodna družba KSB . Podjetjem, ki iščejo poslovne prostore, so na voljo od 150 do 360 kvadratnih metrov velike enote, ki jih lahko kupijo ali najamejo. Podjetja lahko prilagajajo tlorise Poslovna stavba Imparo je zasnovana kot poslovni objekt višjega kakovostnega razreda. Sestavlja jo pet etaž: klet, pritličje, dve nadstropji in mansarda. Vsi prostori so naravno osvetljeni in zračeni. Nekatere poslovne enote imajo lastno ložo, ki se navezuje na čajno kuhinjo. V pritličju so skladiščno-prodajni prostori in en gostinski lokal. Klet je skoraj izključno namenjena parkiranju lastnikov poslovnih prostorov. Projektanti so zasnovali različne površine poslovnih prostorov. Podjetjem, ki iščejo poslovne prostore, so tako na voljo od 150 do 360 kvadratnih metrov velike enote, ki jih lahko kupijo ali najamejo. Prostori imajo dnevno osvetlitev, in sicer z dveh strani, obrnjeni pa so proti vzhodu ali zahodu. Tako je celoten objekt enakomerno osvetljen, naravna svetloba pa prodre globoko v prostor. Pomembno je tudi, da lahko kupci oziroma najemniki posamezne enote združijo ali jim spremenijo namembnost. Imparo, d. o. o., ki je na Viču zgradil moderno poslovno stavbo Imparo, je pred kratkim za šest odstotkov znižal cene. Energetsko učinkovita stavba V današnjem času je energetska učinkovitost eden najpomembnejših dejavnikov, na podlagi katerih se podjetja odločajo za nakup ali najem poslovnih prostorov. Zato naj poudarimo, da ima fasada poslovne stavbe Imparo 19-centimetrski sloj toplotne izolacije, s čimer toplotna izolativnost dvakrat presega predpisane vrednosti. To in drugi elementi stavbo uvrščajo med nizkoenergijske. Energetsko varčno sta izvedena tudi sistema ogrevanja in hlajenja, tako da je za ogrevanje na leto potrebnih 17 kilovatnih ur toplote na kvadratni meter uporabne površine, kar je zgolj tretjina predpisane vrednosti za poslovne stavbe. Fasada poslovne stavbe Imparo ima 19-centimetrski sloj toplotne izolacije, s čimer toplotna izolativnost za dvakrat presega predpisane vrednosti.

Ljubljana - Potem ko je vstop v mobilno telefonijo napovedal Telemach, je tudi mariborski Amis včeraj uradno razkril, da se podaja na omenjeno področje. Novinarjem je namreč posredoval vabilo na predstavitev storitve AmisMobil v prihodnjem tednu. V svet mobilne telefonije se bo podal v sodelovanju s Simobilom. Amis bo tako s pomočjo drugega največjega mobilnega operaterja v Sloveniji svojo ponudbo telefonije, interneta in televizije okrepil še z mobilno telefonijo. To mu bo omogočilo, da po vzoru več drugih ponudnikov telekomunikacijskih storitev ponudi tako imenovani četverček storitev. Pri tem pojasnjujejo, da bodo paketom iz Simobilove ponudbe dodali dodatne ugodnosti za svoje naročnike, v kratkem pa naj bi ponujali tudi dostop do televizijskih vsebin prek mobilnih naprav. Kot je decembra v pogovoru za Dnevnik razkril direktor Telemacha Marko Šter, bo tudi omenjeni kabelski operater že v nekaj tednih vstopil v mobilno telefonijo. Neuradno bo uporabljal infrastrukturo Tušmobila.

Šolski minister obžaluje, da ni ujel sestanka. Sindikalisti razočarani nad njegovim odnosom do socialnega dialoga. Predstavniki konfederacije sindikatov javnega sektorja, konfederacije Pergam in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so ministra za izobraževanje Žigo Turka danes zaman čakali, da jim predstavi krizne koordinacije. Turk je nato v izjavi za medije dejal, da je diskusija v parlamentu trajala dlje, kot so predvidevali, zato sestanka žal ni ujel. Minister Turk je pojasnil, da je moral biti prisoten na seji DZ, na kateri so poslanci obravnavali novelo zakona o visokem šolstvu, saj je moral odgovarjati na vprašanja in se vključevati v diskusijo. "Ta pa je trajala dlje, kot smo predvidevali, saj se je zavlekla na skoraj pet ur in pol, zato žal nisem ujel tega sestanka," je dejal Turk, ki upa, da se bodo s sindikati na sestanku krizne koordinacije dobili do konca tedna. Kot je še razložil, tehnično iščejo termin za srečanje, saj je prepričan, da je "volja za srečanje na vseh straneh". Danes mu je udeležbo na sestanku preprečila "višja sila", saj je parlament nadrejen ministru, je dejal. Vabilo za torek Turk je sindikate povabil na sestanek v torek oziroma dan zatem, ko so sindikalni predstavniki delovne skupine za pripravo socialnega sporazuma 2012-2016 na novinarski konferenci poudarili, da ne nameravajo pristati na zamenjavo socialnega dialoga s t. i. kriznimi koordinacijami, kot jih po novem predvideva ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, še manj pa da pristajajo na vlogo grešnega kozla za zastali socialni dialog v okviru socialnega sporazuma 2012-2016. A so bili na sindikalni strani ponovno razočarani nad odnosom ministrstva oziroma ministra Turka do pomembnosti socialnega dialoga, kajti minister se na sestanku ni pojavil, so še zapisali.

Nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel naj bi prejel opomin pred odpovedjo delovnega razmerja. Razlog: Nastopanje v javnosti brez soglasja zunanjega ministrstva. Po pisanju časnik Dnevnik je Rupel prav zaradi tega doslej prejel že dva opomina. Na zunanjem ministrstvu zadeve niso želeli komentirati, saj je postopek v teku. Zadeve pa za zurnal24.si ni želel komentirati niti Rupel. "Se opravičujem, sedaj ne morem govoriti," je dejal Rupel. Da razmišljajo o morebitnih nadaljnjih ukrepih proti Ruplu, je sicer zunanji minister Samuel Žbogar napovedal že marca, potem ko je Rupel v pismu tujim veleposlanikom v Sloveniji analiziral razmere v Sloveniji in pri tem med drugim ocenil, da je slovensko sonce zakrilo nekaj oblakov ter da Slovenija ni prekinila s svojo težavno preteklostjo. Dodatno naj bi Žbogarja razjezili tudi Ruplovi redni nastopi proti arbitražnemu sporazumu v času pred junijskim referendumom. Takrat je med drugim prišlo celo do soočenja, na katerem je Žbogar arbitražni sporazum zagovarjal, Rupel pa je ostro nastopil proti njemu, ob sklicevanju na zanesljive vire piše Dnevnik. Rupel je sicer kritike na račun reševanja vprašanja meje s Hrvaško in delovanja MZZ ter tudi na račun predsednika republike Danila Türka izrekel v več medijih in oddajah, še piše Dnevnik. Pri tem kot odmevnega izpostavi lanski Vroči stol, v katerem je Rupel dejstvo, da ga Türk ni imenoval za veleposlanika, označil kot "zanikanje tega, kar se je v Sloveniji zgodilo v zadnjih 20 letih".

Šempeter pri Gorici - Šempetrska Iskra Avtoelektrika je z ameriško korporacijo Nexteer Automotive sklenila posel za dobavo elektromotorjev za servo volane v vrednosti 240 milijonov evrov. Redna proizvodnja se bo začela sredi leta 2013, pogodbo pa so sklenili za 14 let. Projekt predstavlja za Iskro Avtoelektriko velik uspeh na obetavnem tržnem segmentu avtomobilske industrije, ki se mu v prihodnje na globalni ravni obeta precejšnja rast, je družba objavila na spletni strani Ljubljanske borze. Kot Nexteerjev razvojni dobavitelj postaja Iskra Avtoelektrika ena izmed vodilnih svetovnih proizvajalcev motorjev za električne servo volanske sisteme. Projekt bo zahteval 30 novih zaposlitev. V Iskri Avtoelektriki v ta namen v prihodnjih letih uvajajo tudi nove naprednejše tehnologije izdelave motorjev. Skupina pa s tem uresničuje strategijo uvajanja projektov z višjo dodano vrednostjo s področja tako imenovanih zelenih tehnologij, pri katerih je cilj učinkovita raba energije in zmanjševanje škodljivih vplivov v okolje. Iskrin elektromotor v primerjavi s klasičnimi krtačnimi motorji vse bolj prodira na trg zaradi številnih prednosti. Te se kažejo predvsem v tišjem delovanju, daljši življenjski dobi ter večji moči in navoru. To pa se odraža v večji učinkovitosti in udobju, ki so ga deležni vozniki, ter prihranku pri porabi goriva, ki znaša tudi do pol litra na 100 kilometrov prevožene poti. O tem poslu so spregovorili na sredini seji nadzornega sveta Iskre Avtoelektrike, uprava pa je predstavila tudi poslovanje družbe v prvih osmih mesecih letošnjega leta. Nadzorniki so podaljšali mandat Stanku Čokelcu v revizijski komisiji nadzornega sveta kot neodvisnemu zunanjemu strokovnjaku.

Ljubljana - Slovensko elektroenergetsko omrežje se lahko že prihodnje leto znajde v obratovalnih težavah. Poleti 2009 bo namreč avstrijski Verbund APG končal gradnjo 95 kilometrov dolgega daljnovoda med Gradiščanskim in Kainachtalom na avstrijskem Štajerskem, s čimer bodo severni sosedi končali načrtovano 380-kilovoltno zanko. V Elesu tako že prihodnje leto pričakujejo povečan pritisk presežkov električne energije iz poljskih in čeških elektrarn ter nemških vetrnih polj, ki jih bo po njihovem mnenju "zelo težko obvladovati". "Priključitev nove povezave s severa do Kainachtala v Avstriji, ki je s 400-kilovoltnim daljnovodom povezan z Mariborom, bo lahko preobremenila obstoječa daljnovoda Podlog-Beričevo in Beričevo-Divača, posledično pa tudi povezave z Italijo," opozarja prof. dr. Ferdinand Gubina z ljubljanske fakultete za elektrotehniko. "Tržne pogodbe so že privedle do velikih obremenitev naših 400-kilovoltnih daljnovodov. Pri preobremenitvi daljnovoda deluje njegova zaščita in ga izklopi. To pa lahko za elektroenergetski sistem predstavlja veliko motnjo, ker se preobremenitev v trenutku preseli na preostale daljnovode, kar lahko povzroči njihov izpad in posledično razpad sistema ter električni mrk," je pojasnil Gubina. V Elesu priznavajo, da so razlog za povečano nevarnost motenj v omrežju v prihodnjem letu kronične zamude pri postopkih za gradnjo daljnovodov. Že aprila je ministrstvo za okolje in prostor zavrglo vlogo Elesa za izdajo gradbenega dovoljenja za 400-kilovoltni daljnovod med Beričevim in Krškim, ki bi razbremenil za zdaj edino daljnovodno povezavo med zahodom in vzhodom Slovenije. V birokratskih mlinih sta za zdaj tudi preostala daljnovoda nacionalnega pomena. Medtem ko naj bi ministrstvo za okolje in Eles državni prostorski načrt za povezavo z Madžarsko (Cirkovce-Pince) javno razgrnila še letos, pa za daljnovod Okroglo-Videm (Italija) ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi Andrej Vizjak, po dostopnih podatkih še ni izdalo energetskega dovoljenja. Kaj lahko torej stori Eles? "Po vklopu novega avstrijskega daljnovoda bo imel zelo malo vzvodov za obvladovanje položaja, zato lahko pričakujemo občasne motnje v oskrbi. Preobremenitve bi lahko omilila le gradnja daljnovodov Krško-Beričevo in Okroglo-Videm, ki pa se nista še niti začela graditi. V pomoč bi lahko bil prečni transformator v Divači, s katerim se lahko do določene mere omejuje moč na vodu," odgovarja Gubina. Siemens bo sicer Elesu omenjeni transformator, za katerega je podjetje, ki ga vodi Vitoslav Türk, plačalo 44 milijonov evrov (od tega skoraj vse s predujmom), dobavil čez približno tri leta. Ob tem, ko se zatika pri zapletenih in dolgotrajnih upravnih postopkih, velja poudariti, da ima Eles na voljo več kot dovolj denarja za gradnjo. To javno podjetje je namreč v zadnjih dveh letih skupaj pridelalo več kot 50 milijonov čistega dobička, resolucija o nacionalnih razvojnih projektih pa stroške modernizacije slovenskega električnega omrežja do leta 2012 ocenjuje na 103 milijone evrov.

Tekmovanje je ljubljanskemu podjetju prineslo stike z različnimi potencialnimi strankami oziroma partnerji. Na podlagi prvih pogovorov se že kaže možnost skupnega nastopa na trgu v ZDA in v Evropi Ljubljansko informacijsko tehnološko (IT) podjetje Xlab je pred kratkim s svojim sklopom rešitev zmagalo na tekmovanju Nasa World Wind Europa Challenge. Slednje je potekalo pod okriljem ameriške vesoljske agencije Nasa, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil Luka Mulej, ki se v Xlabu ukvarja s poslovnim razvojem. Začetki razvoja Xlabove rešitve sicer segajo v leto 2008, ko so v Xlabu začeli uporabljati odprtokodno Nasino programsko ogrodje World Wind, ki omogoča vizualizacijo in obdelavo geografskih podatkov. Lani so se nato prijavili na omenjeno tekmovanje in dotlej razvite rešitve prilagodili za potrebe tekmovanja, na katerem se je v zaključnem delu pretekli teden v Firencah pomerilo osem ekip. Nasa je s tekmovanjem želela priti do informacij, kdo vse in na kakšen način uporablja njihove rešitve, ter hkrati priti do izboljšav, ki povečajo uporabnost Nasinega orodja World Wind. Za tekmovanje razvite rešitve so potem prav tako odprtokodne oziroma dostopne tudi drugim uporabnikom, Nasa naj bi tako v kratkem svoje rešitve nadgradila tudi z Xlabovimi izboljšavami, kot sta bolj realističen prikaz in pohitritev izrisa vektorskih podatkov. Kaže se možnost skupnega nastopa na trgu ZDA Xlab na čelu z glavnimi razvijalci zmagovalne rešitve Vitom Čučkom, Marjanom Šterkom, Markom Praprotnikom in Gregorjem Bergincem je za zmago prejel priznanje, poleg tega pa predvsem veliko referenco. Nasino orodje namreč uporabljajo številne ameriške nevladne in vladne organizacije. Tekmovanje je Xlabu prineslo tudi stike z različnimi potencialnimi strankami oziroma partnerji. Na podlagi prvih pogovorov se že kaže možnost skupnega nastopa s kakšnim ameriškim partnerjem tako na trgu ZDA kot nato tudi v Evropi. Xlab je sicer na istem programskem jedru v zadnjih letih vzporedno razvil več orodij za različne ciljne uporabnike, ki jih trži pod blagovno znamko Gaea+. Med uporabniki njihovih orodij so denimo slovenska uprava za zaščito in reševanje, Planinska zveza Slovenije, Skupnost občin Slovenije, nekatere gasilske brigade. Orodje za občine denimo omogoča uporabnikom 3D-prikaz načrtovanih novih objektov ali infrastrukture v obstoječem okolju, kot so nakupovalni centri, stanovanjska naselja, ceste, ter njihov vpliv na obstoječe objekte (v primeru nakupovalnega centra npr. podatek o osenčenosti sosednjih objektov). Nadgrajujejo osnovno vizualizacijo površja Zemlje Gaea+ je orodje za tridimenzionalno (3D) vizualizacijo z možnostjo prilagoditev in predelav glede na potrebe in želje posameznih skupin uporabnikov. Omogoča predstavitev neomejenih količin poljubnih geografsko označenih podatkov v obliki slojev, ki nadgrajujejo osnovno vizualizacijo površja Zemlje z zbirko vsebinsko sorodnih podatkov. Xlab je razvojno IT-podjetje z okrog 70 zaposlenimi in z močnim raziskovalnim zaledjem na področju t.i. porazdeljenih sistemov. Razvijajo napredno programsko opremo za komunikacijo in sodelovanje preko interneta in visokotehnološke rešitve za potrebe medicine. Xlab je tudi član Tehnološkega parka Ljubljana.

Posledice. Tudi če je izvršba neupravičena, se lahko za bančne stroške praviloma obrišete pod nosom. Naša bralka je po prejemu opomina pred izvršbo plačala izvorno položnico za nepravilno parkiranje v Ljubljani. Kljub plačilu ji je banka pobrala denar z računa. Denar je sicer bralka dobila nazaj, ne pa tudi 33 evrov bančnih stroškov izvršbe. Banka pravi, da je storitev opravila, Davčna uprava RS (Durs), da Mestna občina Ljubljana (MOL) ni preklicala izvršbe, MOL pa, da bančnih stroškov ne vračajo, saj je bil plačilni nalog pravnomočen in zato upravičeno predan v izterjavo. “Če kršitelj poravna globo na naš račun, potem v najkrajšem možnem času opravimo preklic davčne izvršbe,” pravijo na MOL. Vsak mesec sicer dobijo okrog deset zahtevkov za vračilo denarja, ker kršitelji trdijo, da so globo plačali pred izvršbo, vendar nekateri nato podatkov za vračilo denarja ne sporočijo. Plačajte raje opomin Opominu, ki ga izda Durs, je priložena položnica. V opominu so navedeni podatki o računu in sklicu, kamor je treba nakazati dolg. Če pa je dolg poravnan po prvotni položnici za prekršek, ki jo je izdal drug organ, Durs o plačilu nima podatka, dokler ga predlagatelj zahtevka za izvršbo o tem ne obvesti. Zato kljub poravnanemu dolgu začnejo postopek davčne izvršbe. Durs zato svetuje, naj dolžnik ob prejemu opomina pri plačilu dolga uporabi podatke o računu in sklicu, ki so navedeni v opominu. Če je sklep o davčni izvršbi že izdan, pa mora dolžnik poravnati tudi stroške izvršbe in bančnih storitev. Če napako v postopku davčne izvršbe stori Durs, stroške povrne, če predlog za začetek izvršbe ne bi smel biti poslan v izterjavo (ob prejetem plačilu), pa je odgovoren predlagatelj izvršbe, pravijo na Dursu.

Slovenijo bi utegnile doleteti nove podražitve hrane. Zaradi suše in požarov v Rusiji, ki so cene pšenice pognali v nebo, naj bi se podražil kruh. Dežujejo pa tudi napovedi o možnih podražitvah drugih prehrambenih izdelkov, predvsem mesa. Slovenijo bi utegnile doleteti nove podražitve hrane. Zaradi suše in požarov v Rusiji, ki so cene pšenice pognali v nebo, naj bi se podražil kruh. Dežujejo pa tudi napovedi o možnih podražitvah drugih prehrambenih izdelkov, predvsem mesa.

Ocene vezane na položaj države Bonitetna agencija Standard & Poor s je dolgoročno bonitetno oceno Skupine Triglav znižala za eno stopnjo z A- na BBB+ . Razlog za znižanje ocene je padec bonitetne ocene Republike Slovenije za eno stopnjo z A na A- , ki jo je 12. februarja letos izdal S&P. Ta namreč skladno s svojo metodologijo ugotavlja zmanjšano zmožnost države, da zagotovi izredno pomoč Skupini Triglav kot družbi v njeni večinski lasti, če bi jo ta potrebovala, pojasnjujejo v Zavarovalnici Triglav. Hkrati S&P ocenjuje, da bo Skupina Triglav kljub poslabšanemu javnofinančnemu in gospodarskemu stanju v državi ostala stabilna in bo v letu 2013 okrepila svoj kapitalski položaj ter ohranila stabilne rezultate poslovanja. Pozitivna srednjeročna pa napoved pomeni, da bi S&P lahko zvišal bonitetno oceno Skupine Triglav, če bo ta še naprej poslovala s trdnim kapitalskim položajem in stabilnimi rezultati poslovanja.

Poslovanje v prvih treh četrtletjih Skupina Mercator je v devetmesečju ustvarila dobri dve milijardi evrov čistih prihodkov iz prodaje ter ustvarila 17,6 milijona evrov izgube. Prihodki iz prodaje so bili pri dobrih dveh milijardah evrov za 3,6 odstotka manjši kot v istem obdobju lani, so sporočili iz podjetja. Manjši prihodki so predvsem posledica slabše prodaje tekstilnih in tehničnih izdelkov ter manjših prihodkov v Sloveniji in na Hrvaškem. Prihodki so se zmanjšali tudi zaradi prestrukturiranja podjetja izstop z albanskega in bolgarskega trga, zapiranje neučinkovitih prodajnih enot in zmanjševanje prodajnih površin. Po besedah podjetja uspešno poteka tudi proces zmanjševanja stroškov, saj so prihranki v vrednosti 27,4 milijona evrov v prvih devetih mesecih leta presegli celoletne prihranke, načrtovane za leto 2013. Največ so prihranili pri materialnih stroških in stroških storitev. Skupina je v tem času zmanjšala tudi svojo zadolženost za 29,7 milijona evrov, na 994,3 milijona evrov. V omenjenem obdobju je skupina poslovala s 17,6 milijona evrov izgube, ki je manjša od izgube, ustvarjene v primerljivem obdobju lani. Od tega so v tretjem četrtletju ustvarili 2,4 milijona evrov izgube.

Znano je, da imajo živali izredno pozitiven vpliv na zdravje in počutje ljudi. Ameriški znanstveniki so z eno od svojih raziskav ugotovili, da so lastniki hišnih ljubljenčkov srečnejši in tudi njihovo psihofizično zdravje naj bi bilo boljše od ostalih. Z raziskavo so dokazali, da se pri lastnikih malih živali krepi občutek samospoštovanja, hkrati pa se izboljšuje tudi samo zdravstveno stanje. Študija je pokazala, da so ljudje, ki imajo doma hišnega ljubljenčka, veliko bolj fizično aktivni, kar pa je koristno tudi v boju z odvečnimi kilogrami. Druženje z živalmi je sodelujočim v raziskavi pomagalo v trenutkih, ko so se počutili osamljeni ali so bili nesrečni, nekateri od njih pa so ob tem prišli celo do spoznanja, kaj je smisel njihovega življenja. Za vas smo pripravili nekaj simpatičnih posnetkov živali, ki vas bodo pomirili in spravili v dobro voljo.

Generalna direktorica Dursa Mojca Centa Šircelj je odstopila zaradi sodb sodišča Evropske unije, je prepričan pravnik Rok Snežič, s čimer pa se ne strinja njen predhodnik Ivan Simič. A bolj kot ugibanja o odstopu je pomembno, ali bo sodba spremenila dosedanjo prakso in kaj sploh prinaša. Generalna direktorica Dursa Mojca Centa Šircelj je odstopila zaradi sodb sodišča Evropske unije, ki je razsodilo, da pravica do odbitka DDV ostaja in da mora goljufije v primeru tako imenovanih missing traderjev ugotavljati Durs, je prepričan pravnik Rok Snežič. Drugačnega mnenja je nekdanji direktor Dursa Ivan Simič, ki odstopa ne povezuje s sodbami, temveč z množico drugih dogodkov. V vsej tej zgodbi pa je bolj kot odstop Šircljeve pomembna sama sodba, ki naj bi odpravila nepravilnosti na Dursu. Ta namreč zdaj od podjetij, ki jim ne uspe dokazati, da niso vedela, da poslujejo z missing traderji (podjetji, ki ne plačujejo DDV-ja), zahteva plačilo davka, čeprav so tega že plačali svojim poslovnim partnerjem. "Durs mora dokazovati goljufije" V skladu z zakonodajo bi praksa morala biti drugačna. Durs bi moral dokazovati, da so podjetja vedela, da poslujejo z missing traderji, in šele nato od njih terjati denar, čemur je pritrdilo tudi sodišče EU. "Toda v Sloveniji so davčni zavezanci do zdaj bili v podrejenem položaju. Davčni inšpektor je sam odločal in še zmeraj sam odloča o vsem, čeprav bi v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZDavp-2 moral dokazati dejstva, na katerih temelji odločba. Ni kontradiktornosti. Dokazi davčnega zavezanca praviloma ne veljajo. Še dobro, da imamo evropsko sodišče. Vprašanje je le, ali bo Slovenija spoštovala to sodbo evropskega sodišča, saj davčni organ lahko tudi to sodbo tolmači drugače, kot je to že storil v primeru sodbe evropskega sodišča številka C-439/04 z dne 6. julija 2006, v zadevi Axel Kittel," sodbo komentira Simič. Ob tem dodaja, da odločbo Dursa ponavadi potrdita tudi drugostopenjski organ in upravno sodišče, podjetja pa ostanejo obsojena na propad. Bomo znova plačevali kazni? Sloveniji se zaradi te prakse obetajo tožbe in povračilo davka z zamudnimi obrestmi podjetjem, ki so davek že poravnala. "Govorimo o več 10 milijonih zneskih, ki jih je davčna uprava na podlagi diskrecijske pravice obračunala zavezancem in s pomočjo določbe 'pritožba ne zadrži izvršbe' prisilno izterjala od zavezancev. S tem dejanjem je marsikdaj povzročila prepad oziroma stečaj podjetja," opozarja Snežič. Sodbe sodišča Evropske unije so namreč zavezujoče, če jih država ne bo upoštevala, pa jo lahko poleg odškodnin in tožb doletijo še kazni. Ker bo šel denar vnovič iz žepov davkoplačevalcev, Snežič opozarja, da bi morali uvesti odškodninsko odgovornost vodilnih na Dursu. Za pojasnila smo se obrnili tudi na Durs. Odgovore še čakamo.

Bilančna vsota skupine ostaja nespremenjena Banka in celotna skupina sta imeli lani zaradi več oslabitev in rezervacij izgubo. Izguba matice je dosegla 83,9 milijona evrov, na ravni skupina pa je bila 81,1 milijona evrov. Lansko izgubo NKBM-ja za 83,9 milijona evrov so v primerjavi z letom 2010 povzročile za 90 milijonov evrov večje oslabitve in rezervacije. Čiste obresti so bile na medletni ravni nižje za 10,8 milijona evrov, čiste provizije za 6,4 milijona evrov, drugi čisti poslovni dobički oziroma izgube pa za 6,7 milijona evrov. Dobiček banke pred oslabitvami in rezervacijami je sicer znašal 54,2 milijona evrov. Bilančna vsota NKBM-a je konec lanskega leta znašala 4,8 milijarde evrov oz. za 4,6 milijona evrov več kot leto prej. Negativno je lani poslovala tudi skupina NKBM, ki je leto končala z 81,1 milijona evrov čiste izgube. Skupina je lani oblikovala oslabitve in rezervacije za 175,4 milijona evra. Bilančna vsota skupine je lani ostala na ravni iz leta 2010. Kapitalska ustreznost je konec leta 2011 znašala 11,47 odstotka, raven temeljnega kapitala za izračun kapitalske ustreznosti pa 421,6 milijona evrov oziroma 7,5 odstotka več kot ob koncu leta 2010.

Ameriški trgi so ob odprtju stagnirali, zdaj pa delnice podjetij rastejo Zaključek trgovanja Dow Jones + 0,89 % Nasdaq + 2,35 % S & P 500 + 1,29 % Na ameriških borzah se je poznalo, da Evropska unija vse bolj stremi, k izboljšanim ukrepom, ki bi zaustavile naraščanje finančne krize. Vsi trije največji indeksi so trgovanje zaključili pozitivno. McDonald's je kljub dobremu začetku zaključil negativno. Njegova delnica se je ustavila pri vrednosti 92,01, kar je 0,34 odstotne točke manj. Napredovala so predvsem tehnološka podjetja. Microsoft (0,11 odstotka), Cisco Systems (0,92 odstotka), Hewlett-Packard Company Common (2,52 odstotka), Intel Corporation (2,33 odstotka) in Exxon Mobil Corporation Common (0,05 odstotka). Nekaj več kot štiri odstotke je pridobila tudi Bank of America. Stanje ob 20:30 Dow Jones + 1,03 % S & P 500 + 1,42 % Nasdaq + + 2,48 Vsi največji ameriški indeksi se nahajajo v zelenem, prav tako tudi rastejo cene zlata in nafte. Slednja pridobiva 4,89 odstotka, zlato pa 0,91 odstotka. Poskočila je tudi Bank of America, in sicer za 1,24 odstotka, tako kot tudi Lloyds z visokih 6,15 odstotka. Apple beleži pozitivnih 3,12 odstotka, General Motors 2,87 odstotka, McDonald's pa pada z 0,39 odstotka.

Po anonimnem pismu, o katerem poročata Delo in Slovenske novice, naj bi bili organizatorji protestov v Mariboru Saša Pelko, Marko Pigac in Matej Špehar, začetni koordinator požigov radarjev v Mariboru pa Rok Peče, brat Saša Pečeta. Marko Pigac, Rok Peče in Matej Špehar vpletenost zanikajo. Objava anonimnega pisma, v katerem so navedeni domnevni organizatorji protestov, je sprožila val solidarnosti na omrežjih Facebook in Twitter. Vse več državljanov zdaj v statusu na svojem profilu sporoča: "Jaz sem organizator protestov v Mariboru". Drugi jim pritrjujejo in posameznikom s tem statusom denimo sporočajo: "Podpiramo te pri organizaciji" ali pa zatrjujejo: "Ne, jaz sem!". Glede Pelka anonimno pismo po navedbah obeh časopisov pravi, da je lastnik in direktor podjetja Mediasplet. Bil naj bi nekdanji član strank AS in pozneje Zares, na svetniških volitvah v Mariboru pa naj bi bil eden izmed elektorjev. "Volitev se je udeležil z majico z napisom Gotof je! v času, ko še nihče ni imel teh majic, saj so jih kasneje natisnili. Vsaj desetletje je znan in aktiven na slovenski internetni sceni. Je dober prijatelj spletnih koordinatorjev Marka Pigaca in Mateja Špeharja," pravi anonimka. Pigac je po navedbah anonimnega pisma dolgoletni fotograf, ki deluje za različne medije. "Je lastnik spletnega portala Pigac.si, ki zagotavlja fotografski material, pripravlja posnetke in skrbi za informiranje novinarjev. Sodi med tiste, ki so zavajali, češ da so policiste napadale Viole. Njegova vloga je, da pripravlja fotomontaže in jih distribuira." Špehar strokovnjak za Facebook Za Špeharja pa pismo navaja, da je najbolj znan slovenski strokovnjak za Facebook. "Je bivši novinar Radia Hit in prijatelj Saša Pelka. Na zadnjih mariborskih demonstracijah je na spletni strani Livestream organiziral prenos demonstracij z mariborskega trga v živo," je zapisano. Začetnik požigov naj bi bil Peče Pismo še navaja, da je bil začetni koordinator požigov radarjev Rok Peče, operativno pa so jih "izvajali mariborski fantje, ki so nekoč posnemali ameriško različico oddaje JackAss". Vsi zanikajo udeležbo Pigac je v izjavi za javnost zapisal, da ni nikjer nikogar hujskal ali kakorkoli podpihoval h kaznivim dejanjem in da ne vodi spletne strane "Franc Kangler naj odstopi kot župan Maribora". "Sem le fotoreporter, najboljši v svoji branži - prav tako veljam za tistega, ki ima ekskluzivne zgodbe iz Maribora - ki na svojem osebnem Facebook profilu realno poroča in javnost obvešča o stanju v Mariboru," je zapisal. Dodal je še, da ne želi, da se ga povezuje z Violami, in navedel, da se Viole kot organizirana navijaška skupina tudi po njihovih lastnih navedbah niso udeležile nobenih dosedanjih protestov. Tudi mariborski mestni svetnik Rok Peče kategorično zanika, da bi imel karkoli s požigi radarjev. Kot pravi, ga žalosti, da sliši take stvari. "Vem, da sem trn v peti nekomu, nisem si pa mislil, da sem tako velik," je dejal.

Gradnja novih hiš in stanovanj v ZDA se je januarja v primerjavi z decembrom lani znižala za 16,8 odstotka, na 466.000 enot. Poročilo ameriškega ministrstva za trgovino ugotavlja, da je gradnja novih stanovanj in hiš januarja v primerjavi z mesecem poprej najbolj padla v severovzhodni regiji ZDA, in sicer za 42,9 odstotka. Na srednjem zahodu je padla za 29,3 odstotka, na jugu za 12,8 odstotka, na zahodu pa za 6,4 odstotka. Podatki kažejo na nadaljevanje stanovanjske krize. Ameriški gradbeniki so januarja lani začeli postavljati temelje za 906.200 hiš in stanovanj, kar je občutno manj kot leta 2007, ko so začeli delati na 1,36 milijona stanovanjskih objektih. Analitiki so pričakovali, da bo obseg gradenj nazadoval na približno 530.000 enot, ne pa na 466.000 enot. Kot ocenjujejo, podatki kažejo na nadaljevanje stanovanjske krize, ta je tudi glavni vir sedanje finančne in gospodarske krize, ki jo poskuša administracija predsednika Baracka Obame rešiti s stimulacijskim paketom in ukrepi za oživitev kreditnih trgov. Znižalo se je tudi število prošenj za izdajo gradbenih dovoljenj, in sicer za 4,8 odstotka, na letno prilagojeno raven 521.000 enot. Lani je bilo v postopku zaplembe stanovanjskih nepremičnin dva milijona Američanov, banka Credit Suisse pa napoveduje, da se številka lahko v naslednjih letih povzpne do 10 milijonov.

Nesreči na tirih. V Mariboru kriv strojevodja, v Puconcih voznik. "Bila je napaka strojevodje," Igor Hribar iz Slovenskih železnic (SŽ) pojasnjuje ugotovitve posebne komisije o vzroku januarske nesreče. Spomnimo, na železniškem prehodu ob mariborski bolnišnici je vlak trčil v voznico avtomobila, ki je zapeljala na železniški prehod ob odprtih zapornicah. Voznica je bila lažje poškodovana. "To se je zgodilo zaradi napake pri zaviranju," je ugotovila komisija SŽ, ki ni ugotovila nobene napake na stroju ali signalni napravi. Kakšna napaka se je zgodila pri zaviranju, komisija ni ugotavljala. "Možno je, da je premalo zavrl ali pa da je začel zavirati prepozno," pravi Hribar. Kakšne bodo za strojevodjo posledice napake, bo pokazal disciplinski postopek, ki je bil sprožen zoper njega. "Do izteka disciplinskega postopka lahko svoje delo opravlja normalno. Dejstvo je, da ni bil pod vplivom alkohola in da zoper njega zaradi te nesreče ne teče kazenski postopek," dodaja Hribar. Po navadi se za takšne napake kršitelju izreče denarna kazen v višini od pet do deset odstotkov bruto plače za obdobje od enega meseca naprej. Umrl pred nesrečo "Z obdukcijo je bilo ugotovljeno, da voznik avtomobila ni umrl zaradi posledic prometne nesreče, ampak naravne smrti," pravi Jožef Prša s Policijske uprave Murska Sobota o prometni nesreči konec februarja, ko je na železniškem prehodu v Puconcih tovorni vlak trčil v avtomobil. Na kraju nesreče sta umrla 68-letni voznik in njegova 66-letna sopotnica, komisija SŽ pa je ugotovila: "Nesreča se je zgodila zaradi krivde voznika, ki ni upošteval cestnoprometnih predpisov in je pri prečkanju nivojskega prehoda zapeljal mimo spuščenih polzapornic."

Na današnji dan obeležujemo svetovni dan pravice vedeti. Pravica vedeti in z njo povezana pravica do informacij javnega značaja je ključno sredstvo za doseganje odprtega, preglednega in odgovornega delovanja javne uprave, ob svetovnem dnevu opozarjajo pri ministrstvu za notranje zadeve. Podlago za ponovno uporabo informacij in podatkov javnega sektorja je dala evropska direktiva, v zakon o dostopu do informacij javnega značaja pa so bile določbe omenjene direktive prenesene leta 2005, so spomnili pri ministrstvu. Ob tej priložnosti so pri ministrstvu poudarili, da je s pravico dostopa do informacij javnega značaja in s pojmom odprte uprave, tesno povezana pravica do ponovne uporabe informacij in podatkov javnega sektorja. "Danes si težko predstavljamo življenje brez navigacijskih naprav, pametnih aplikacij, spletnih enciklopedij in podobnega. Mnoge digitalne storitve in produkti so nastali prav na osnovi podatkov javnega sektorja, pogosto so javne institucije te podatke dale na voljo zasebnemu sektorju za ponovno uporabo," so sporočili iz notranjega ministrstva. Ob svetovnem dnevu pravice vedeti želi ministrstvo opozoriti, da so javne institucije v skladu z namenom omenjenega zakona in evropsko direktivo dolžne aktivno spodbujati ponovno uporabo podatkov, s katerimi razpolagajo, kar pomeni, da čim več potencialno zanimivih splošno dostopnih informacij spletno objavijo, kolikor je mogoče v odprtih formatih, in ponudijo javnosti za ponovno uporabo. Ob tej priložnosti pa pri ministrstvu za 11. oktober v svojih prostorih pripravljajo posvet na temo odprtih podatkov z naslovom Digitalna Agenda in odpiranje podatkov javnega sektorja. Med govorci na posvetu bodo med drugim notranji minister Gregor Virant, namestnik generalnega direktorja Direktorata za informacijsko družbo in medije pri Evropski Komisiji Zoran Stančič in informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Slednja pa je ob današnjem svetovnem dnevu spomnila, da je letos minilo deset let od sprejetja zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki je po njenih besedah veliko prispeval pri zagotavljanju pravice vedeti.

Obisk iz leta v leto pada Trgovci na prvi januarski ponedeljek novega leta začenjajo zimske razprodaje, ko znižajo cene tekstila, obutve in športne opreme. Mnoge trgovine svoja vrata prvi dan razprodaj odpirajo nekoliko prej kot sicer, trgovci pa bodo izdelke ponujali po do 50 odstotkov nižjih cenah. Obisk zimskih razprodaj zaradi decembrskih popustov sicer iz leta v leto upada. Nad spoštovanjem zakona bedi Tržni inšpektorat RS Objava o razprodaji mora vsebovati podatek o vrsti blaga, ki je znižano, odstotek znižanja in čas trajanja razprodaje, znižano blago pa mora biti označeno s ceno pred znižanjem in ceno po njem. Če je odstotek znižanja objavljen v razponu npr. od 10 do 50 odstotkov, mora najvišji odstotek znižanja vsebovati najmanj četrtino vrednosti vsega blaga na razprodaji, so dejali na Tržnem inšpektoratu RS. V skladu z uredbo se lahko zimske razprodaje začnejo prvi ponedeljek v januarju in lahko trajajo največ 60 dni. Tudi letos bo za zaščito kupcev skrbela tržna inšpekcija, ki bo skrbela za spoštovanje zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, zlasti praksami zavajajočega oglaševanja. Če vam nekaj ni všeč ... Tržni inšpektorat potrošnike tudi opozarja na razlikovanje med zahtevki zaradi napake na izdelku in zamenjavo izdelka, ker ta kupcu ni všeč. Izdelka brez napake namreč trgovec ni dolžan zamenjati oz. vrniti kupnine, razen če je to obljubil.

Na Obali po nacionalnih podatkih 264 splavov na leto, na Goriškem 167. Pri nas čakalnih dob za splav ni, v Italiji so se ponekod že podvojile. Vzrok za to je predvsem kriza. “Za umetno prekinitev nosečnosti se najpogosteje odločajo ženske, ki že imajo dva otroka in tiste, ki nenačrtovano zanosijo kmalu po porodu. Za oceno vpliva krize na povečanje števila splavov pa bo treba še malo počakati. Zanjo je za zdaj malo prezgodaj,” pravi Tomislav Vitezica, ginekolog koprskega zdravstvenega doma (njegova ambulanta skrbi za šest tisoč žensk). Nacionalni podatki o tem, da je v Obalno-kraški regiji kar za 58 odstotkov več splavov kot na Goriškem, ga presenečajo in si jih ne zna prav dobro razložiti. “Fai-da-te” splavi Splavi v lastni režiji. Italijanski ginekologi opažajo povečanje števila splavov “fai-da-te” med imigrantskim delom populacije. Ženske jemljejo tablete, ki vsebujejo prostaglandine (tkivni hormon) – te sicer v zdravstvu uporabljajo za sprožanje umetnih popadkov – in se z njihovo pomočjo znebijo ploda. Ta praksa pa je povezana s strahom, da bi jih oblasti zaradi nelegalnega bivanja v državi prek posega v bolnišnici odkrile. Kontracepcija. Ena od najboljših kontracepcijskih sredstev za “zrele” ženske je mirena, Slovenija je ena od redkih držav, kjer je ta maternični vložek brezplačen, v Avstriji stane dobrih 500 evrov. Čakalna doba se je podvojila V Italiji pa zdravniki že ugotavljajo, da se število umetno prekinjenih nosečnosti, za katere se ženske odločajo zaradi finančnih težav, povečuje. Podatki iz nekaterih italijanskih bolnišnic so že skorajda alarmantni, v milanski kliniki Mangiagalli, v kateri opravijo 1.700 prekinitev nosečnosti na leto in je na tem področju prva v regiji, se je čakalna doba za splav podvojila – s šestih čakalnih dni na 12. Basilio Tiso, direktor omenjene bolnišnice, ugotavlja, da pomanjkanje denarja bistveno vpliva na odločitev, ali otroka obdržati ali ne. “Še leto in pol nazaj so bile razmere povsem drugačne, spopadali smo se s pravim baby boomom,” pravi Tiso za enega od italijanskih spletnih medijev. Število zahtev po splavu se je alarmantno povečalo in jih v kliniki, kjer običajno opravijo po 40 splavov na teden, že težko dohajajo. Glavni razlog je recesija. “To je žalostna resnica. Ena od treh žensk, ki prihajajo na splav, nam zatrjuje, da se za prekinitev nosečnosti odloča, ker nima stalne zaposlitve. Uradna statistika teh dejstev še ni zaznala, za splav se sicer odločajo tako pari kot samske ženske. Razlog pa so višji življenjski stroški in službe, ki so zaradi recesije ogrožene ali pa so ljudje zaposleni le za določen čas,” dodaja direktor. Statistika zamuja Ker zdravstvena statistika v Italiji podobno kot pri nas za aktualnimi razmerami caplja s precejšnjo zamudo, obstajajo uradni podatki le za leto 2007. Ti pa kažejo, da je 12 odstotkov žensk, ki splavijo, brezposelnih, tri odstotke predstavljajo iskalke zaposlitve, desetina je študentk in 12 odstotkov gospodinj.

Odločitev. Upravljalci plaž na Obali so se pritožili zaradi prepovedi pobiranja vstopnin. Inšpektorat za okolje je avgusta lani prepovedal zaračunavanje vstopnine za kopanje v morju na naravnih kopališčih. Tako je odločil po pritožbah kopalcev, saj zakon o vodah določa, da mora biti dostop do morja prost. Upravljalci plaž so se pritožili in zdaj čakajo na odgovor. “Ljudje se ne zavedajo, da vsi stroški vzdrževanja in urejanja plaž padejo na upravljalca,” opozarja Miran Gaspari iz Krkinega Talasa v Strunjanu. Upravljalci oškodovani Razlaga. Če vstopnine ne zaračuna, je imetnik vodne pravice oškodovan na račun uporabnikov plažnih storitev, uporabniki storitev pa obogateni na njegov račun. Zato je zakon o vodah določil izjemo v tretjem odstavku 125. člena, ko je pobiranje vstopnine za kopanje dopustno in zakonito. Vstopnina pokrije stroške V družbi Hoteli Bernardin, ki upravlja plaže v Simonovem zalivu in dve na Bernardinu, pa opozarjajo, da jim zakon o vodah kot imetnikom vodne pravice dovoljuje zaračunavati in pobirati vstopnino za kopanje, če je za njeno izvajanje zgrajen objekt. “Če želi imetnik vodne pravice – to je pravice zavezanca, da lahko organizira kopališče – to izvajati skladno z vsemi predpisi, mora imeti zgrajene objekte, hkrati pa mora opravljati storitve, ki so povezane z velikimi mesečnimi stroški. Glede na to mora biti imetnik vodne pravice upravičen do povračila stroškov v zvezi z opravljenimi storitvami, hkrati pa so uporabniki te storitve dolžni plačati – kar se izrazi prek plačila vstopnine,” utemeljujejo pritožbo.

Stroški so bili v tem mandatu nižji za 40 odstotkov, so se na očitke predsedniškega kandidata Milana Zvera odzvali v uradu predsednika republike. V uradu predsednika republike na navedbe predsedniškega kandidata Milana Zvera, da je bila najvišja poraba sredstev urada leta 2008, v času predsednika Danila Türka, odgovarjajo, da so se skupni stroški delovanja urada v tem mandatu znižali za okoli 40 odstotkov. Stroški leta 2008 pa so bili višji tudi na račun predsedovanja EU, poudarjajo v uradu. Skupni stroški delovanja urada so se v tem mandatu predsednika republike znižali za okoli 40 odstotkov, če primerjamo porabo v letu 2008 in porabo, ki je predvidena do konca letošnjega leta, navajajo v uradu predsednika republike. S tem je proračun po njihovih navedbah že zmanjšan na raven iz let 2002 in 2003. Glede na odobrena sredstva pa je urad v tem mandatu prihranil okrog dva milijona evrov, so zapisali v odzivu na današnje besede Zvera. Kandidat SDS in NSi na jesenskih predsedniških volitvah Milan Zver je namreč na današnji novinarski konferenci izrazil prepričanje, da bi se dalo pri stroških za delovanje urada predsednika republike prihraniti in da je urad to v času krize tudi dolžan storiti. Ob tem v uradu pojasnjujejo, da so bili stroški leta 2008 nekoliko višji tudi na račun predsedovanja EU, ko je imel predsednik republike določene obveznosti iz tega naslova. Poznejši stroški so se znižali tako pri materialnih stroških, kamor se štejejo tudi potni stroški, sredstva za reprezentanco, odlikovanja, sredstva za delovanje infrastrukture urada, kot tudi pri investicijah in investicijskem vzdrževanju, so zapisali. Bistvena racionalizacija naj ne bi bila mogoča Sicer pa je po njihovih navedbah proračun urada predsednika republike za letošnje leto za skoraj 19 odstotkov nižji od proračuna za leto 2011, tako da je bilo temu treba prilagoditi tudi delovanje predsednika republike in urada. Največja proračunska postavka so plače zaposlenih (65 odstotkov proračuna), sledijo fiksni materialni stroški (18 odstotkov), preostanek (okoli 15 odstotkov) pa je namenjen delovanju predsednika republike ter investicijam (dva odstotka). Hkrati napovedujejo, da bodo tudi v okviru odobrenih sredstev do konca leta skušali najti način, da bi privarčevali javna sredstva. Kljub temu pa brez znatnega posega v izvajanje funkcije predsednika ter brez večjega odpuščanja zaposlenih v uradu ni več mogoče bistveno bolj racionalizirati poslovanja urada, so še zapisali.

Postopek za izvršbo tako umaknjen Zvon ena holding je v četrtek popoldne v celoti poplačal dolg Dravskim elektrarnam Maribor, ki je znašal devet milijonov evrov. Zvon ena je zraven poplačal še obresti. Direktor DEM-a Vilijem Pozeb je dejal, da so umaknili predlog za izvršbo, s katerim so želeli izterjati dolg, in zgodba je zanje končana. Kot je znano, je leta 2007 takratni direktor DEM-a Damijan Koletnik Zvonu ena odobril posojilo 21 milijonov evrov. 12 milijonov evrov je Zvon poplačal junija lani, drugi del pa bi moral v skladu z dogovorom plačati do konca leta. 4,5 milijona evrov do konca septembra, še 4,5 milijona evrov pa do konca decembra, a je Zvon ena DEM-u ostal dolžan devet milijonov evrov. Dravske elektrarne so zato na sodišču sprožile postopek za izvršbo, poleg tega pa so razpolagali tudi z nekaj več kot 26.000 delnicami NLB-ja in delnicami dveh skladov iz BiH-a, s katerimi je Zvon ena zavaroval svoje posojilo, a so bile garancije nižje od posojila. Z delnicami zdaj znova lahko razpolaga Zvon ena. Zvon ena holding bo položaj reševal s prodajami Od kod Zvonu ena denar za poplačilo dolga, pristojni ne želijo povedati. Predsednik uprave Simon Zdolšek je dejal, da jim je denar posodila finančna institucija, in ne banka. Posojilo so zavarovali z deleži, ki so vredni okoli 20 milijonov evrov, za povračilo dolga pa niso prodali nobene naložbe, je še dejal Zdolšek. Zvon ena holding, ki je v lasti Gospodarstva rast, to pa je v lasti Mariborske nadškofije, je lani nameril 56 milijonov evrov čiste izgube. Nadzorni svet, ki se je pretekli teden seznanil s težkim položajem družbe, je upravi naročil, naj sprejme vse potrebne ukrepe za normalno poslovanje v najkrajšem mogočem času. Stečaj se sicer upravi ne zdi realen, saj ocenjujejo, da je vrednost njihovega premoženja tolikšna, da zadostuje poplačilu vseh dolgov. K izboljšanju položaja pa naj bi pripomogle prodaje nekaterih deležev, predvsem v T-2, razmišljajo pa tudi o prodaji deležev v Heliosu, Petrolu, Abanki, Cinkarni Celje in drugih družbah.

Ljubljana - Glavna težava pri vseh razpravah o tako imenovani tajkunizaciji slovenskega gospodarstva je po mnenju generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Sama Hribarja Miliča v tem, da se skušajo zadeve urediti transparentno za nazaj. Meni, da večjega rezultata ne bodo prinesle. "Vprašanje je, če bo poslovno okolje zaradi tega res kaj bolj transparentno," je ocenil na včerajšnji novinarski konferenci ob nedavni podelitvi reprezentativnosti zbornici. Po njegovem je prišlo do "absurdne situacije", ko tisti, ki bi morali urejati zakonodajo na tem področju, govorijo, kako zakonodaja ni urejena. "Kolikor je meni znano, so vsi tisti, ki so zdaj na tapeti, upoštevali zakonodajo," je dejal in poudaril, da je ključni pogoj pregledno poslovno okolje.

V soboto se je pet potapljačev s poškodbo hrbtenjače iz Slovenije in Hrvaške potopilo pod led Rudniškega jezera v Kočevju. Gre za prvo tovrstno dejanje na svetu. Doslej je bilo potapljanje za ljudi s poškodbo hrbtenjače omejeno le na toplejša okolja, je zapisal Branko Ravnak iz Mednarodne zveze IAHD Adriatic. Akcija pod okriljem te zveze je služila tudi zbiranju podatkov. Raziskovalno delo je ekipa pod vodstvom Žareta Finderla in zdravnice Urške Gajšek začela z meritvami temperature, pritiska, pulza ter saturacije oziroma nasičenosti s kisikom, in nadaljevala z meritvami srčne funkcije ob potopih ljudi s poškodbo hrbtenjače v vodo, ki je imela 4 stopinje Celzija, še sporoča Rabnak. Dodaja, da prvi neuradni rezultati kažejo, da ob dobri pripravi na potop potapljači s poškodbo hrbtenjače niso nič manj ogroženi kot vsi ostali rekreativni potapljači, vendar bo treba na podrobnejše rezultati počakati. Pod led so se potopili Damjan Peklar, Klaudija Poropat, Aleš Povše, Peter Majcen in Ivo Lovrenović. "Prehiteli večje in bogatejše" Prvi neuradni rezultati kažejo, da ob dobri pripravi na potop potapljači s poškodbo hrbtenjače niso nič manj ogroženi kot vsi ostali rekreativni potapljači, vendar bo treba na podrobnejše rezultati počakati. Celotna ekipa je štela skoraj trideset članov in je bila sestavljena iz predstavnikov Plavalnega kluba Slovenske Konjice, PK Ponirka iz Kočevja, pripadnikov Slovenske vojske, Civilne zaščite in članov PGD Šalka vas. "V odličnih pogojih jim je uspelo na novo postaviti meje rekreativnega potapljanja za ljudi s poškodbo hrbtenjače, s čimer so Slovenci še bolj utrdili svetovni primat v potapljanju za ljudi s poškodbo hrbtenjače in prehiteli večje in bogatejše," so še zapisali v sporočilu za javnost.

Vodja trženja pri družbi Transferwise Britanska prestolnica kot svetovna finančna, medijska ali umetniška metropola je vselej zelo izzivalna. In ker se bistri in podjetni Slovenci ne zmenijo za meje ali ovire, pač pa je njihova želja po uspehu in uveljavitvi močnejša kot kadar koli, je Londončan že dve leti tudi Ervin Strnišnik, podjetnik, soustanovitelj znanega spletnega radia RadioNula.com in strokovnjak za spletno trženje. _____________________________________________ Ervin, prihajate iz Ljubljane oziroma iz Domžal. Kako to, da ste se znašli v Londonu, in kaj je trenutno vaše delovno področje? V London sem se preselil zato, ker sem iskal nove izzive. Profesionalno pot sem začel v državni upravi, nadaljeval kot podjetnik in se nato leta 2010 odločil, da bom šel poiskat nekaj novega. Zaneslo me je v London, tu sem poznal nekaj ljudi. Ta znanstva so mi zelo pomagala pri aklimatizaciji. Začel sem delati za podjetje PeerIndex, to je start-up podjetje z zelo zanimivim produktom. PeerIndex meri vpliv ljudi na splet, predvsem na socialnih omrežjih, to je na Facebooku, Twitterju, na Linkedlnu in tudi na drugih. S PeerIndexom sem sodeloval leto dni, nato pa sem se odloči, da se bom pridružil drugi firmi, drugemu start-upu, kjer sem še zdaj. To podjetje se imenuje TransferWise, to je servis oziroma finančna ustanova za mednarodni prenos denarja. Banke pri prenosu denarja zaračunavajo velike provizije, TransferWise pa je s svojim inovativnim pristopom tem storitvam zelo znižal ceno. Banke za tovrstne transakcije v povprečju zaračunavajo 5-odstotno provizijo, TransferWise pa le 0,5-odstotno. Za zdaj uživam, dobro se počutim in upam, da bom tu v Londonu ostal tudi v prihodnje. Če se vrneva še malce k slovenskemu delu vaše poklicne poti. Delo v državni upravi in nato vstop med podjetnike - še zlasti ta podjetniška doba ima nadvse zanimivo postajo, ki je “prava postaja”, tj. radijska postaja, kajne? Res je. Kot sem že omenil, začel sem v državni upravi, na ministrstvu za javno upravo, na oddelku za informatiko. Zatem sem s še nekaj poslovnimi partnerji sodeloval pri ustanovitvi podjetja HotALot, ki se ga morda nekateri bralci spomnijo kot izdajatelja časopisa Blogorola. V tem glasilu smo objavljali le blogarske prispevke, v nasprotju z drugimi mediji, ki objavljajo novinarske. Ob koncu leta 2008 je prišla pod Alpe ta zloglasna recesija. Takrat smo bili primorani to podjetje zapreti. Nato sem se pridružil podjetju svojih znancev, to je Mimovrste. Mimovrste.com, kot vsi vemo, je največja spletna trgovina v Sloveniji. Tam sem delal v službi za trženje. Nato sem se odpravil v London. Omeniti bi želel še en projekt, na katerega sem zelo ponosen. S prijateljem Ozrenom, ki še vedno živi v Ljubljani, sva leta 2008 ustanovila spletni radio, to je RadioNula.com. Ta nekomercialni radio še vedno oddaja, brez oglasov, a s poslušalstvom z vsega sveta. Morda je zanimiv podatek, da ima RadioNula.com mesečno med 20.000 in 30.000 obiski, to pomeni prav toliko poslušalcev. RadioNula.com je bil kot poseben gost pred tedni povabljen tudi na Mednarodni radijski festival v Zürichu. In, če smem, še enkrat k tistim “novim izzivom”, ki so tako zelo udomačena fraza, ko je govor o ambicijah posameznika. Najbrž se oba strinjava, da ti novi izzivi ne pomenijo, da je v Sloveniji vse slabo in da je, nasprotno, v Londonu vse bleščeče?Nikakor. Mogoče še prej to preden sem se preselil v London, v tem mestu sploh še nisem bil. Res je, da sem prej dosti potoval in obiskal vse celine, razen Avstralije in Južne Amerike. Vselej sem imel željo po tem, da bi pa nekoč tudi živel v tujini, čeprav je res, da v preteklosti nisem imel nobene predstave o tem, kaj to dejansko pomeni. Idealiziral sem tujino, podobno, kot se v Sloveniji pogosto sliši “Veš, pa bi šel ven.” V resnici pa je ravno to, da ne veš, kaj selitev na tuje prinese - to je posrečeno, to je nekakšen poseben ideal. Ko se izseliš iz Slovenije, doma pustiš vse družino, prijatelje, ožje prijatelje, s katerimi imaš poseben odnos, okolje, v katerem se počutiš dobro, zapustiš ta comfort zone območje udobja, op.. In začeti moraš na novo. Ena izmed slovenskih značilnosti je tudi ta, da se tam vsi poznamo. V takem okolju si ni težko ustvariti širokega kroga poznanstev. Drugače je v metropoli, kakršna je London. Tu si ni enostavno ustvariti mreže poznanstev, stikov, in to z ničle. To odkrito povem vsakomur. Po tistih začetnih nekaj mesecih navdušenja in, pravzaprav, turizma, sledi realnost. Ko se zaveš, da si preseljen, v tujem okolju, in se soočiš s tem, da je treba od tu naprej. Pristala sva na točki, ki bi jo lahko označila kot naredi-ali-pusti. Nenazadnje skočiti na letalo in se vrniti, ni težavno. Kaj je torej tisto, kar vas je v prav tistem trenutku obdržalo tu? Vsekakor London. Uživam, na primer, v kulinarični raznolikosti, ki jo ponuja. Vsak dan imam za kosilo hrano z drugega konca sveta. Kulturni dogodki, glasbeni še posebej. Tu jih je nešteto. Kar bi bil v Ljubljani, na primer, koncert leta - je tu na sporedu dnevno. In multikulturnost Londona. Ta je res očarljiva. Grede poklicnega udejstvovanja pa takole. Delujem na področju “digitalnega marketinga”, in dejansko šele tu opaziš, da imaš svet na dlani. Kar naenkrat se dogovarjaš z največjimi, najvplivnejšimi svetovnimi mediji, nato največjimi spletnimi podjetji, kar jih je. Tu v Londonu se moj adresar, preprosto povedano, vsak dan polni s kontakti ljudi, ki so največji in najpomembnejši igralci na parketu, če smem uporabiti to prispodobo. In to je silovit magnet. Ta me drži tu in obenem obeta tudi za prihodnost. Kakšni pa so odnosi v podjetju, ki je že znano po svetu? Najverjetneje vas veseli tudi spremljanje njegovega razvoja, rast celotnega okolja start-upov in podobno? Vsekakor. Podjetje TransferWise sta ustanovila dva Estonca, živeča v Londonu. Zamisel za dejavnost podjetja je izšla iz osebnih potreb. Eden izmed ustanoviteljev je prejemal plačo v evrih, drugi v funtih. Oba sta imela stroške na obeh koncih Evrope. In če bi si valuti izmenjala med sabo, bi s tem porabila precej manj, kot pa sta ga, ko sta za to storitev naprošala banko. In premostitev teh težav ali peer-to-peer servis za prenos denarja je enako TransferWise. Drugače pa je bilo sprva še kar bridko spoznanje, da se tu v službah dela do 18. ure ali pa še dlje. Tu so zahteve delodajalca večje, rečem, kar občutno večje kot v Sloveniji. Praznikov ali prostih dni je bistveno manj. V službo se vozim z javnim prevozom, in ta pot v eno smer traja nič manj kot 45 minut. To so stvari, ki jih je treba vzeti v zakup. Po drugi strani pa je res, da je plačilo boljše kot v Sloveniji, obenem pa je standard tu višji, se pravi, stvari so tu dražje. Tu ste del mednarodnega tima. Ta nehomogenost izvora sodelavcev pa se mora izničiti. Kako se ustvarja primerno ali spodbudno delovno vzdušje? Gibljem se v start-up krogih. Moja zamisel je bila že prej, da bi želel delovati v takem okolju. Berlin, še zlasti pa London sta v tem pogledu najhitreje razvijajoča se. Ob tem bi dodal še, da start-up okolje tu podpirajo britanska vlada in lokalne, torej mestne oblasti. Ta se namensko razvija v vzhodnem delu Londona oziroma v predelu Shoreditch. Njegov simbol pa sta na neki način krožišče in postaja podzemne železnice, imenovana Old Street. Tu je stičišče te kulture, tega gibanja. In tu sem želel delovati, saj sem prej o tem veliko bral in podobno. Zdaj, ko sem tu, sem še bolj prepričan, da sem se odločil pravilno. Zdi se mi, da bi se morala taka okolja razvijati tudi v Sloveniji, in to veliko hitreje, kot se. Predvsem s pomočjo države. Saj ni več dvomov, podjetja tega tipa bodo v prihodnosti ustvarjala delovna mesta in z davki bogatila državne blagajne. Kar omenjate, so tako imenovana podjetja, ki proizvajajo produkte z visoko dodano vrednostjo. O teh tudi v Sloveniji slišimo veliko. Vsi politiki govorijo podobno, toda tu se zdi, da se njihove napovedi in obljube udejanjajo hitro, pri nas doma pa počasneje. Lahko še na malo preprostejši način razčlenite oziroma opišete njihove dejavnosti? To so visokotehnološka podjetja, bodisi internetne družbe bodisi novi mediji, ali pa neke nove disruptivne ideje, ki postanejo poslovna rešitev - taka je tudi dejavnost podjetja TransferWise. Gre za to, da se po stoletni prevladi bank zdaj pojavljajo nove možnosti, drugačne zamisli ali rešitve. Ne le v finančnem sektorju, ampak tudi v vseh drugih dejavnostih. Ob koncu nam, prosim, razkrijte še to klasično vprašanje, tj., kako v Londonu izrabite skop prosti čas, ki ga imate najbrž na voljo le ob koncih tedna? Ja. Ko ne delam, kdaj je že to? No, koncerte sem že omenil, z veseljem obiščem kako galerijo. Obiskal sem tudi že nekaj slavnih nogometnih stadionov in si ogledal nekaj tekem razvpite angleške Premier lige. Se pa najdem tudi s prijatelji, saj tu tudi Slovencev mojih let ne manjka. A, še to. Revijo, mesečnik z naslovom Monocle rad prebiram in ga priporočam v branje tudi drugim. Matjaž Ambrožič, London

Klanu, ki velja za najvplivnejšega in najbolj okrutnega v okviru Camorre so zasegli več kot 60 nepremičnin, hiš, vilo in podjetja Italijanska protimafijska policija je v boju proti organiziranemu kriminalu zabeležila nov uspeh, saj naj bi šefu enega od mafijskih klanov neapeljske mafijske združbe Camorra zasegli premoženje v vrednosti 110 milijonov evrov. Policija je Salvatoreju Belforteju, ki je trenutno v zaporu, zasegla več kot 60 nepremičnin, med katerimi so hiše z več deset stanovanji, luksuzna vila z več kot 4 tisoč kvadratnimi metri površine, zemljišča in podjetja. Za vse te naložbe je svoje ime posodil nek italijanski podjetnik. Klan Belforte je del klana Casalesi, ki velja za najvplivnejšega in najbolj okrutnega v okviru Camorre. Po mnenju policije klan vodi kriminalno dejavnost v mestu Caserte v bližini Neaplja. Na širšem območju mesta naj bi nadzoroval predvsem trgovanje z drogami in orožjem, pa tudi prostitucijo.

Frankfurt - Največji svetovni kemični koncern BASF je v zadnjem lanskem četrtletju ponovno posloval z dobičkom, čemur so botrovali obsežni varčevalni ukrepi ter okrevanje svetovnega gospodarstva. BASF je v trimesečju od oktobra do decembra lani ustvaril 455 milijonov evrov dobička ter s tem pozitivno presenetil analitike. Nemški kemični velikan je v zadnjem lanskem četrtletju vknjižil 13,2 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je osem odstotkov manj kot v enakem obdobju leto poprej. Kljub temu je ustvaril dobiček, medtem ko je v zadnjih treh mesecih leta 2008 zabeležil 313 milijonov evrov izgube. Po objavi poslovnih rezultatov so se delnice koncerna na frankfurtski borzi okrepile za štiri odstotke, poroča ameriška tiskovna agencija AP. BASF se je v letih 2008 in 2009 soočal s krepkim upadom povpraševanja po svojih proizvodih, v zadnjih mesecih pa v koncernu zaznavajo rahlo izboljšanje razmer, predvsem na azijskih trgih. V družbi so izpostavili tudi svoj hiter in odločen odziv na izbruh svetovne gospodarske krize ter za letošnje leto napovedali rast prihodkov od prodaje ter občutno povečanje dobička pred davki. Kljub izboljšanju razmer v BASF zagotavljajo, da bodo nadaljevali s programom prestrukturiranja. Odpuščanja sicer niso omenjali, so pa že v preteklosti napovedali, da bo delo v prihodnjih treh letih izgubilo več tisoč zaposlenih po vsem svetu, potem ko bo koncern dokončno prevzel švicarsko kemijsko družbo Ciba. BASF je 5,1 milijarde vreden nakup Cibe sklenil v letu 2008.

V sklopu tako imenovanega rožnatega oktobra oziroma svetovnega meseca boja proti raku je predstavnike nevladnih organizacij sprejel predsednik državnega zbora France Cukjati. Ta jih je pozdravil v sklopu posebne slovesnosti, na kateri so bili poleg poslancev, članov vlade in diplomatskega zbora tudi predstavniki Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna, Društva onkoloških bolnikov Slovenije in Zveze slovenskih društev za boj proti raku. Po Cukjatijevih besedah naj bi "veselje do življenja", o katerem se v zadnjem času v Sloveniji veliko govori, vključevalo tudi "veselje do življenja sočloveka oziroma do tistega življenja, za katerega se sočlovek morda bori". Poudaril je, da je prav, da je bolezen, kot je rak, ki spada med večje globalne težave, predstavljena tudi v državnem zboru, saj je "državni zbor mesto, kjer se težave popularizirajo in pridejo na svetlo", je še dodal predsednik državnega zbora. Prav takšno ozaveščanje je po Cukjatijevem mnenju naloga državnega zbora, ki želi, da se na tak način spregovori tudi o stiskah onkoloških bolnikov, in sicer z namenom osveščanja celotne družbe o problematiki. Proti raku se da uspešno boriti Rak dojk - roza pentlja obleka BOBO Na to, da se da proti raku uspešno boriti, je opozorila predsednica društva onkoloških bolnikov Marija Vegel-Pirc. © BOBO Navzoče je nagovorila tudi predsednica društva onkoloških bolnikov Marija Vegel-Pirc, ki je dejala, da želi društvo opozoriti na vrednoto življenja in pokazati, da se lahko tudi proti raku uspešno borimo in ga obvladamo, če ga dovolj zgodaj odkrijemo, zagotovimo optimalno zdravljenje in celostno rehabilitacijo. Dodala je še, da v društvu pričakujejo, da bo Slovenija kmalu sprejela nacionalni program nadzorovanja raka. Ob tej priložnosti je bil v državnem zboru dobrodelni koncert z naslovom Za novo upanje, ki ga je izvajal Parlament Dixie band.

Največji spletni brskalnik opozarja, da je vse več vladnih pritiskov na politično vsebino na spletu V zadnjih šestih mesecih je število pritiskov za odstranitev politične vsebine s seznamov spletnih iskanj postalo alarmantno, Googlovo poročilo povzema britanski Guardian. Spletni velikan poudarja predvsem dejstvo, da gre povečini za pritiske iz zahodnih demokracij, ki nimajo tradicije spletne cenzure. Kanada: Oblasti so zahteve odstranitev videa s portala YouTube, ki prikazuje uriniranje po kanadskem potnem listu. Google je zahtevo zavrnil Španija: Oblasti so zahtevale odstranitev 270 povezav do blogov, ki kritizirajo vladajoče politike. Google je zahtevo zavrnil Velika Britanija: Oblasti so zahtevale odstranitev petih računov uporabnikov na portalu YouTube zaradi promocije terorizma. Google se je strinjal in zahtevo izpolnil. ZDA: Oblasti so zahtevale odstranitev 187 videov s portala YouTube, s katerimi naj bi uporabniki spletnega servisa nadlegovali ljudi. Google se je v 42 odstotkov primerov strinjal in odstranil vsebino.

Ljubljana - Stroški oslabitev in rezervacij bank v Sloveniji so se avgusta nadpovprečno povečali, tako da je bančni sistem prvič od letošnjega februarja spet posloval z izgubo. Ta je pred obdavčitvijo znašala 11 milijonov evrov, piše v zadnji številki Biltena Banke Slovenije. Banke so avgusta povečale stroške oslabitev in rezervacij za razmeroma krepkih 102 milijona evrov. S tem so ti stroški v osmih mesecih skupaj znašali že 459 milijonov evrov, kar je 22 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Bilančna vsota bank v Sloveniji se je avgusta zmanjšala za 62 milijonov evrov, na kar je najbolj vplivalo zmanjšanje obveznosti do tujih bank in zmanjšanje vlog države. Na strani naložb se je avgusta nadaljevalo zmanjševanje obsega neto posojil nebančnemu sektorju. Zaradi razmeroma visokih stroškov oslabitev in rezervacij se je drugi mesec zapored nadpovprečno zmanjšalo stanje posojil podjetjem, na znižanje stanja posojil gospodinjstvom pa je vplival padec tečaja švicarskega franka. Obseg neto posojil podjetjem se je avgusta zmanjšal za 194 milijonov evrov. Pod vplivom precejšnjega negativnega neto prirasta posojil ostaja dinamika kreditiranja na najnižji letošnji ravni. Glede na ročnost so se bolj zmanjšala dolgoročna posojila.Obseg posojil gospodinjstvom se je avgusta zmanjšal Obseg posojil gospodinjstvom se je avgusta zmanjšal za 21 milijonov evrov, potem ko je julija nekoliko porasel. Pod vplivom spremembe tečaja švicarskega franka so k temu padcu najbolj prispevale banke v večinski tuji lasti, kljub temu pa gospodinjstva še vedno kreditirajo bolj kot pa domače banke. Proces zmanjševanja odvisnosti bank od tujih virov financiranja se je avgusta nadaljeval. Letos do konca avgusta so banke zmanjšale neto obveznosti do bank v tujini za skupaj dobro milijardo evrov, kar je nekaj več kot v enakem obdobju lani. Hkrati so banke avgusta nadpovprečno povečale finančne obveznosti do evrosistema, namreč za 88 milijonov evrov. Avgusta se je zmanjšala tudi vrednost vlog nebančnega sektorja pri bankah, in sicer predvsem zaradi zmanjšanja vlog države. V manjši meri so se zmanjšale tudi vloge gospodinjstev, medtem ko so se vloge podjetij nekoliko povečale. V strukturi ročnosti so se avgusta povečale dolgoročne vloge, najbolj v segmentu ročnosti enega do dveh let.

Zadružništvo. Kriza tudi v kmetijstvu. Najočitnejša na cenovnem področju. Prihodki kmetov so manjši, kot so bili v preteklosti. Janez Kužnik, direktor Kmetijske zadruge Krka Ker se gospodarska in finančna kriza v kmetijstvu odražata počasneje kot v drugih gospodarskih panogah, v Zadružni zvezi Slovenije ugotavljajo, da se bo letos stanje pri njih poslabšalo, je na včerajšnjem regijskem posvetu zadružnikov Dolenjske in Bele krajine poudaril Peter Vrisk, predsednik zveze. Glavne težave Interesno zastopanje Zadružna zveza Slovenije. Njena naloga je zastopanje svojih članic pred parlamentom in sodelovanje pri sprejemanju zakonodaje, je pojasnil Bogdan Štepec, direktor zveze. Letos je v obravnavi veliko zakonov, ki se tičejo tudi zadrug. Med njimi je prav tako zakon o promociji. Največ težav imajo s podaljšanimi roki plačevanja. “Ker imajo drugi težave, tudi nam pozneje plačajo,” je pojasnil Vrisk. Problematično je prav tako padanje cen, ki so ga lani zaznali predvsem pri cenah mleka, sadja in zelenjave. So pa zadovoljni, da jim je subvencije uspelo obdržati na dozdajšnji ravni. Odprte možnosti V regiji delujejo tri zadruge, ki se uvrščajo med najboljše v Sloveniji. Čeprav med seboj dobro sodelujejo, imajo na tem področju odprtih še veliko možnosti. “Bistveno bolje bi lahko sodelovali na komercialnem področju s skupnimi nabavami, morda celo skupnimi prodajami,” je med drugim izpostavil Marjan Jevnikar, regijski koordinator za Dolenjsko in Belo krajino.

Zaradi zlorabe položaja pri odobravanju posojil so novomeški kriminalisti ovadili osem oseb, ki naj bi banko oškodovali za 4,5 milijona evrov Novomeški kriminalisti so po enoletni preiskavi na okrožno tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper odgovorne osebe v eni izmed bank zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete. Osem osumljencev naj bi večkrat zlorabilo svoj položaj pri pripravi in odobritvi lombardnih kreditov in terminskih poslov. Po naših neuradnih informacijah gre za banko Hypo, preiskava pa naj bi bila povezana tudi z odgovornimi osebami ljubljanskega Hypa. Osumljenci so po ocenah kriminalistov banko oškodovali za več kot 4,7 milijona evrov škode. Osem osumljencev, starih med 38 in 59 let, je večkrat zlorabilo svoj položaj ali zaupanje na način, da so pri pripravi in odobritvi lombardnih kreditov in terminskih poslov določeni osebi pridobili premoženjsko korist in banki povzročili veliko premoženjsko škodo, so zapisali na novomeški policijski upravi. Niso zahtevali vrnitve kredita in plačil obresti Osumljenci so omogočili, da ob zapadlosti kreditov in terminskih poslov oziroma v času, ko zavarovanje kreditov ni bilo več ustrezno in zadostno, banka od te osebe ni zahtevala vrnitve kredita in plačila obresti ali izvedla ostalih ukrepov. V imenu banke so s to osebo sklenili nove pogodbe in anekse brez ustreznega zavarovanja. Zaradi nepravilnosti pri pripravah kreditne dokumentacije so kriminalisti zaradi kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin ovadili še tri osebe, zaposlene v banki.

Delo. Zaradi poklicnih bolezni v dveh mesecih le osem bolniških. Bolezni kože, alergije na dihalih pa tudi bolezni zaradi izpostavljenosti kemikalijam in vibracijam so po podatkih inštituta za varovanje zdravja (IVZ) najpogostejše poklicne bolezni v Sloveniji. Je pa zelo malo skeletno-mišičnih bolezni in okvar zaradi hrupa, čeprav so to sicer v Evropi najpogosteje prijavljene poklicne bolezni. Nižje bolniško nadomestilo “Daleč najpogosteje prijavljena poklicna bolezen v EU je sindrom zapestnega prehoda, ki v Sloveniji še ni uvrščena na seznam poklicnih bolezni. To v praksi pomeni, da nihče od 2.500 operiranih zaradi tega sindroma ne more dobiti stoodstotnega nadomestila za bolniško odsotnost, čeprav je velika verjetnost, da je bolezen nastala zaradi obremenitev pri delu,” je za Žurnal24 pojasnila Tatjana Kofol Bric z IVZ. Glede na podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je bilo v prvih dveh mesecih letos zaradi poklicnih bolezni na bolniškem dopustu le osem ljudi, zaradi česar je bilo izgubljenih 141 delovnih dni. Da jih je tako malo, po mnenju Radomirja Vučkovića z ZZZS “najbrž ne pomeni, da teh bolezni v resnici ni, ampak da niso na ustrezen način obravnavane in registrirane”. Zaradi poškodb na delu je bilo januarja in februarja na bolniškem dopustu 4.829 delavcev. Sicer se po besedah Vučkovića stanje izboljšuje zaradi “bolj urejenega delovnega okolja, večje skrbi za varnost pri delu in večje ozaveščenosti zaposlenih”.

Liter dizelskega goriva po novem stane 1,045 evra. Liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina pa 1,033 evra. Cene naftnih derivatov v Sloveniji so se spremenile. Cena za liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina se je znižala za 0,015 evra na 1,033 evra. Liter 98-oktanskega bencina se je pocenil za 0,010 evra na 1,054 evra. Dizelsko gorivo je cenejše za 0,041 evra in je zanj tako po novem potrebno odšteti 1,045 evra na liter. Od torka je cenejše tudi kurilno olje, in sicer za 0,030evra, tako da je treba za liter odšteti 0,704 evra.

Ptuj - Malim delničarjem iz društva MDS na današnji skupščini Perutnine Ptuj, na kateri je bilo prisotnega 93 odstotkov kapitala, ni uspelo s predlogom, naj ptujska družba del bilančnega dobička nameni za izplačilo dividend. Prav tako niso uspeli s predlogom, da lastniki ne bi podelili razrešnice upravi in nadzornemu svetu. Večina delničarjev je tako na današnji skupščini podprla predlog uprave pod vodstvom Romana Glaserja, da družba od 4,77 milijona evrov bilančnega dobička 2,39 milijona evrov razporedi med druge rezerve, preostanek pa ostane nerazporejen. Predlog malih delničarjev je sicer bil, da bi za dividende namenili 1,6 milijona evrov oziroma 28 centov bruto na delnico. Zavrnjen je bil tudi predlog Perutninske zadruge Ptuj, da bi delničarjem razdelili vsaj pol milijona evrov. Revizija nepravilnosti ni pokazala Skupščina se je najdlje zadržala pri poročilu o posebni reviziji, ki jo je pripravila revizijska družba BDO Revizija. V njej so preverjali vodenje poslov, ki so jih družbe v skupini Perutnine Ptuj sklepale med seboj in s tretjimi osebami v zadnjih petih letih. Iz družbe so sicer nedavno sporočili, da revizija nepravilnosti ni pokazala, kmalu zatem pa je Glaserjeva ekipa dobila nov petletni mandat. Kad in mali delničarji so želeli predvsem, da revizor preveri posel z nakupom delnic Merkurja, ki je bil opravljen brez soglasja skupščine, posle odprodaje hčerinskih družbe Perutnine Ptuj, posle, povezane s tremi dokapitalizacijami hčerinskih družb v Srbiji, ter posle, sklenjene z Infond Holdingom in Centrom Naložbe. Kot je po skupščini povedal prvi mož društva MDS Rajko Stanković, kljub neugotovljenim nepravilnostim revizije menijo, da je iz nje vendarle razvidno, da je uprava s sklepanjem nekaterih poslov opustila načelo dobrega gospodarja, ki ga je nadomestila "z lastnim upravljavskim interesom". Po njegovih trditvah je bila namreč družba zaradi tega med drugim ob 26 milijonov evrov zaradi nakupa deleža v Merkurju. Mali delničarji napovedali izpodbojno tožbo Mali delničarji so zato na skupščini zahtevali imenovanje pooblaščenca, ki bi proučil, ali obstaja pravni temelj za vložitev odškodninskih tožb zoper Glaserja in nekatere člane nadzornega sveta, na čelu katerega je Radovan Stonič. Ker je bil takšen predlog zavrnjen, so napovedali izpodbojno tožbo. Prvi mož Perutnine Ptuj je po skupščini dejal, da je ta potekala korektno ter da na njej ni "frčalo perje", kot se je napovedovalo v javnosti. Končno je izdal nekaj podatkov o lanskem poslovanju, ki kažejo, da je družba imela slabih 149 milijonov evrov prihodkov in dobrih 650.000 evrov čistega dobička, skupina pa je realizirala 257 milijonov evrov prihodkov in okoli 2,3 milijona evrov izgube, pretežno zaradi povezanih družb. Negativen poslovni izkupiček je po njegovem poleg splošnih gospodarskih razmer posledica dejstva, da se financirajo le še z lastnimi viri, medtem ko bančnih kreditov že dve leti ne prejemajo. Med razlogi pa so tudi velike tečajne razlike v preteklem letu v nekaterih svojih podjetjih v tujini, zlasti v Srbiji.

Po včerajšnji stavki v Hitu, bo danes sledila nova, ki bo trajala od 16. ure do polnoči Predsednik uprave Hita Drago Podobnik Igralniški delavci v Hitu, ki so stavkali od 18. ure v soboto do 2. ure danes, so za popoldne napovedali novo stavko. V novogoriških igralnicah Perla in Park ter Kranjskogorski Koroni bodo stavkali od 16. ure do polnoči. Vodstvo družbe v soboto s Sindikatom igralniških delavcev (SIDS) ni uspelo doseči dogovora. Tako so zaposleni v novogoriških igralnicah Perla in Park ter Kranjskogorski Koroni stavkali od 18. ure v soboto do 2. ure danes. Uprava: Odgovarjali bodo tako organizatorji kot stavkajoči Uprava je sindikatu ponovno predstavila za sanacijo podjetja nujne spremembe, predvsem predlog novega razporejanja delovnega časa. Prepričana je, da je nezakonita in da bodo za škodo odgovarjali tako organizatorji kot stavkajoči. Pogajalci uprave so predstavnikom sindikata predlagali, naj prekličejo vse stavkovne napovedi in se srečajo ponovno v sredo. Vendar se člani stavkovnega odbora s predlogi niso strinjali in napovedali današnjo stavko Stavkali tudi včeraj Sindikat igralniških delavcev (SIDS) je v soboto skladno z napovedmi ob 18. uri začeli ponovno stavkati. Uro pred začetkom stavke sta se sicer dobili pogajalska skupina uprave in stavkovni odbor, vendar do dogovora ni prišlo. "Uprava je neresna" Kot je povedal vodja stavkovnega odbora Iztok Černigoj, uprava ne popusti v svojih zahtevah. "Neresno je že to, da nas povabijo na pogajanja uro pred začetkom napovedane stavke. S tem dokazujejo, da si ne želijo preprečiti stavke," je dejal Černigoj. Povedal je še, da je predsednik uprave Drago Podobnik, ki ga tudi tokrat ni bilo na pogajanja, na zborih delavcev grozil z odškodninskimi tožbami in to ne le proti organizatorjem stavke.

V Elektru Primorska nadaljujejo stavko Delavci Elektra Primorska so stavkali četrti dan, in sicer po dve uri v vsakem od štirih večjih centrov družbe. Ob 7. uri so začeli stavkati v Kopru, nadaljevali v Sežani in Novi Gorici, stavka pa se zaključuje v Tolminu. Sešli so se predstavniki uprave in sindikata, vendar v sindikatu ponudbe uprave niso sprejeli. Stavka je po oceni vodje stavkovnega odbora Valterja Vodopivca doslej potekala v skladu z zakonodajo in brez posebnih težav. Vodopivec je povedal še, da bodo ponovno stavkali v četrtek med 7.30 in 10.30, sreda pa je dan za pogajanja za upravo. Stavko je povzročila namera uprave, da zaradi slabšega poslovnega izida od pričakovanega zniža praznične nagrade zaposlenim z najmanj 1465 evrov bruto na zaposlenega na 354 evrov bruto na zaposlenega. V sindikatu vztrajajo, da mora uprava v skladu s kolektivno pogodbo izplačati celotno nagrado, pri čemer so se pripravljeni pogajati o dinamiki izplačila. Delavci so se kljub stavki obvezali, da bodo tudi v času stavke odpravljali morebitne okvare in tako zagotavljali nemoteno oskrbo odjemalcem električne energije. Uprava ubira sodno pot V upravi družbe menijo, da stavka ni potrebna. Kot je povedala tiskovna predstavnica Elektra Primorska Tjaša Frelih, so se danes sešli predstavniki stavkovnega odbora in uprave. Slednja je delavcem ponudila 500 evrov bruto nagrade, ki bi jo izplačali v dveh delih. Vendar so člani stavkovnega odbora ponudbo zavrnili. Glede na dogajanje bo tako uprava primorana poseči po vseh pravnih sredstvih, da bo zaščitila gospodarski interes družbe, je še povedala Frelihova. V Novi Gorici je potekala tudi izredna seja predsedstva sindikata delavcev energetike, na kateri so ocenili nastalo situacijo in sprejeli določene sklepe. Kot je povedal podpredsednik Sindikata delavcev dejavnosti v energetiki Branko Sevšnikar, so podprli aktivnosti sindikata v novogoriški družbi. Dogovorili so se, da bodo v prihodnje analizirali stanje na področju energetike ter zahtevali takojšen sklic ekonomsko-socialnega odbora za energetiko. Sevšnikar je še poudaril, da predstavniki lastnikov, predvsem Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS AUKN, prek raznih priporočil pozivajo direktorje, ki jim potem sledijo do kršitev kolektivnih pogodb v posameznih družbah oziroma dejavnostih. Mnenja smo, da je, dokler nimamo predlogov za spremembe, treba spoštovati sprejete kolektivne pogodbe, to pa je stvar socialnih partnerjev v družbi in na nivoju sistema, je dejal Sevšnikar. Mali delničarji bi lahko zahtevali odškodnino Društvo Mali delničarji - Skupaj smo močnejši MDS je že pretekli teden predlagalo, naj uprava zaposlenim izplača tretjino vrednosti nagrade, ki je opredeljena s kolektivno pogodbo. Nato pa naj komisija, arbitražni svet ali drugo telo, ki bo sestavljeno iz predstavnikov obeh strani, prouči vse vidike izplačila po kolektivni pogodbi in naj pri tem upošteva tudi dosežene poslovne rezultate. Ker do kompromisnega dogovora doslej ni prišlo in glede na izjave predsednika sindikata tudi ne bo, saj vztrajajo pri celotnem izplačilu , je društvo ocenilo, da je izhod iz tega gordijskega vozla le izredna odpoved prej omenjene pogodbe. Če se stavkajočim delavcem in upravi ne bo uspelo dogovoriti, bo MDS, kot so zapisali v sporočilu za javnost, verjetno skupaj z ostalimi malimi in manjšinskimi delničarji proučilo višino morebitne nastale poslovne škode ter skupaj z njimi celo vložilo odškodninske zahtevke za povrnitev škode zoper vse odgovorne za stavko.

V incidentu z imigranti na grško-turški meji, v katerem so umrli trije ljudje, sta bila udeležena tudi slovenska policista. Slovenska policista, ki sodelujeta v operaciji evropske agencije za varnost zunanjih meja, sta bila v nedeljo okoli 3. ure zjutraj udeležena v incidentu ob grško-turški meji. Pri kontroli obmejnega območja je v njuno patruljno vozilo med zasledovanjem trčilo vozilo z ilegalnimi imigranti, v katerem so zaradi trka umrli trije potniki. Kot so sporočili iz Generalne policijske uprave, sta bila policista v dogodku nepoškodovana, naloge v skupni operaciji agencije Frontex - Poseidon 2012 Land pa sta opravljala od 25. aprila. Incident se je zgodil na območju Soufli ob grško-turški meji, ko je patrulja slovenskih in grškega policista pri kontroli obmejnega območja opazila sumljivo osebno vozilo znamke Hyundai coupe. Voznik avtomobila ni upošteval znakov policistov, naj ustavi vozilo in je odpeljal naprej proti Alexandroupolisu. Med zasledovanjem je voznik pobeglega vozila trčil v patruljno vozilo, zaradi česar je njegovo vozilo zaneslo s ceste, se prevrnilo in zagorelo. Po prvih podatkih je bilo v vozilu sedem oseb, identiteta vseh še ni potrjena, šlo pa naj bi za iranske in kitajske državljane. Voznik je na kraju nesreče umrl v avtomobilu, ostale osebe pa je vrglo iz vozila in so bile odpeljane v bolnišnico. Od teh sta dve osebi umrli med prevozom, štiri osebe pa so hudo poškodovane ostale na zdravljenju v bolnišnici. Grška policija je o dogodku že sprožila preiskavo, slovenska policija pa je v stalnem stiku z obema policistoma in jima nudi ustrezno pomoč, prav tako je v stiku z agencijo Frontex, so še sporočili iz Generalne policijske uprave.

Po majskem odpuščanju bodo v novomeškem Revozu zaposlili 300 delavcev, ki bodo imeli delo vsaj do konca leta. Prednost bodo imeli delavci, ki so že delali pri njih. Delavci v Revozu Kot so v začetku maja sporočili iz Revoza, so zaradi težav z oskrbo morali prilagoditi obseg proizvodnje, zaradi česar so konec maja začasno prekinili proizvodnjo v nočni izmeni. Tudi ukrepi, ki jih je Skupina Renault sprejela za omilitev posledic motenj v oskrbi, so v novomeški tovarni vozil omogočali nemoteno obratovanje v dveh izmenah. Danes imajo zadosti informacij glede zanesljivosti oskrbe, da lahko potrdijo vnovičen dvig proizvodnih količin. Polovična nočna izmena bo začela obratovati predvidoma 29. avgusta, zato bodo spet zaposlili okoli 300 sodelavcev. Prednost bodo imeli zaposleni za določen čas, ki so jim konec maja prekinili pogodbo. Povečan obseg proizvodnje bodo lahko obdržali predvidoma do konca leta, ob ugodnem razvoju razmer na tržišču pa tudi kakšen mesec dlje.

Pariz - Banka Societe Generale je v krizi, je danes povzela francoska ministrica gospodarstva Christine Lagarde, ko so jo mediji spraševali o aferi, izgubi, vprašanjih okoli vodstva banke in padca delnic. Sicer pa francoski predsednik Nicolas Sarkozy meni, da bi prvi mož francoske banke Societe Generale Daniel Bouton odstopiti zaradi nedavno odkrite prevare, v kateri je banka izgubila okrog 4,9 milijarde evrov. Za krivca je sicer osumljen 31-letni uslužbenec banke, trgovec z vrednostnimi papirji Jerome Kerviel, ki so ga pristojni organi v ponedeljek popoldne, po dvodnevnem zaslišanju, izpustili iz pripora proti varščini. Kervielu so ob tem odredili, da ne sme zapustiti države ali komunicirati z zaposlenimi v Societe Generale, dokler primer ne bo rešen. "Smo v sistemu, v katerem, ko imaš veliko plačo, ki je brez dvoma legitimna, in pride do velikega problema, ne moreš ubežati pred svojo odgovornostjo," je v ponedeljek dejal Sarkozy. Bouton je sicer svoj odstop ponudil takoj po razkritju prevare, vendar ga vodstvo banke ni sprejelo. Francoska finančna ministrica Christine Lagarde je dodala, da mora upravni odbor Societe Generale odločiti o Boutonovi usodi "v luči dveh stvari: današnje situacije ter prihodnosti institucije, ki je danes pomembna francoska banka, ki zaposluje več kot 120.000 ljudi in ima več milijonov strank". Oglasila se je tudi pravosodna ministrica Rachida Dati, ki meni, da bi Bouton moral prevzeti odgovornost za doslej največjo prevaro v investicijskem bančništvu. Razkritje omenjene prevare, do katerega je prišlo minuli teden, je med drugim sprožilo zaskrbljenost glede nadzora, ki ga ima Societe Generale nad svojimi uslužbenci oziroma investicijskimi bančniki, mediji pa obenem poročajo, da bo banka zdaj skoraj zagotovo postala prevzemna tarča. Pristojni organi so sicer proti Kervielu sprožili uradno preiskavo o morebitni zlorabi zaupanja, ponarejanja in uporabe lažnih dokumentov ter računalniškega vdora. To pomeni, da ga preiskovalni sodniki niso osumili prevare, ki je resnejša obtožba.

Ameriški gigant želi v delovni proces hitreje vpeljati inovacije Glavni izvršni direktor Microsofta Steve Ballmer je zaposlenim sporočil, da se bo podjetje reorganiziralo, in sicer na način, da bodo v delovni proces hitreje vpeljevali inovacije. Poleg tega bo družba bolj tržno naravnana, kar pomeni večji fokus predvsem na tablične računalnike in pametne telefone, ki vse bolj nadomeščajo osebne računalnike. Ballmer je dejal, da bo podjetje strnilo vrste z enotno strategijo in se organiziralo po dejavnostih. To naj bi pomenilo, da bodo na izdelke gledali kot na celoto, ne pa kot na niz osamljenih otokov. Novi oddelki Microsofta bodo med drugim inženiring, marketing in poslovni razvoj. Apple in Google prisilila Microsoft v reorganizacijo Reorganizacija podjetja je posledica pritiskov konkurence, na čelu z Applom in Googlom. Microsoft namreč zaostaja za njima na področju tabličnih računalnikov in prenosnih telefonov. Odraz tega je tudi gibanje delnic. Vrednost Googlovih delnic se je v devetih letih zvišala za desetkrat, Applovih za 28-krat, Microsoftove delnice pa so v desetletju pridobile le 30 odstotkov. Slabi rezultati v primerjavi s konkurenco so sprožili ugibanja o zamenjavi glavnega izvršnega direktorja Ballmerja, ki je podjetje pred 13 leti prevzel iz rok ustanovitelja Billa Gatesa. Ta se sedaj ukvarja predvsem z dobrodelnimi dejavnostmi. Reorganizacijo analitiki razumejo kot Ballmerjev poskus, da ostane na čelu podjetja.

Tudi na tujem negotovo, nafta danes prek 145 dolarjev Po treh zaporednih plusih je na Ljubljanski borzi spet vse po starem. Skoraj vse delnice so ob nizkem prometu padle, najbolj, za tri odstotke, Lukine. Vlagatelji so očitno kot slabo ocenili novico, da je vlada potrdila uredbo o upravljanju koprskega tovornega pristanišča in predlog koncesijske pogodbe z Luko. Delnice so dan končale le pri 53 evrih, kar je pet odstotkov pod gladino. Okrog dva odstotka cenejše so Telekomove, Gorenjeve in Mercatorjeve delnice, ki so bile po prometu takoj za Krkinimi. Enotni tečaj Krke se je ob le 0,44 milijona evrih prometa znižal za 0,8 odstotka. Na koncu je bila njihova cena še precej nižja - 88 evrov. SBI20 izgubil 1,3 odstotka Največ, štiri odstotke, so izgubile Savine delnice. Vrednost Nove KBM je padla za manj kot odstotek, na 27,64 evra. Slovenski borzni indeks 7.619 točk se je znižal za 1,3 odstotka. V prvi kotaciji so minusu ušle le Petrolove in Intereuropine delnice, vendar je bilo z obema izjemno malo prometa. Poletno mrtvilo se tako nadaljuje, vlagatelji pa raje razmišljajo o dopustu. Zakaj bi zdaj kupovali in na počitnicah obžalovali to odločitev, če o preobratu ni ne duha ne sluha. KRKA -0.80 % 89.41 EUR TELEKOM -1.74 % 235.37 GORENJE -2.56 % 31.99 MERCATOR -1.89 % 230.55 AERODROM -1.61 % 81.27 LUKA -3.11 % 54.12 SAVA -3.90 % 386.73 Bo vlada kupila Fredija in Fani ? Dow Jones 11.229 točk je v četrtek po še enem nervoznem trgovanju pridobil tričetrt odstotka, tehnološki nasdaq 2.257 pa več kot odstotek. S tem sta oba delniška indeksa nadoknadila skoraj polovico sredinih izgub. Za pozitiven dan ima zasluge kemično podjetje Dow Chemical, ki je najavilo prevzem podjetja Rohm and Haas, in zagotovilo predsednika Zveznih rezerv Bena Bernankeja, da se je centralna banka v navezi z vlado z vso vnemo lotila rešitve finančne krize. Po poročilu časnika New York Times bo vlada celo podržavila največji hipotekarni banki Freddie Mac in Fannie Mae, ki sta na robu preživetja. Nafta si je hitro opomogla Številne finančne delnice so včeraj sicer spet doživele polom. Investicijska banka Lehman Brothers se je pocenila za 12 odstotkov. Povsem drugo pot je ubral proizvajalec alumunija Alcoa. Potem ko so cene aluminija dosegle rekordno vrednost, so delnice Alcoe poletele za deset odstotkov. Cena ameriške lahke nafte je po dveh strmih padcih na 135 dolarjev spet krenila navzgor včeraj do 142, danes prek 145 dolarjev in očitno bikovskega trenda še ni konec. Za številne sektorje je to alarmantna novica. Delnice avtomobilskega velikana General Motorsa so padle za šest odstotkov.

Domnevna osumljenca, ki so ju konec minulega tedna prijeli v avstrijskem Bad Kleinkirchheimu, naj bi bila Alenka in Mihael Karner. Objavljamo fotografije bralca Slovenska zakonca, ki so ju zaradi preprodaje prepovedanih steroidov konec minulega tedna prijele avstrijske specialne enote, naj bi bila po neuradnih informacijah Slovenskih novic Alenka in Mihael Karner. Predstavnik celovških pravosodnih organov Helmut Jamnig je za časopis povedal, da sta osumljenca v priporu. Domnevna osumljenca naj bi bila znana vplivneža v svetu fitnesa, ime Mihaela Karnerja pa se je v Financah pojavilo tudi v zvezi z nepremičninskimi posli v Ljubljani. Karner je namreč zastopnik podjetij Velinvestment in Nipl , ki sta v lasti liechtensteinskih družb Veloce Invest Anstalt in Panya AG , lastnikov večine zemljišč na območju nekdanje tovarne Tovil v Ljubljani. Več v članku Iz zelene Ljubljane v davčno oazo. Hiša osumljencev naj bi bila vredna pet milijonov evrov,Foto: bralec Večino premoženja kopičila v nepremičninah V zadnjih desetih letih naj bi se osumljenca dokopala do približno 40 milijonov evrov premoženja. Večina denarja je domnevno spravljena v različnih nepremičninah. Svoj nezakoniti imperij naj bi gradila z uporabo različnih spletnih strani, ki sta jih po določenem času zaprla in ustanovila nove, poročajo novice. Ena preiskava v preteklosti že zastarala Sledi svojega nezakonitega početja naj bi brisala z ustanavljanjem slamnatih podjetij. Župan priljubljenega zimskega letovišča Bad Kleinkirchheim Matthias Krenn je po poročanju Slovenskih novic dejal: "S tem moškim sem govoril samo dvakrat ali trikrat." Razkril je, da sta bila zakonca pred več kot desetimi leti že pod drobnogledom kriminalistov zaradi sumljivih bančnih računov, vendar je zadeva vodila v slepo ulico in zastarala.

Trg miruje. Po statistiki cene rastejo, a ta naj bi bila nerealna. Ker je predrago, se nič ne proda. 70-odstotni padec je v primerjavi z letom 2007 dosegla prodaja družinskih hiš (po podatkih podjetja Nepremičnine in svetovanje Franci Juršič). V poročilu Geodetske uprave RS o povprečnih cenah nepremičnin je zaslediti, da cene nepremičnin v Novem mestu in na Dolenjskem nekoliko rastejo, a Franci Juršič, znani novomeški nepremičninski agent, pravi, da gre le za golo statistiko in ne pravi odsev razmer na trgu. “Na trgu se dogaja zelo malo, stanovanja se še nekoliko prodajajo, trg s hišami pa dobesedno miruje,” razlaga. Oglaševane cene znižati Napaka, ki jo delajo nepremičninske agencije, je po Juršičevih besedah ta, da oglašujejo enake cene, kot so jih imeli leta 2007, ko je trg cvetel. “Vsakemu ponudniku predlagam, naj ceno maksimalno zniža in jo kot tako objavi v ponudbi, da bi tako vsaj pritegnili zanimanje kupcev za ogled nepremičnine. A ponudniki za to niso zainteresirani,” pojasnjuje. Rešitev za oživitev trga vidi v skupnem dogovoru agencij, da bi cene, ki jih oglašujejo, spustile za od 30 do 40 odstotkov, saj napihnjene cene zbijejo zanimanje kupcev. Novih zemljišč še ni Povpraševanje po zazidljivih zemljiščih je, kot pove Juršič, veliko, a čeprav imajo občine Novo mesto, Šentjernej, Dolenjske Toplice in Mirna Peč sprejete nove prostorske načrte, se zidati ne da. “Treba je sprejeti občinske podrobne prostorske načrte (OPPN), ti pa veliko stanejo. Lastniki zemljišč za takšne naložbe niso pripravljeni, kupci pa zemljišč nočejo kupiti, če na njih ne morejo takoj začeti graditi,” dodaja Juršič. V OPPN je opredeljenih okoli 200 hektarjev površin, namenjenih stanovanjski gradnji, večina na območju mesta, pove Izidor Jerala z oddelka za prostor na Mestni občini Novo mesto. “Ker gre za nove stavbne površine, na katerih bomo načrtovali gradnje novih sosesk, bomo pripravili OPPN, pri katerih bo sodelovala tudi javnost,” pojasnjuje. Največ Regrča vas in Bučna vas Najpomembnejši lokaciji za stanovanjsko gradnjo sta, kot navaja Jerala, Regrča vas z okolico in Bučna vas – Kamence, a je tu gradnja novih stanovanj povezana tudi z javnimi naložbami v ureditev nove južne zbirne ceste in nove osnovne šole v severnem delu mesta. Trenutno se gradnja stanovanj, kot dodaja Jerala, nadaljuje v Podbrezniku in Šmihelu – Urbanje, pripravljajo načrte za gradnjo sosesk Brod – Drage, ob Ljubljanski cesti v Bršljinu, na Jakčevi in Pogancih ter načrte za zaključevanje soseske Mrzla dolina.

Vodstvo in zaposleni v Siemens Transportation System (STS) so se v četrtek dogovorili o višji odpravnini ob morebitni likvidaciji podjetja. Dogovor določa, da bodo delavci dobili 1,60-kratnik zakonsko določenega zneska odpravnine, poleg tega pa še dodatnih 1180 evrov bruto za vsakega zaposlenega delavca, je pojasnil predsednik sindikata SKEI v podjetju Martin Dular. Z dogovorom so sindikalisti in zaposleni zadovoljni, saj bodo delavci dobili bistveno višje odpravnine, kot jih določa zakon, vseeno pa Dular poudarja, da si vsi še vedno želijo najti rešitev za podjetje. Propad STS bi otežil razvoj slovenskih železnic, meni predsednik sindikata SKEI v podjetju Martin Dular. © Barbara Bradač "Podjetje je potrebno za razvoj slovenskih železnic, če propade, v slovenskem prostoru ni več možno izvajati novogradenj tovornih vagonov, kar pomeni, da jih bomo kupovali od tujcev," je opozoril Dular. Po četrtkovem dogovoru morajo zaposleni do 31. marca dokončati še izdelavo 19 vlakovnih garnitur. Sindikat in svet delavcev sta se zavezala, da bosta to delo po najboljših močeh opravila v mirnem ozračju, obenem pa je sindikat zagotovil, da v tem času ne bo prišlo do stavk. Zaposleni so v četrtek poslali tudi protestni telegram predsedniku vlade Borutu Pahorju, v katerem opozarjajo, da kljub vsem prizadevanjem za ohranitev podjetja in delovnih mest, tako s strani odgovornih ministrov kot predsednika vlade, v tem času ni bilo nobenega odziva.

SŽ Za zamude kriva gradbena dela Varnost, točnost, prijaznost in udobnost na eni strani ter prenapolnjeni vagoni in zamude na drugi strani. Kako potapljanje Slovenskih železnic vpliva na potnike? Po izkušnjah uporabnikov slovenskega železniškega omrežja omenjene strateške usmeritve SŽ-ja ne držijo. Med pripombami največkrat navajajo gnečo na najbolj obiskanem vlaku na progi Ljubljana-Jesenice, na katerem mnogi potniki ves čas stojijo, zamujanje vlakov, delovnemu času neprilagojen vozni red in ukinjanje nekaterih, predvsem mednarodnih, prog. Pahor SŽ prioriteta v prihodnjih letih Stavka železniških delavcev je trenutno zamrznjena, premier Borut Pahor pa je obljubil, da bodo Slovenske železnice v prihodnjih letih strateška infrastrukturna prioriteta, sam pa jih bo obiskoval vsak prvi ponedeljek v mesecu. Po mnenju ekonomista Bogomirja Kovača je treba železnice začeti reševati takoj, pri čemer je za MMC poudaril, da je ključno, da družba prekine tok izgubljanja poslov in stalno pridobiva nove. Kot je znano, je SŽ v samo prvih osmih mesecih tega leta pridelal 28,8 milijona evrov izgube, ki naj bi se do konca leta povzpela celo na 44 milijonov evrov. 7,1 milijona evrov dozdajšnje izgube odpade na potniški promet. MMC je Slovenske železnice seznanil z nekaterimi najpogostejšimi pripombami potnikov, ki vlak uporabljajo skoraj vsak dan. SŽ Investicijski načrt že tri leta na ministrstvih Glede na eno izmed strateških usmeritev, ki naj bi delovala v smeri prijaznosti in udobnosti potniškega prometa, nas je zanimalo, zakaj na zelo prometni železniški progi Gorenjska-Ljubljana in drugih bolj obremenjenih progah ne vozi več vlakov, saj morajo številni potniki ves čas vožnje stati. Na SŽ-ju zatrjujejo, da so v prometnih konicah uporabljena vsa razpoložljiva vozila in zaradi infrastrukturnih omejitev enotirna proga v celoti izkoriščene progovne kapacitete . Investicijski načrt za nakup novih vozil je bil po zatrjevanju SŽ-ja izdelan že pred tremi leti, a zaradi postopkov na pristojnih ministrstvih doživlja že drugo novelacijo. Tako za gnečo na jeseniški progi ni krivo le pomanjkanje vlakovnih kompoziciji, ampak predvsem zastarela infrastruktura, kar bo po besedah SŽ-ja treba rešiti z gradnjo drugega tira in z njo povezano rekonstrukcija postaj . Te bi bilo treba, če se na njih ustavljajo daljše kompozicije, ustrezno podaljšati, perone pa razširiti. Zamude Vlake se lahko prehiti le na postajah V zvezi z zamudami vlakov na SŽ-ju zatrjujejo, da so na mednarodnih progah za to kriva gradbena dela na tujih železnicah . Njihove zamude namreč vplivajo na druge vlake, saj se lahko vlaki, ki vozijo po enotirnih progah, prehitevajo in srečujejo le na železniških postajah. Gradbena dela, ki zaradi neurejenega financiranja niso usklajena z voznim redom, in izredni dogodki naleti na avtomobile, povoženja so med glavnimi vzroki za počasno vožnjo in zamude tudi v notranjem prometu, medtem ko okvare potniških vozil kot samostojni dejavnik po trditvah SŽ-ja niso med glavnimi vzroki za zamude. Med potniki je veliko negodovanja tudi zaradi nerazumnih voznih redov, saj vlaki na ciljne postaje prihajajo, na primer, ob 8.03, ko bi moral biti potnik, ki se vozi na delo, že na svojem delovnem mestu, odhajajo pa, na primer, ob 14.55, kar pomeni, da mora potnik za pot domov dalj časa čakati na drugi vlak.

192 delavcev mariborskega podjetja je za stečaj izvedelo, ko so bili na kolektivnem dopustu. Razdelili naj bi jim le še odpovedi, a so ostali pred zaprtimi vrati. Posredni lastnik podjetja jih namreč ni spustil skozi vrata.

Slovenija je končno na prvem mestu! A na žalost v negativnem smislu. Kar 54,9 odstotka našega dohodka gre v davčno in socialno blagajno. V zelo slabem položaju so tudi naši sosedje, Hrvati in Madžari. Revizijska hiša KPMG International je objavila lestvico držav, ki od svojih rezidentov pobirajo največ davkov. V raziskavo so vključili 86 držav, osredotočili pa so se na davek, ki ga rezidenti plačujejo od dohodka, in na plačila za socialno varstvo. V raziskavo ni vključen hrvaški krizni davek. Če bi bil, bi Hrvaška zasedla prvo mesto. In kako nam kaže? Če upoštevamo socialne dajatve in davek od dohodka skupaj, je Slovenija na prvem mestu. Tisti, ki zaslužijo letno 100.000 ameriških dolarjev približno 70.000 evrov, so obdavčeni s 54,9-odstotno davčno stopnjo, navaja raziskava. Na drugem in tretjem mestu sta naši sosedi Hrvaška s 53,5- in Madžarska s 48,1-odstotno davčno stopnjo. Tisti, ki zaslužijo 300.000 ameriških dolarjev letno približno 207.000 evrov, pa so obdavčeni s 60,4-odstotno davčno stopnjo, kar našo državo spet uvršča na prvo mesto. Na drugem mestu je Danska s 57,1-odstotno, sledi pa ji Hrvaška s 54,5-odstotno davčno stopnjo. Slovenski finančni minister Franc Križanič je včeraj sporočil, da bo vlada pripravila spremembo dohodninske zakonodaje. Uvedli bi dodatni dohodninski razred, pri čemer pa naj bi bil neto učinek zaradi olajšav za tiste z nižjimi prihodki nespremenjen. Obremenil pa bi tiste z najvišjimi dohodki. Raziskava je pokazala, da so se nekatere države v teh kriznih časih odločile, da bodo svoj proračun okrepile z višjimi davki na dohodek. Še posebej so se osredotočile na rezidente z višjimi dohodki, navaja predstavnica KPMG International Rosheen Garnon. Med zagovornicami omenjenega ukrepa vodita Velika Britanija in Irska, dodaja. Ugotovili so tudi, da na trenutno stanje v svetu v Evropski uniji plačujemo najvišje davke od dohodka. Danska ima najvišjo davčno stopnjo na dohodek, ki znaša kar 62,3 odstotka. Japonska ima 50, Čile pa 40 odstotkov, kar ju uvršča na prvo mesto v njihovem območju. Raziskavo in lestvice si lahko ogledate v spodaj pripetem dokumentu.

Največji posamični upnici Lipa Radomlje sta Probanka nepremičnine z 1,26 milijona evrov terjatev in NLB z dobrim milijonom evrov terjatev. Upniki Lesno industrijskega podjetja (Lip) Radomlje v stečaju so prijavili za 5,35 milijona evrov terjatev, od tega je za 1,39 milijona evrov prednostnih terjatev 130 nekdanjih zaposlenih, ki jim podjetje v mesecih pred stečajem ni izplačalo celotnih plač. Stečajni upravitelj Lipa Radomlje Štefan Ščap od 5,35 milijona evrov terjatev, ki jih je prijavilo 208 upnikov, prereka za 115.000 evrov terjatev, kot pogojne pa je opredelil terjatve v višini 1,76 milijona evrov. Probanka in NLB največji posamični upnici Največji posamični upnici Lipa Radomlje sta sicer Probanka nepremičnine z 1,26 milijona evrov terjatev in NLB z dobrim milijonom evrov terjatev, je razvidno iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev, ki je bil danes objavljen na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve. Stečajni postopek zoper Lip Radomlje se je začel maja letos na predlog same družbe, ki se je že vse od gospodarske krize leta 2008 spopadala s padcem naročil. Julija 2009 je vodstvo podjetja predlagalo likvidacijo, ki pa je bila dobro leto pozneje ustavljena. Podjetje je namreč pridobilo nove posle in 135 od preko 200 zaposlenih je tako lahko ostalo v podjetju. Prihodki so se spet prepolovili Lani so se prihodki Lipa Radomlje znova prepolovili in so znašali le slabih pet milijonov evrov, izguba pa je znašala skoraj dva milijona evrov. Podjetje je neuspešno iskalo možnosti za preobrat negativnih poslovnih trendov in blažitev negativnih vplivov svetovne gospodarske krize, tako je bilo vodstvo podjetja spomladi letos primorano vložiti predlog za stečaj.

Na primorski avtocesti pri Uncu je nastal devet kilometrov dolg zastoj v smeri Ljubljane. Priporoča se uporaba vzporedne regionalne ceste do Logatca. Na cestah bo več motoristov! Policija opozarja na previdnost zaradi povečanega števila motoristov na cestah. Ta konec tedna bo namreč na dirkališču Grobnik na Hrvaškem potekala tradicionalna motoristična dirka, ki se je bo udeležilo veliko slovenskih motoristov. Motoriste, kot tudi vse druge udeležence v cestnem prometu, policija zato opozarja, naj bodo pri vožnji še previdnejši. Daljši zastoj nastaja na štajerski avtocesti pred predorom Pletovarje v smeri Maribora, priporočamo uporabo vzporedne regionalne ceste do Slovenskih Konjic. Na primorski avtocesti pri Uncu je nastal devet kilometrov dolg zastoj v smeri Ljubljane, priporočamo uporabo vzporedne regionalne ceste do Logatca. Občasni zastoj je na primorski avtocesti na izvozu Šmarje iz smeri Ljubljane, zgoščen promet pa je na glavni cesti od Kopra proti Izoli. Na mejnem prehodu Gruškovje je čakalna doba za tovorna vozila pri izstopu iz države tri ure, na Dobovcu eno uro in 30 minut, na Obrežju uro in 30 minut ter v Petišovcih eno uro. Zastoji zaradi obnovitvenih del Pričakovati je zastoje na avtocestnih odsekih, kjer potekajo dela oziroma povsod tam, kjer se promet preusmeri z dveh voznih pasov v enega, torej na koncu dolenjske avtoceste pri Trebnjem in na zoženju gorenjske avtoceste pri Podtaboru oziroma Peračici. Novo zgostitev prometa na teh cestah pričakujejo pred prvomajskimi prazniki, in sicer v četrtek, 30. aprila. V ponedeljek, 27. aprila, in v nedeljo, 3. maja, bo promet predvidoma povečan v obratni smeri, torej predvsem s Primorske in Gorenjske proti Ljubljani. V teh dneh je pričakovati zastoje tudi na mejnih prehodih s Hrvaško pri vstopu v Slovenijo. Najbolj na mejnih prehodih Dragonja, Sečovlje in Gruškovje.

Dobiček se je podjetju konec minulega leta zmanjšal prvič po dveh letih Tajvanski proizvajalec pametnih telefonov s Tajvana HTC je v zadnjem četrtletju lani zmanjšal dobiček in prihodke na letni in četrtletni ravni. Zaradi pomanjkanja novih modelov v tem času ni mogel slediti svojima konkurentoma Applu in Samsungu. Dobiček se je HTC v lanskem zadnjem trimesečju zmanjšal prvič po dveh letih. Za prvo četrtletje letos podjetje zaradi opuščanja starih modelov in predstavljanja novih pametnih telefonov napoveduje dodatni upad prihodkov. Zato načrtujejo prihodek med 1,7 in 1,8 milijarde evrov, kar je najmanj od drugega četrtletja 2010 in veliko manj, kot so napovedovali Bloombergovi analitiki, ki so za to obdobje predvidevali 2,18 milijarde evrov prihodkov. HTC napoveduje, da bo izgubo z novimi modeli nadomestil v prihajajočih četrtletjih, vendar je pritisk na podjetje zaradi zdajšnjih izgub velik. Prihodki so HTC upadli za 25 odstotkov HTC je v zadnjem četrtletju lani prihodke na letni ravni zmanjšal za 2,5 odstotka, na 2,6 milijarde evrov, dobiček pa je zmanjšal za 12 odstotkov, na 0,7 milijarde evrov. Prihodki so mu, kar za četrtino, upadli tudi na četrtletni ravni.

Washington - Mednarodni denarni sklad (IMF) svari pred učinki svetovne finančne in gospodarske krize na revne države. Za razvitimi industrijskimi državami ter državami v razvoju bo zdaj kriza v tretjem valu močno prizadela tudi najrevnejše države, je v torek v Washingtonu napovedal predsednik IMF Dominique Strauss-Kahn. S tem bi bil v teh državah ogrožen že doseženi gospodarski napredek. Poleg tega jim grozi humanitarna katastrofa, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Strauss-Kahn. Predsednik IMF je mednarodno skupnost pozval k "hitremu in velikopoteznemu ukrepanju, da bi preprečili potencialno usodne učinke krize na najbolj ranljive države". Po njegovih besedah kriza v revnih državah ogroža glavne razvojne cilje, kot so gospodarska rast, zmanjševanje revščine ter večja politična stabilnost, ki so bili v preteklih desetih letih marsikje doseženi. Raziskava IMF je ugotovila, da je zaradi krize ogroženih več kot 20 držav. Letos bo potrebnih dodatnih najmanj 25 milijard dolarjev, da bi najhuje prizadetim državam pomagali s posojili.

Ljubljana - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se bo v organizaciji Založbe Kapital danes začel dvodnevni finančni sejem Kapital 2010, ki se ga bosta udeležila tudi ministra za gospodarstvo in finance, Matej Lahovnik in Franc Križanič, so sporočili iz Založbe Kapital. Lahovnik bo na že 16. sejmu odprl Dan odprtih vrat Slovenskega podjetniškega sklada, v okviru katerega bodo podjetniki in podjetniški svetovalci na različnih predavanjih in okroglih mizah pridobili informacije o finančnih spodbudah, ki jih letos nudi sklad. Križanič bo sodeloval na okrogli mizi o prihodnosti slovenskega finančnega trga, ki se je bodo med drugim udeležili tudi prvi mož Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec, predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič in predsednik uprave Unicredit Banke Slovenija France Arhar. Obiskovalci sejma se bodo sicer lahko udeležili več kot 40 predavanj in okroglih miz, na katerih bodo finančni strokovnjaki predstavili naložbene priložnosti in novosti v finančni ponudbi, strokovnjaki pa bodo med drugim spregovorili o prihodnosti slovenskega nepremičninskega trga in možnostih za donosne naložbe v vzajemne sklade. Na otvoritvi sejma bodo razglasili tudi najboljšega finančnika, direktorja in podjetje po izboru novinarjev in urednikov poslovnih medijev. Na sejmu se bo sicer predstavilo 80 ponudnikov finančnih storitev, organizatorji pa pričakujejo več kot 5000 obiskovalcev.

V Obrtno-podjetniški zbornici so ogorčeni nad stanjem v državi. Mnogo jih je propadlo,ker so poslovali s partnerji, ki jim niso poravnali dolgov, sami pa niso bili upravičeni do vračila DDV-ja. Država ne deluje v smeri spodbujanja podjetnikov in obrtnikov, so nad stanjem v državi ogorčeni v Obrtno-podjetniški zbornici OZS. V zadnjih nekaj letih jih je namreč kar nekaj propadlo, saj so poslovali s partnerji, ki jim niso poravnali dolgov, sami pa niso bili upravičeni do vračila davka na dodano vrednost, pravijo. Podjetniki in obrtniki lahko svojo obveznost z naslova DDV zmanjšajo šele po prisilni poravnavi ali stečaju njihovih dolžnikov, sami pa so zaradi likvidnostnih težav pogosto prisiljeni prenehati s poslovanjem že pred njihovimi dolžniki, pojasnjujejo na OZS. Davčni zavezanci sicer znesek obračunanega DDV lahko zmanjšajo, če na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali o uspešno zaključenem postopku prisilne poravnave niso delno ali v celoti poplačani. V primeru, ko upnik kot poslovni subjekt propade pred svojim insolventnim dolžnikom, pa bi imel možnost zaprositi za vračilo DDV le kot fizična oseba, in sicer po prenehanju njegove identifikacije za DDV. Čeprav je na tem področju trenutno pravna praznina, to ne pomeni, da že sama uporaba osnovnih načel sistema DDV ne bi omogočala pristojnim organom, da bi ravnali v duhu davčne nevtralnosti tudi po prenehanju identifikacije za DDV in denar nekdanjim davčnim zavezancem enostavno vrnili, so poudarili na OZS. OZS Za odpravo težav dovolj že pravilno izvajanje zakonodaje Iztok Mohorič iz Svetovalnega centra OZS ob tem opozarja, da za odpravo teh težav ni nujna sprememba zakonodaje, temveč zgolj pravilno izvajanje že obstoječe zakonodaje. Ob tem pojasnjuje, da takšno izvajanje terja tudi sodna praksa Sodišča EU, ki pa je naše upravno sodišče ne spremlja. Sprememba zakonodaje pa je po mnenju OZS nujna pri odpisu neplačanih terjatev. Obstoječi zakon namreč omogoča oslabitev neplačanih terjatev, dokler nad dolžnikom ni zaključen insolventni postopek.

New York - Cene nafte so se zvišale za skoraj tri dolarje, s čimer so izničile občuten četrtkov padec. Do skoka navzgor je prišlo po nepričakovanem zvišanju bencinskih terminskih pogodb in padcu tečajev na Wall Streetu, zaradi česar so vlagatelji ponovno planili na energetske trge. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo septembra se je med današnjim dopoldanskim trgovanjem na newyorški borzi podražila za 2,87 dolarja na 126,95 dolarja za 159-litrski sod, pri čemer je pred tem dosegla celo vrednost 128,60 dolarja. Cena te vrste nafte, ki se je v četrtek znižala za 2,69 dolarja, je sicer še vedno za 13 odstotkov pod julija doseženo rekordno vrednostjo 147 dolarjev. Do skoka navzgor je prišlo po nepričakovani triodstotni podražitvi septembrskih bencinskih terminskih pogodb. Slednje običajno nakazuje, da ima kakšna od rafinerij težave pri obratovanju, na primer zaradi slabo delujoče opreme, pojasnjujejo analitiki. Svoje je prispeval tudi padec tečajev na Wall Streetu, ki sta ga spodbudili informaciji, da je stopnja brezposelnosti v ZDA julija dosegla najvišjo raven v zadnjih štirih letih ter da je ameriški avtomobilski koncern General Motors v drugem četrtletju letos zabeležil tretjo najvišjo četrtletno izgubo v svoji zgodovini.

Podjetje je v stečaju Na cesti se je znašlo 138 zaposlenih v družbi Splošno gradbeno podjetje Zasavje, ki je od 10. decembra v stečaju. Na pomoč jim je priskočil Rdeči križ. Podjetje se je v stečaju znašlo zaradi slabega poslovanja, minus v blagajni je namreč večmilijonski. Pred mediji se vodilni z nekdanjim direktorjem Marjanom Bohorčem na čelu skrivajo, je za TV Slovenija poročal Marko Planinc. Tudi predsednik sindikata Rudi Tomše noče pred kamero, ker sta se z Bohorčem dogovorila, da ne bodo dajali izjav. Sodišče je medtem določilo tudi stečajnega upravitelja Andreja Toša. Delavci tavajo v temi Delavci pa nimajo pravih odgovorov, kaj sledi. Zaenkrat še nič ne vemo in bomo videli, kaj bodo povedali. Nekateri govorijo, da bomo še delali, drugi, da ne bomo, je pojasnil eden izmed njih. Tisti s slovenskim državljanstvom se bodo prihodnji teden lahko prijavili na zavod za zaposlovanje. Na pomoč Rdeči križ Mnogo delavcev je v hudi stiski, saj imajo doma že brezposelne družinske člane. Še posebej težko je tujim delavcem, ki so brez državljanstva in so v zadnjem času občutili tudi lakoto. Zdaj je na pomoč priskočil Rdeči križ s hrano, paketi in malenkostmi za otroke.

Vodstvo Slovenskih železnic se je sestalo s predstavniki primestnih občin, da bi skupaj rešili problem javnega potniškega prometa. V Ljubljano se dnevno pripelje 120 tisoč potnikov, približno polovica z osebnimi avtomobili. Več kot 20 tisoč potnikov vsak dan vstopi oziroma izstopi na železniški postaji v Ljubljani. Prevladujejo potniki iz Posavja, z Gorenjske in s Štajerske, za četrtino se je povečalo število potnikov z Gorenjske in za desetino proti Dolenjski. Kar 60 odstotkov potnikov se pripelje v Ljubljano med 6. in 9. uro, polovica potnikov se odpelje iz Ljubljane med 14. in 17. uro. V jutranjih in popoldanskih konicah Slovenske železnice prepeljejo za tretjino več potnikov kot pred petimi leti, v istem obdobju se je tudi povečal delež železnic v javnem potniškem prevozu iz 10 na 30 odstotkov. Vir Slovenske železnice Vodstvo Slovenskih železnic SŽ se je v tem tednu sestalo z župani in predstavniki primestnih občin z namenom, da bi skupaj rešili problem javnega potniškega prometa med Ljubljano in primestnimi kraji. Sestanek je bil sklican na pobudo SŽ, udeležili pa so se ga predstavniki občin Borovnica, Brezovica, Domžale, Grosuplje, Ivančna Gorica, Kamnik, Kranj, Litija, Ljubljana, Logatec, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofja Loka, Škofljica, Šmartno pri Litiji in Trzin ter predstavnik Ministrstva za promet. SŽ bodo tako spremenile prometno organizacijo in nabavile nova prevozna sredstva. Do leta 2011 bodo nabavile 14 elektromotornih EMG in 6 dizelmotornih garnitur, do leta 2013 tudi 30 sodobnih potniških vagonov. Pripravile bodo nove ponudbe za starejše, pospeševale prodajo abonentskih vozovnic, predvsem polletnih in letnih, in uvedle mestno vozovnico, ki bo veljala en dan za neomejeno število voženj v posameznem regijskem prometnem vozlišču. Potniki iz primestja bodo lahko z vozovnico za npr. Ljubljano, brez doplačila potovali v vozlišču. SŽ z novimi pobudami Slovenske železnice so decembra ponovno postale upravljavec javne železniške infrastrukture z možnostjo dajanja pobud v zvezi z železniško infrastrukturo. SŽ so tako predlagale izgradnjo novih postajališč. Predlog predvideva tudi izgradnjo novih postajališč, treh na kamniški progi, dveh na progi Ljubljana-Logatec, treh na progi Ljubljana-Grosuplje, petih na progi Ljubljana-Litija in treh na progi Ljubljana-Kranj. Slovenske železnice pripravljajo tudi projekt revitalizacije postaj, ki predvideva prenovo postaj, izgradnjo novih objektov za potrebe potnikov, parkirne hiše ter objekte za druge namene. Zadovoljni predstavniki občin Župani in predstavniki občin so pozdravili pobudo SŽ za skupni sestanek in izgradnjo novih postajališč. Občine so opozorile na nevzdržno povečanje cestnega prometa in težave, ki iz tega izvirajo, zavzele so se za povečanje javnega potniškega prometa, posodobitev železniške infrastrukture in projekt enotne vozovnice. Občine so izrazile veliko pripravljenost za sodelovanje ter uskladitev prostorskih aktov, ureditev dostopa do postajališč in izvedbo ustrezne prometne ureditve. Občine, ki nimajo neposredne povezave z železniško progo so se za potrebe občanov, po vzoru občine Šmartno ob Litiji, zanimale za uvedbo avtobusnega prevoza do železniške postaje.

V Sloveniji je spolno aktivnih 58 odstotkov najstnikov, 25 odstotkov mladih pa pri prvem spolnem odnosu ne uporabi nobene zaščite. Mednarodna raziskava je pokazala, da imajo mladi v Evropi prvi spolni odnos v povprečju ob starosti okoli 16 let. Kljub temu, da najstniki po svetu relativno dobro poznajo vrste kontracepcijskih metod, jih kar 45 odstotkov ob prvem spolnem odnosu z novim partnerjem ne uporabi nobene kontracepcijske metode. Skoraj polovica prvič brez zaščite Mladi dajejo pri pripravljanju na zmenek, ki bi lahko vodil k spolnim odnosom, več poudarka osebni higieni (prhanje, voskanje in odišavljanje) kot kontracepciji. 44 odstotkom mladih se zdi osebna higiena bolj pomembna kot kontracepcija, kadar se pripravljajo na zmenek, ki bi lahko vodil k spolnim odnosom. 45 odstotkov spolno aktivnih mladih ima kljub vsemu nezaščiten prvi spolni odnos z novim partnerjem - to je 25 odstotkov več kot predlani. V Evropi skoraj tretjina mladih (31 odstotkov moških in 25 odstotkov žensk) verjame, da je prekinjen spolni odnos učinkovita kontracepcijska metoda, kljub temu, da je dejansko zelo nezanesljiva. Kar 42 odstotkov mladih ima dobrega prijatelja ali svojca, ki ima izkušnjo z nenačrtovano zanositvijo, v Evropi je takih 21 odstotkov moških in 36 odstotkov žensk. Glede na raziskavo iz leta 2009 je število takih poraslo za tretjino.

Na cestah po Sloveniji je sneg povzročil številne zastoje in prometne nesreče. Na pot nikar brez zimske opreme Na Celjskem je danes zjutraj močno snežilo, tako da je v nekaterih višje ležečih območjih zapadlo do 20 centimetrov snega, v dolinah pa manj ali nič. Trenutno sneženje pojenja, je pa novozapadli sneg povzročil polurni zastoj na cesti Velenje-Arja vas. Celjski policisti so v času jutranjih odhodov v službo obravnavali devet prometnih nesreč. Foto: Aleš Beno Vozniki na zimske razmere še niso pripravljeni Po podatkih celjske zimske službe je na Celjskem zapadlo od nič do 10 centimetrov snega v nižinah, na višje ležečih območjih, denimo na Rogli, v Vitanju in Mozirju, pa od 15 do 20 centimetrov. Na Celjski koči je 12 centimetrov snega, na višje ležečih območjih Kozjanskega pa je zapadlo do 15 centimetrov snega. Delavci celjske zimske službe so bili glede na napovedano sneženje v pripravljenosti že od ponedeljka popoldne z vso razpoložljivo opremo, je povedal vodja celjske zimske službe Matjaž Kapitler, ki ugotavlja, da vozniki na zimske razmere še niso pripravljeni. Trenutno sneži v zahodni Sloveniji ter na Štajerskem in Dolenjskem. Zastoji na štajerski in primorski avtocesti Kot poročajo v Prometno-informacijskem centru za državne ceste, zaradi povečanega prometa, snega in pluženja na primorski avtocesti med Vrhniko in Logatcem občasno nastajajo zastoji v obe smeri. Poleg tega zastoji nastajajo še na štajerski avtocesti med Žalcem in Šempetrom zastoji v obe smeri, pred avtocestnim izvozom Slovenska Bistrica jug proti Mariboru in na cesti Logatec-Vrhnika-Brezovica. Zimska oprema ponekod obvezna že danes Ob tem na Policijski upravi Celje opozarjajo voznike, naj se na pot odpravijo pravočasno ter naj vozijo skrajno strpno in previdno. Poskrbeti morajo tudi za ustrezno zimsko opremo. Zakon o varnosti cestnega prometa določa, da morajo biti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu v obdobju od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta opremljena s predpisano zimsko opremo. Predpisano zimsko opremo morajo vozniki imeti tudi v zimskih razmerah, ki so na cesti ali njenem delu takrat, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali ko je vozišče zasneženo, zaledenelo ali poledenelo, so še sporočili.

Družbi odblokirali račune Uprava Casinoja Portorož je zaposlenim nakazala zaostale plače, zato so reprezentativni sindikati sklenili, da stavko do nadaljnjega preložijo. Sindikalist Mirjan Ražman je pojasnil, da je bilo izplačilo preostanka avgustovskih plač glavna stavkovna zahteva, o preostalih zahtevah pa se bodo pogajali v prihodnjem tednu. Kot je še povedal Ražman, sicer predsednik lipiške enote sindikata igralniških delavcev, so bili sindikati na sestanku na sedežu Kapitalske družbe Kad, kjer so dobili občutek, da se nekaj premika. Iz Kada so sporočili, da so predstavniki največjih delničarjev opravili nadaljnja pogajanja glede dokapitalizacije družbe in jih bodo nadaljevali prihodnji teden, s potekom dogodkov pa so seznanili tudi sindikalne predstavnike družbe. Žurnal24 je sicer poročal, da so portoroški družbi odblokirali transakcijski račun pri Abanki. Odblokiranje tekočih računov družbe s strani posebnega davčnega urada je bila tudi glavna ovira Casinoja pri izplačilu plač kot pri tekočem poslovanju, pogovori med upravo Casinoja Portorož in davčnim uradom pa so potekali tudi danes.

GZS opozarja, da bo upoštevanje minimalnih plač zmanjšalo konkurenčnost podjetij Novo leto je v Sloveniji prineslo nova pravila glede minimalne plače, ki ne sme znašati manj kot dobrih 748 evrov bruto oziroma 572 evrov neto. Poteklo je namreč dveletno prehodno obdobje, v katerem so lahko nekatera podjetja in samostojni podjetniki še izplačevali znižano minimalno plačo, kar je lani pomenilo okoli 50 evrov bruto na zaposlenega manj. Za izplačevanje nižje minimalne plače se je pred dvema letoma odločil zgolj dober odstotek oziroma 1.611 podjetij in samostojnih podjetnikov, večinoma iz tekstilnih, usnjarskih in lesnopredelovalnih panog, je za TV Dnevnik poročala Julija Kočar. Med večjimi podjetji na primer Alpina, Velana, Tosama, Iskra, Odeja, Lip Bled, Sintal in Beti. V zadnji pravijo, da so na polno minimalno plačo brez težav prešli že lani, tudi v Iskri s tem naj ne bi imeli težav, a gospodarska zbornica že opozarja. Slabša konkurenčnost podjetij Že danes imajo ta podjetja težave z likvidnostjo, s pridobivanje finančnih sredstev, naročili, s poplačilom terjatev in to bo samo poslabšalo njihovo konkurenčnost, pravi Samo Hribar Milič, predsednik GZS-ja. Graditi konkurenčnost samo na zniževanju plač ne vodi nikamor, ne v boljši razvoj ne v boljši jutri, odgovarja Andreja Poje z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in dodaja Glavni problem podjetij je zadolženost in njihove napačne politike, ki so jih sprejemali v preteklosti in veliko podjetij je na robu preživetja zaradi finančnih mahinacij in ni problem v proizvodnji ali proizvodnem delu izkaza poslovnega izida. Delavci niso krivi za nastali položaj Za tako stanje torej niso krivi zaposleni in plače so delodajalcem zgolj izgovor, pravijo svobodni sindikati ter opozarjajo, da minimalna plača že tako ne zadošča za dostojno življenje. Vsekakor delavci za to niso krivi, krivi so vedno lastniki in menedžment, vendar je to objektivno stanje, imamo ta podjetja, drugih v Sloveniji nimamo in je vprašanje, ali si lahko privoščimo, da bi ta podjetja potopili, meni Hribar Milič. Sindikati rešitev vidijo v prestrukturiranju takih podjetij in si prizadevajo, da različnih dodatkov - na primer na delovno dobo - po novem ne bi več vštevali v minimalno plačo, ampak jih k plači prišteli. A to bodo le težko dosegli, saj večina delodajalcev tega ne podpira, je še poročala Julija Kočar.

Morda zaradi dinamične službe ne morete veliko vnaprej načrtovati oddiha? Odločitve lahko sprejmete le v zadnjem trenutku? Ste glede potovanja dovolj fleksibilni? Potem vam lahko prav pridejo last minute ponudbe Last minute ponudbe so med Slovenci po mnenju Andreja Pirca iz mariborskega podjetja Agencija Grad - Potovanja Pirc precej priljubljene. Toda hkrati opozarja, da zadnji trenutek ni nujno tudi najboljši trenutek za rezervacijo. Potniki so namreč ugotovili, da imajo tudi zgodnje rezervacije velik čar in tako vnovič postaja vedno pomembneje vnaprej načrtovati počitnice. Najcenejše so ponudbe tipa ruleta Last minute ponudbe so povezane z neprodanimi zmogljivostmi organizatorja potovanj ali hotelirja. Od običajnih so lahko cenejše tudi do 50 odstotkov. Najcenejše so ponudbe tipa fortuna oziroma ruleta, kjer potnik ne ve vnaprej, v kateri hotel bo nameščen, pozna samo kategorijo in včasih lokacijo. Pri takih ponudbah bi verjetno včasih naknadno, ko je imel potnik srečo in bil nameščen v kakovosten hotel, res lahko ugotovili približno takšen odstotek znižanja. Pomanjkanje informacij in tveganje, povezano z njim, torej nadomesti nižja cena, zato se mora vsak vprašati, ali je ta nižja cena vredna tveganja. Sicer pa so last minute ponudbe od siceršnjih v povprečju cenejše za 10 do 30 odstotkov. Mora pa tudi pri znižanih ponudbah veljati enaka zaščita potrošnika - potnik mora dobiti to, kar je navedeno v potovalni pogodbi, zaradi nižje cene nima manjših pravic. Kakovost storitev je primerljiva z rednimi ponudbami. Po Pirčevih besedah pa so hoteli v akcijah včasih lahko manj kakovostni, če jih primerjamo z drugimi iste kategorije, včasih pa gre tudi za manj kakovostne sobe. Last minute za fleksibilne turiste Last minute počitnice niso za vsakogar. Kdor razmišlja o njih, mora biti dovolj fleksibilen, saj lahko odleti iz različnih letališč, ne le sebi najbližjega. Pri izbiri destinacije ne smete biti izbirčni, pripravljeni morate biti na več možnosti. Za potovanje imejte na voljo daljši čas, denimo tri tedne ali še bolje mesec dni. Predvsem pa morate biti pripravljeni na hitro reakcijo, saj kot poudarja Pirc, so zares ugodne ponudbe včasih razprodane v nekaj minutah. Ne bo odveč tudi dobro poznati informacijsko tehnologijo. Kdaj ne iskati last minute ponudb Naš sogovornik tudi svetuje, da če le imamo to možnost, ne potujemo v glavni sezoni, denimo za novo leto, med 20. julijem in 20. avgustom, za veliko noč ter med zimskimi počitnicami. Takrat namreč zares ugodnih ponudb ni ali pa jih je malo. Prav tako ne morete pričakovati najvišje kakovosti namestitve, saj so odlični hoteli s petimi ali štirimi zvezdicami redko znižani, luksuzni hoteli resnično vrhunskega razreda pa skoraj nikoli. Za silvestrovo načrtovati že zdaj Pri izbiri bo vsakemu še najbolj v pomoč turistični agent. Ta vam bo znal tudi svetovati, ali je za želeno potovanje v želenem terminu sploh pričakovati znižanja. Pirc sicer pri potnikih opaža precej napačnih pristopov pri iskanju last minute ponudb. Kot pravi, ljudje poenostavljajo zadeve in mislijo, da bodo ugodne ponudbe vedno na voljo, vendar je povsem logično, da znižanj ni, če so zmogljivosti zasedene. Potniki, ki zahtevajo resnično odlično kakovost in vrhunske namestitve, ne smejo čakati na akcije.

Japonski proizvajalec avtomobilov Toyota bo iz prodaje odpoklical 3,8 milijona vozil. Imela naj bi napako, zaradi katere naj bi se zgodilo že sto nesreč in umrlo pet ljudi. Avgusta so v nesreči, ki se je zgodila zaradi omenjenih težav, umrli štirje člani družine iz San Diega. Tik pred trčenjem je eden od potnikov paničen poklical številko reševalcev in dejal, da se je pedal za plin zataknil in da avto drvi s skoraj 200 kilometri na uro. Japonska Toyota, ki po svetu proda največ avtomobilov, bo v Združenih državah iz prometa odpoklicala 3,8 milijona vozil. Predpražniki pred voznikovim sedežem so namreč nameščeni preveč ohlapno, zato se je že večkrat zgodilo, da se je pedal za plin zataknil, kar je vodilo tudi do nesreč. Po podatkih ameriških oblasti se jih je zgodilo že več kot sto, v njih pa je umrlo pet ljudi. Toyote z napako gre za avtomobile, izdelane v zadnjih šestih letih so sicer prodajali zgolj v ZDA. Lastnike vozil tudi opozarjajo, naj za vsak slučaj sami odstranijo predpražnike. To je nujna zadeva, se je pozivom pridružil tudi ameriški minister za promet Ray LaHood. Za Toyoto, ki je med kupci znana po varnosti in kakovosti svojih izdelkov, je to največji odpoklic avtomobilov doslej. Ocenjujejo, da jih bo stal od pet do 10 milijard jenov ali od 38 do 76 milijonov evrov. 3,8 milijona vozil, kolikor jih bodo odpoklicali, na ameriškem trgu prodajo v dveh letih. Preiskava že poteka.

Koroški župnik Anton Kmet bo moral zaradi spolnega zlorabljanja dveh deklic za deset mesecev v zapor. Vrhovno sodišče je namreč zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil duhovnik. Kmet je tako po nekdanjem kašeljskem župniku Francu Frantarju in župniku iz Ormoža Albinu Žnidariču tretji duhovnik, ki bo zaradi spolne zlorabe otroka moral odslužiti zaporno kazen. Tožbe proti Cerkvi Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji se vse pogosteje sooča z odškodninskimi tožbami zaradi nesprejemljivega ravnanja svojih podanikov. Kmalu tako lahko pričakujemo odločitev mariborskega sodišča v prvi tovrstni tožbi pri nas, v kateri zahteva odškodnino ena od žrtev nekdanjega artiškega župnika Karla Jošta, poroča časnik. Osumljen je bil kar 16 spolnih zlorab otrok, a je še pred koncem sodnega postopka umrl. Za odškodninsko tožbo so se odločile tudi vse tri žrtve ormoškega župnika Albina Žnidariča. Med pripravami na birmo je namreč redno po prsih in zadnjici otipaval deklici, ki se zaradi njegovega položaja izprijenemu početju nista upali upreti, poroča Dnevnik. Duhovnika, ki je svoje poslanstvo opravljal v župnijah Brezno in Remšnik na Koroškem, so slovenjgraški policisti prijeli po večerni maši v zadnjih dneh maja 2007. Dva dni po prijetju spet vodil mašo Takrat so ga zaradi suma pedofilije tudi pridržali, a ga je nato preiskovalna sodnica že naslednji dan po zaslišanju izpustila na prostost. Izrekla pa mu je tudi prepoved približevanja domnevnima žrtvama, ki se jima Kmet ni smel približati na manj kot kilometer. Mariborska nadškofija pa proti duhovniku ni ukrepala, saj je lahko slednji še naprej opravljal svoje poslanstvo. Dva dni po prijetju je tako že vodil večerno mašo. Kljub temu pa je slovenjgraško tožilstvo s pomočjo policije proti njemu spisalo obtožnico, v kateri so mu očitali, da je zagrešil dve kaznivi dejanji spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Enotno deset mesecev dolgo zaporno kazen mu je slovenjgraško tožilstvo sicer prisodilo že pred dobrim letom, a so zaradi zahteve po varstvu zakonitosti odložili nastop prestajanja kazni.

Ljubljana - Predčasni padec vlade Boruta Pahorja v nenavadno luč postavlja tudi nedavno dokapitalizacijo Slovenskih železnic (SŽ), ki je družbo v računovodskem smislu bržčas rešila pred insolventnostjo. Na ministrstvu za promet so nam namreč potrdili, da za prvi obrok vplačila dodatnega kapitala v višini 26,8 milijona v proračunu ni denarja. Razlog za to je, ker ministrstvo v zadnji veljavni različici proračuna za prihodnje leto ni rezerviralo sredstev za dokapitalizacijo SŽ, saj "za to še ni bilo potrebe". Ker se je država šele kasneje odločila železnicam pomagati z vračilom 134,3 milijona evrov obveznosti iz naslova ločitve infrastrukture izpred osemnajstih let, ki bi jih v kapital vplačala v petih letnih obrokih po 26,8 milijona evrov, so na ministrstvu Patricka Vlačiča načrtovali, da bodo denar za prvi obrok rezervirali v rebalansu proračuna za prihodnje leto. A slednjega je prehitela nezaupnica Pahorjevi vladi v državnem zboru. Ta bo tako o rebalansu odločal šele v novem sklicu, torej v prvih mesecih prihodnjega leta. Zapleti z domnevno rešilno dokapitalizacijo železnic, na kateri je temeljilo tudi njihovo preoblikovanje v holding treh samostojnih podjetij, pa se tu šele začnejo. Ker je minister Vlačič politično odgovornost za 134,3 milijona evrov vredno finančno operacijo prenesel na državni zbor, je ta povečanje kapitala potrdil s posebej za to pripravljenimi spremembami zakona o družbi SŽ. Da je to dvorezen meč, se je izkazalo že dva meseca kasneje. Po omenjenem zakonu bi namreč morala država in družba SŽ pogodbo o prenosu terjatve v kapital podpisati do 3. avgusta, a tega še vedno nista storili. Logično, saj denarja za plačilo prvega obroka ni. A čeprav na SŽ od države uradno v roke še vedno niso dobile niti evra svežega kapitala, so ga že vknjižile v svoje bilance, in to za lansko leto. To so storile še pred sprejemom zakona, natančneje aprila letos, ko so v družbi na mizo dobili poročilo revizijske hiše KPMG, ki "nedvoumno ugotavlja" obstoj terjatve. Čeprav se je torej kapital SŽ lani uradno povečal s 87,9 milijona evrov na 186,2 milijona evrov (dobrih 34 milijonov evrov je "pojedla" izguba iz preteklih let), bodo železnice na dejanski denarni tok očitno še čakale vsaj še nekaj mesecev, če ne celo dlje. V zadnjih dneh je namreč mogoče slišati informacije, da naj bi država prva vplačila kapitala zamaknila celo v leto 2014, zato so na SŽ že v ponedeljek opozorile, da bi morebiten izpad tega vira močno načel likvidnost družbe. SŽ so tako v tem trenutku kapitalsko okrepljene le po zaslugi knjiženja terjatve, ki bo enkrat v prihodnosti (morda) pokrita z denarnim tokom, pri njenem vračilu pa je država že zamudila zakonski rok. "Takšno knjiženje je načeloma mogoče, pri čemer je ključno vprašanje, ali je terjatev unovčljiva. Ker je na drugi strani država, je veliko večja verjetnost, da je," nam je pojasnil revizor, ki želi ostati neimenovan. Opisano sicer najverjetneje pojasnjuje, zakaj je ministrstvo pri vložitvi sprememb zakona poslancem pripravilo le sedem strani gradiva, v katerem ni natančneje razkrilo finančnih virov za to operacijo. primoz.cirman@dnevnik.si

Po vplutju vojaške ladje Triglav v naše morje se nadaljuje usposabljanje posadke. Ta bo povsem nared sredi leta 2012. "Prva faza urjenja je bila opravljena že v Rusiji, posadka pa bo polno bojno usposobljenost po načrtih dosegla po udeležbi na mednarodni pomorski vaji v Sloveniji sredi leta 2012," sporočajo z ministrstva za obrambo. Posadka je usposabljanje začela že na začetku avgusta v ruski Anapi, kjer je teoretično spoznavala ladjo, znanje pa nadgrajevala na simulatorju, kjer je bil poudarek na vodenju, poveljevanju in upravljanju ladje v različnih vremenskih pogojih. Usposabljanje se je nadaljevalo na ladji Triglav v ladjedelnici v Sankt Peterburgu in med plovbo po Finskem zalivu. Druga faza usposabljanja se je začela s prevzemom ladje in plovbo v koprsko luko. Posadka bo urjenje nadaljevala tudi po novem letu. Med drugim bo sodelovala na vajah zaščite in reševanja, s Srednjo pomorsko šolo in Fakulteto za pomorstvo in promet ter na mednarodnih vojaških pomorskih vajah. "Usposabljanje bo predvidoma končano na pomorski vaji v Sloveniji leta 2012," še dodajajo na ministrstvu.

Funkcijo bo nastopil najpozneje v petih mesecih Nadzorniki Luke Koper so izbrali še člana uprave za področje ekonomike in financ. To je postal Marko Rems. Izbor Remsa je predsednik nadzornega sveta Janez Požar utemeljil s tem, da jih je prepričal s svojim nastopom, izkušnjami in celostnim videnjem sodelovanja v upravi. Izbira se zdi dobra tudi predsedniku uprave družbe, Gregorju Veselku. Veselko je poudaril, da so izbirali konsenzualno, saj sta z imenovanjem soglašala oba člana uprave. Veselko je zadovoljen tudi s tem, da so končno izbrali finančnika v Luki Koper. Rems na Luko Koper ne bo prišel takoj Rems bo funkcijo nastopil najpozneje čez pet mesecev, ko mu preteče odpovedni rok v družbi Adriatic Slovenica, kjer je prav tako član uprave za področje financ. Do takrat bo naloge opravljal prokurist Mirko Pavšič. Na dnevnem redu odnos z železnicami Nadzorni svet Luke Koper se bo v nadaljevanju seje še seznanil s poročilom uprave o obisku Malezije, obenem je na dnevnem redu tudi odnos s Slovenskimi železnicami. Kot je znano, se je Veselko v četrtek sestal z generalnim direktorjem Slovenskih železnic Goranom Brankovičem, govorila pa sta o komercialnih odnosih. S Slovenskimi železnicami je trenutno vse urejeno, je potrdil Veselko. Kot je dejal, so vsa pogodbena razmerja, ki so leto in pol visela v zraku , danes dopoldne uredili in končali v obojestransko korist. Podpisani sporazumi predstavljajo po njegovih besedah temelje za konkretno poslovno sodelovanje na različnih področjih .

Svetovna banka poziva k takojšnjim ukrepom Oči si ne more zastiskati več nihče v zadnjih treh letih so se cene hrane kar podvojile, zato 100 milijonom ljudem grozi dramatičen padec še globlje v revščino. Predsednik Svetovne banke je pozval k takojšnji akciji glede vse hitreje rastočih cen hrane, ki povzročajo lakoto in smrtonosno nasilje v razvijajočih se državah. Robert Zoellick je dejal, da mora mednarodna skupnost dati denar, kjer so naša usta in takoj ukrepati, da pomaga lačnim. Tako skrajno je. Nato je pozval vlade, da čim hitreje izvršijo zaveze in oskrbijo ZN-ov svetovni program hrane s 500 milijoni dolarjev nujne pomoči do 1. maja. Kritično je, da vlade potrdijo svoje zaveze čim hitreje in da se začnejo zavezovati še preostale, je bil odločen Zoellick, ki je dodal, da se razna finančna srečanja pogosto vrtijo okoli pogovorov, a da morajo zdaj ministri svoje besede spremeniti v dejanja. Na podlagi grobih izračunov banka ocenjuje, da bi podvojitev cen hrane v zadnjih treh letih lahko ljudi v državah z nižjimi dohodki potisnila še globje v revščino. Cene hrane zlasti žitaric, riža in koruze so v zadnjih mesecih dramatično narasle, k temu pa so svoje prispevali povečano povpraševanje, slabo vreme, ki je v nekaterih državah uničilo pridelke, in povečanje uporabe poljedelskih površin za prevoz goriva. Globalna rast cen hrane v obdobju marec 2007-marec 2008 - Žito 130 % - Soja 87 % - Riž 74 % - Koruza 31 % Problem, ki zadeva vse Tu ne gre za vprašanje kratkoročnih potreb - kolikor pomembne te so -, gre za zagotavljanje, da cene ne plačujejo še prihodnje generacije, je opozoril Zoellick, ki je govoril na vrhu z mednarodnim monetarnim skladom IMF. Vodja IMF-ja Dominique Strauss-Kahn je ob tem posvarila, da bi bil ves napredek, ki je bil narejen v zadnjih letih na področju razvoja držav tretjega sveta, izničen z rastočimi cenami hrane, ki vodijo v stradanje, na milijone podhranjenih otrok, slabenje stabilnosti vlad in posledično tudi v vojne. A problem ima lahko posledice tudi za druge države, saj ustvarja neuravnovešenost na trgu, ki bi prav tako lahko prizadela tudi napredna gospodarstva. Ambiciozni načrt za rešitev Svetovna banka je za rešitev krize podprla Zoellickov predlog novega sporazuma za globalno politiko glede hrane , ki ima za cilj dvigniti agrikulturno produktivnost v revnih narodih, izboljšati dostop do hrane prek šol in delovnih prostorov ter pomagati manjšim kmetom. Banka bo v tej luči skoraj podvojila posojilo afriškemu kmetijstvu s 450 milijonov dolarjev na 800 milijonov.

Maribor - Nadzorni svet Elektra Maribor je včeraj predčasno razrešil predsednika uprave Stanislava Vojska, za novega prvega moža podjetja pa so nadzorniki imenovali kar svojega predsednika Petra Grubelnika. Zamenjava v vrhu mariborskega elektrodistributerja ni presenetljiva, če upoštevamo, da Vojsk skupaj z nekdanjimi nadzorniki na skupščini konec avgusta po glasovanju države kot največje lastnice ni prejel razrešnice za minulo leto. Včerajšnja razrešitev Vojska je spodbudila le nova vprašanja, ali bodo kmalu sledili tudi predsedniki preostalih štirih distributerjev. Na isti dan kot Vojsk je brez razrešnice recimo ostal tudi predsednik uprave Elektra Celje Viktor Tajnšek. Slednjega naj bi pred časom že poskusili razrešiti. Elektro Maribor bo Grubelnik do nadaljnjega vodil kot zastopnik, Vojsk pa bo njegov svetovalec, pa čeprav so si nadzorniki sprva prizadevali izpeljati odpoklic iz krivdnih razlogov. "Vojsk je v ponedeljek podal odstopno izjavo, nadzorni svet pa jo je sprejel," je bil včeraj redkobeseden Grubelnik. Na vprašanje Dnevnika, ali bi Vojska včeraj odpoklicali, če jih ne bi prehitel s prostovoljnim odstopom, Grubelnik ni želel odgovoriti. V upravi podjetja ne namerava ostati dolgoročno. "Zastopnik podjetja bom do imenovanja novega predsednika uprave, razpis bomo objavili kmalu," je dejal. Vojsk, ki bi se mu mandat iztekel konec marca leta 2011, včeraj ni bil dosegljiv za komentar. Vojsk in Tajnšek avgusta letos razrešnic po pojasnilih predstavnikov države sicer nista dobila zato, ker je bila družbama zaradi usklajenega dviga cen za gospodinjske odjemalce po njihovem mnenju povzročena poslovna škoda, pa tudi lanski poslovni rezultati so preslabi. "Glede na to, da je revizor podal mnenje brez pridržkov in da smo lani presegli načrtovani poslovni izid, ne vidim razloga za takšno odločitev," pa je takrat nepodelitev razrešnice komentiral Vojsk. tomaz.klipsteter@dnevnik.si

V partnerskem podjetju so se odločili, da jih ne bodo več financirali Tudi nad modno industrijo se zgrinjajo temni oblaki - modna hiša Luella je prva med večjimi prenehala delovati. Potem ko se je iz Luelle umaknila partnerska modna znamka Club 21 odločitev so pred dnevi potrdili tudi v njihovi hčerinski družbi VSQ Limited, ki je neposredno sodelovala z Luello, so v podjetju morali sprejeti kruto realnost in ukiniti modno znamko. Prvič se je o propadu modne znamke začelo govoriti že, ko je najpomembnejša dobaviteljica Carla Carini pred slabim mesecem nenadoma objavila, da zapira svoja vrata in da naročil za kolekcijo pomlad/poletje 2010 ne bodo mogli izpolniti. Dopoldne se je v izjavi za javnost oglasila tudi ustanoviteljica podjetja Luella Bartley, ki je med drugim dejala Položaj, v katerem smo se znašli, nas je izredno razočaral. Cenim podporo, ki nam jo je nudila družba VSQ, a vseeno me vznemirja, da ne morem zaščititi svojih ljudi in njihovih služb v teh težkih časih. Za hišo in oblikovalko številne nagrade Modno znamko je Bartleyjeva, nekdanja modna urednica, ustanovila leta 1999, leta 2003 pa začela sodelovati z VSQ-jem in postala ena najbolj priljubljenih modnih znamk oblačil in nakita predvsem med mladimi v Veliki Britaniji. Tako modna oblikovalka kot istoimenska hiša sta v zadnjih letih pobirali modne nagrade za to in ono kot za stavo, zato je propad znamke še toliko večje presenečenje, poroča modni časopis WWD.

IMF opozarja, da bi prenagljeni varčevalni ukrepi lahko škodili okrevanju gospodarstva. K varčevanju sta namreč znova pozvala Merklova in Sarkozy. Ker nista povedala nič novega, so se negativno odzvale tudi borze. Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta na torkovem srečanju glede gospodarskih razmer v evroobmočju marsikoga razočarala. Pozvala sta k resničnemu skupnemu gospodarskemu vladanju v evroobmočju , s katerim bi se zoperstavili dolžniški krizi v območju evra. To pomeni tudi bolj usklajene gospodarske in fiskalne politike, nadaljnja integracija pa bi bila po besedah Merklove proces korak za korakom . Sarkozy in Merklova sta razočarala, znova nista ponudila nič konkretnega za rešitev krize. Že med njuno novinarsko konferenco so se na njune pogovore negativno odzvali finančni trgi. Tako je na borzi v New Yorku že med novinarsko konferenco indeks Dow Jones padel za 1,3 odstotka. Po poročanju Reutersa naj bi bili ob začetku današnjega trgovanja na evropskih borzah priče do 0,8-odstotnemu padcu vrednosti evra. Gre za to, da so investitorji od srečanja Merkel-Sarkozy pričakovali veliko več kot to, kar sta predstavila. Merklova znova ni pokazala nobenega navdušenja nad vpeljavo t. i. evroobveznic, torej skupnih garancij vseh 17 vlad v evroobmočju za dolgove kot rešitvijo za krizo. K tem se sicer najbolj nagibata italijanski finančni minister Giulio Tremonti in milijonar George Soros, ker naj bi s tem zagotovili poceni financiranje vlad v težavah in jih hkrati stimulirali, da spravijo svoje finance v red. Merklova pa takšno možnost vidi le kot sklepni del dolgotrajnega procesa vzpostavljanja fiskalne unije. Namesto tega je predlagala, da bi bile zahteve do članic evroobmočja, da morajo biti njihovi proračuni uravnoteženi, zapisane že v ustavah vseh držav članic. Spet bomo vzpostavili izgubljeno zaupanje, je dejala. Zato gremo v fazo nove kakovosti sodelovanja znotraj evroobmočja, je povedala. Voditelja Nemčije in Francije sta se zavzela tudi za uskladitev davčnih stopenj za korporacije znotraj evroobmočja, da bi tako povečali dobiček iz naslova davkov, čemur bi po poročanju BBC ostro nasprotovala najmanj Irska, kjer je ta davčna stopnja nizka. Mnogi ekonomisti tudi ostro kritizirajo nemško vztrajanje pri varčevalnih ukrepih v vseh državah evroobmočja, ker bi to po njihovem tudi precej spodkopalo gospodarsko okrevanje v teh državah. Nemčija in tudi Francija skupaj z Evropsko centralno banko močno pritiskata na tako imenovana obrobna gospodarstva , naj z varčevalnimi ukrepi uravnotežijo svoje proračune. Lagardova svari, da bi varčevalni ukrepi še dodatno škodovali gospodarstvu. Zategovanje pasov sicer ne uide tudi večjim gospodarstvom. Po varčevalnih ukrepih je že morala poseči Italija, pospešitev ukrepov pa je napovedala tudi Španija. Pred prenagljenim poseganjem po varčevalnih ukrepih pa je med drugimi posvarila tudi šefica Mednarodnega denarnega sklada IMF Christine Lagarde. Pravi, da lahko tako namreč države zapadejo še v globljo recesijo. Priznava, da je treba zniževati stopnje zadolženosti, vendar pa bi presunkovito zaviranje lahko škodilo okrevanju in poslabšalo možnosti za večanje stopnje zaposlovanja. Ob tem bi lahko tudi spodkopalo zaupanje mednarodnih vlagateljev.

Po idealnem scenariju bi lahko bila Slovenija na članstvo v OECD pripravljena maja. Mislim, da smo v ciljni ravni, pravi minister Žbogar. Zadovoljen je tudi premier Borut Pahor. Generalni sekretar OECD Angel Gurria Slovenija bi lahko članica v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD postala maja, je povedal generalni sekretar OECD Angel Gurria. Pristopni proces po njegovih besedah poteka zelo gladko, vse formalnosti naj bi bile končane aprila. Mislim, da smo v ciljni ravnini, je dejal tudi zunanji minister Samuel Žbogar. Slovenija naj bi postala 33. članica OECD. Pred njo naj bi to uspelo Čilu in verjetno tudi Izraelu. Oba sta povabilo k pogajanjem dobila leta 2007, kot Slovenija, Estonija in Rusija. Po idealnem scenariju bi lahko bila Slovenija na članstvo v organizaciji pripravljena do naslednjega ministrskega zasedanja Sveta OECD, ki bo 27. maja, je povedal Gurria. Ob tem je opozoril, da za povabilo k članstvu ni potrebno zasedanje Sveta OECD, ter tudi tokrat poudaril, da so te stvari preveč pomembne, da bi hiteli . Minister Žbogar pričakuje, da bo 22. aprila srečanje zadnjega odbora OECD, ki bo obravnaval slovensko prošnjo, in da bo zatem OECD začel pripravljati sporazum s Slovenijo. Upamo, da ga bomo podpisali nekje v sredini maja, je dejal in dodal, da je cilj, da Slovenija 27. maja na ministrskem zasedanju sodeluje s podpisanim pristopnim članstvom, ki pa še ne bo ratificirano. Gurria je dejal, da je še nekaj odprtih vprašanj, za katera pa meni, da niso nepremostljiva. Pojasnil je, da morata le še dva odbora podati mnenje o pripravljenosti Slovenije, kar pričakuje v naslednjih nekaj tednih, pri čemer gre pri enem vprašanju za zakonodajo, drugo pa je formalno. Tudi Žbogar je poudaril, da v pristopnem procesu Slovenije ni težav. Državni zbor mora po njegovih besedah le še sprejeti zakona o upravljanju kapitalskih naložb ter preoblikovanju Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe. Nato je s slovenske strani vse nared, samo članice OECD morajo dati soglasje konec aprila, je dejal. Nič ni šlo narobe Slovenija naj bi po napovedih iz leta 2007, ko je začela pogajanja, ta končala v dveh letih. Na vprašanje, zakaj gre počasneje od napovedi, je Gurria odgovoril, da je veliko vprašanj, ki zahtevajo svoj čas, in ocenil, da je Slovenija skozi pristopni proces jadrala brez težav. Ne gre za vprašanje postavljanja rekordov. Nič ni šlo narobe, meni Gurria. Minister Žbogar pričakuje, da bo 22. aprila srečanje zadnjega odbora OECD, ki bo obravnaval slovensko prošnjo. Z vstopom v OECD bi Slovenija zaokrožila lok vključevanja v mednarodne institucije. To je tudi priznanje delu dosedanjih vlad, ki so izpolnjevale pogoje za to, da se Slovenija lahko še pred poletjem polnovredno vključi v krog teh prestižnih držav. Premier Borut Pahor Tudi minister Žbogar meni, da Slovenija ne zamuja. Na vprašanje, kako to, da Čile, ki je povabilo k pogajanjem dobil istočasno kot Slovenija, napreduje hitreje in je že de facto članica, je odgovoril, da je Čile pospešil, ker so imeli volitve in je hotela še prejšnja vlada vstopiti v OECD. Minister Žbogar se je danes na obisku na sedežu OECD najprej sestal z generalnim sekretarjem Gurrio, nato sta podpisala sporazum med Slovenijo in OECD o privilegijih, imunitetah in ugodnostih, ki se podeljujejo tej organizaciji. Po podpisu pa je Žbogar kot prvi slovenski minister nagovoril Svet OECD. Slovenija je bila tudi prvič prisotna na zasedanju. V nagovoru je Žbogar poudaril, da Slovenija razume OECD kot sredstvo, ne cilj, ter da sledi nasvetu Gurrie, da je kriza prevelika priložnost, da bi jo zapravili. Slovenija poskuša z reformami, predvsem pokojninsko in zdravstveno, to priložnost po ministrovih besedah kar najbolje izkoristiti. Tako OECD kot Slovenija bosta po njegovem mnenju veliko pridobili druga od druge. Slovenija bo namreč po ministrovih besedah dejavna članica z zelo specifičnim interesom, vplivom in znanjem o jugovzhodni Evropi ter je lahko tej regiji s članstvom v tako ugledni organizaciji zgled, kar je za OECD pomembno.

Za informacije o telefonskih naročnikih bo treba s 1. julijem plačati veliko več kot doslej. Napovedano podražitev preverja tudi urad za varstvo konkurence. Telekom bo podražil klice na številki 1188 in 1180. Klic se zaračunava enkratno in ni vezan na tarifni interval. Pri enem klicu na 1188 lahko uporabnik zahteva in dobi dve informaciji o telefonskih naročnikih. Telekom Slovenije bo s 1. julijem podražil klice na informacije o številkah naročnikov v Sloveniji in tujini, torej na številki 1188 in 1180. Zaenkrat je treba za informacije odšteti 0,46 evrov brez DDV, cena z DDV pa je 0,55 evra. Nova cena bo kar 74 odstotkov višja 0,80 evra brez DDV. Cena je stroškovno naravnana in je utemeljena, z njo se približujemo drugim ponudnikom takih storitev v EU, je sporočil predstavnik Telekoma Boris Ziherl. Dodal je, da drugih podražitev ne načrtujejo. Glede na to, da ima Telekom koncesijo za omenjeno storitev opravlja jo njihova hčerinska družba Teledat pa se postavlja vprašanje, ali gre za izkoriščanje prevladujočega položaja na trgu. Urad za varstvo konkurence je zaradi tega že prejel prijavo ter jo posredoval tudi na agencijo za pošto in elektronske komunikacije. Prijava je v obravnavi in zadeve do nadaljnjega ne komentiramo, so pojasnili. Trenutne cene klicev na 1188 in 1180.

Ljubljana - Nekdanji prokurist Skimarja Jože Kralj, ki so ga novi nadzorniki Skimarja razrešili iz krivdnih razlogov, je včeraj napovedal vložitev kazenske ovadbe proti njihovemu predsedniku Stojanu Nikoliću, sicer članu uprave Kada. »Nikolić je bil seznanjen z minulimi problemi in kršitvami sklepov uprave, ki jo kot vršilec dolžnosti vodi Ivan Štrlekar, domnevno spornimi svetovalnimi pogodbami in nepravilnostmi pri programu odpuščanja,« je načrtovano kazensko ovadbo utemeljil Kralj. Dodal je, da bo z njeno vsebino seznanil tudi skupščino Kada. Po Kraljevih besedah sanacije Skimarja ni mogoče uspešno izpeljati le z zamenjavo vodstva, revizijami in kazenskimi ovadbami, temveč tudi s konkretnejšimi ukrepi. »Glede sanacije si težko dovolim sprejemati očitke o pomanjkanju idej od nekoga, ki je do prihoda v Skimar opravljal samo politične funkcije. V času, ko je bilo treba predvsem reprogramirati dolgove in poskrbeti za sveži kapital, da se je podjetje lahko izognilo stečaju, pač nisem mogel dovoliti zapravljanja denarja za neke fantomske projekte,« se je včeraj na Kraljeve navedbe ostro odzval Štrlekar.

Nove ceste bodo morale počakati Ministrstvo za promet bo po predvidenem rebalansu ob skoraj 130 milijonov evrov. Ceste ne bodo nevzdrževane, trdi Vlačič, gospodarstveniki napovedujejo še poglobitev težav gradbenikov. Vlada bo predvidoma jutri potrdila rebalans proračuna, po katerem bo največ denarja skoraj 130 milijonov evrov vzela ministrstvu za promet, je poročala RTV Slovenija. Tako oster rez pomeni, da bo denarja le še za nujne naložbe, pravi pristojni minister Patrick Vlačič in zatrjuje, da vzdrževanje cest pri tem ne bo ogroženo. Ministrstvo za promet bo krčilo tam, kjer je vlaganje najdražje. Največ okoli 70 milijonov evrov manj bo investicij v železniško infrastrukturo. Za obnovo ne prav zglednih državnih cest pa bomo namenili 40 milijonov evrov manj. Kolikor imamo, toliko lahko naredimo. Kolikor si družina lahko privošči, za stanovanje za avto, toliko si tudi naša država lahko privošči. Vemo, da je polovica državnih cest v slabšem stanju, dejstvo pa je, s toliko denarja, kolikor ga imamo, s toliko denarja bomo delali, je dejal prometni minister. Ob tem je zagotovil, da bodo projekti, ki so že sklenjeni, potekali nemoteno, novih investicij pa ne bo. Novi udarci po gradbeništvu Na drugi strani, v gospodarski zbornici, so nad proračunom ogorčeni. Prepričani so namreč, da bo krčenje naložb krizo v gradbeništvu še poglobilo. Panoga se je v dveh letih prepolovila in takšen udarec bo potopil še kakšno gradbeno podjetje, so prepričani na Gospodarski zbornici. Samo v prve pol leta je službo v gradbeništvu izgubilo 7.200 ljudi. To je velika katastrofa, zlasti za tista podjetja, ki so še ostala živa. Klestenje proračuna, pomeni žaganje veje, na kateri sedimo vsi, in manjšanje sredstev, na katerih gradimo socialno državo. Prav zaradi zmanjšanja investicij v gradbeništvu dvoodstotne gospodarske rasti, ki jo ob koncu leta napoveduje minister Križanič, ni pričakovati, pravi izvršna direktorica, Gospodarske zbornica Slovenije Alenka Avberšek. Državljani bodo morali stisniti zobe … ponovno Čeprav minister Vlačič zagotavlja, da vzdrževanje cest ne bo trpelo, pa se bodo zaradi zamaknjenih naložb morali domačini na nekaterih delih Slovenije še naprej voziti po razdrapanih lokalnih cestah in obupavati nad nedokončanimi projekti. Eden izmed njih je npr. nedokončano krožišče pri izvozu Tepanje na štajerski avtocesti . Zaradi rebalansa se bo njegovo dokončanje najverjetneje zavleklo v prihodnje leto, pravijo na direkciji za ceste. Izgradnja škofjeloške obvoznice in obvoznice mimo Radelj ob Dravi ter obnova ceste od Rogaške Slatine do Rogatca zaradi sofinanciranja EU-ja naj ne bi bila ogrožena, pravijo na direkciji. Drugače bo z nekaterimi drugimi projekti. Brez denarja zaprtje Že sedaj imamo 50 odstotkov državnih cest neustreznih oziroma ne ustrezajo standardom, ki so jih določili v Evropski uniji, in bojim se, da se bo to samo še nadaljevalo, pravi Gregor Ficko z direkcije. Ob tem na direkciji za ceste, kjer so z rebalansom lanskoletnega proračuna prejeli slabih 79 milijonov evrov, opozarjajo, da bo država morala najti rešitev za obnovo dotrajanega cestnega omrežja, drugače bo določene ceste preprosto treba zapreti.

Slovenci bodo dojeli, da so zastoji na mejnem prehodu Obrežje bumerang njim samim, vsi potniki bodo Slovenijo ohranili v negativni podobi, opozarja Zagrebški Večernji list Nedeljski zastoji na mejnem prehodu Obrežje so resnično huda klofuta zdravemu razumu, človeškemu dostojanstvu, klofuta vsem nam, ki z delom plačujemo državne ustanove in uradnike, da opravljajo svoje delo za naše dobro, kjerkoli, na Hrvaškem, v Sloveniji ali Južni Afriki, piše današnji Zagrebški Večernji list. Zvračanje krivde na začetek uporabe schengenskega informacijskega sistema na slovenskih mejah je navadna nesramnost, še dodaja. Komentator je prepričan, da obstajajo načini, da se v skrajnih situacijah tudi skrajno ukrepa, vsi morajo biti bolj elastični. "Saj gre za ljudi. Ali je človek res vse manj pomemben? Kje je meja človeškega dostojanstva, ki ga je treba ponižati na račun neke virtualne varnosti, zaradi neke morebitne ogroženosti, nekega terorizma? Vse to je podobno navadni policijski in (ali) državni represiji, v kateri človek ne more zahtevati svojih pravic. Žal bomo vse bolj soočeni s takšnim birokratizmom, kajti največja napaka Evropske unije je prav do skrajnosti pripeljan birokratski sistem, ki živi na številkah in pravilih," piše časnik. "Resnično neverjetno" pa se časniku zdi, kako "kruto" Slovenci uvajajo evropske norme. "Kot da ne bi dojeli, da je to bumerang njim samim, saj bodo vsi potniki, ki nekaj takega doživijo, Slovenijo ohranili v negativni podobi," še piše Večernji list.

Pogonska goriva prinašajo pomemben priliv v državno blagajno. Ta so se pri nas ta mesec že dvakrat podražila. Najprej 1. julija zaradi dviga DDV, nato pa se je ta teden pogonsko gorivo, zaradi razmer na naftnih trgih, podražilo še enkrat. Razen v Italiji imajo vse naše sosede cenejši bencin.

Dobra tretjina (35 odstotkov) Avstrijcev v prihodnjem letu načrtuje večje nakupe kot so nakup lastnega stanovanja, novega avtomobila ali obnove Kar 60 odstotkov Avstrijcev pravi, da evrska dolžniška kriza ne vpliva na njihove osebne dohodke, kaže raziskava Erste bank . Vendar nameravajo Avstrijci manj prihraniti: za četrtino se je zmanjšala načrtovana količina varčevanja v prihodnjem letu: medtem ko je lani povprečen Avstrijec želel prihraniti ali investirati 5.720 evrov na leto, se je ta številka letos znižala na 4.250 evrov. Dobra tretjina (35 odstotkov) Avstrijcev načrtuje večje nakupe kot so nakup lastnega stanovanja, novega avtomobila ali obnove. Večina, 86 odstotkov, bo te večje nakupe financirala z lastnimi prihranki, 14 odstotkov pa namerava za nakupe najeti posojila.

Ljubljana - Kongresni turizem je eden ključnih produktov slovenskega turizma. Je produkt z visoko dodano vrednostjo, potrošnja turistov v tem segmentu je najvišja in multiplikativni učinki so na tem področju največji, je ob začetku največje poslovne borze za kongresni turizem za področje jugovzhodne Evrope - Conventa izpostavila direktorica STO Maja Pak. Kot je prepričana direktorica Slovenske turistične organizacije (STO), je kongresni turizem velikega pomena za desezonalizacijo in generira obiske novih ciljnih skupin. Konkurenčne prednosti Slovenije za izvedbo poslovnih dogodkov predstavljajo naša centralna lega v Evropi, dostopnost ključnih trgov in dobro razmerje med ceno in kakovostjo. "Borza Conventa je velikega pomena za slovenski poslovni turizem. Je največji poslovni dogodek poslovnega turizma v Sloveniji in regiji," je na novinarski konferenci v Ljubljani dejala Pakova. Poudarila je, da Conventa pomeni tudi mednarodno promocijo Slovenije kot turistične in kongresne destinacije. Izpostavila je pet ključnih usmeritev programa dela STO. Med usmeritvami je koncentracija promocije na ključnih emitivnih trgih in razvoj novih trgov in segmentov. Želijo krepiti znamko I feel Slovenia, krepiti spletno trženje, spodbujanje razvoja in trženja zelenega oz. trajnostnega turizma ter krepitev in povečanje učinkovitosti partnerstva in co-brandinga.Turisti si želijo okolju prijaznega potovanja "Turisti si želijo okolju prijaznega potovanja, zaradi česar je Svetovna turistična organizacija že napovedala, da lahko hotelski sektor do leta 2020 porabo energije zmanjša do 30 odstotkov," pravi Pakova. Slovenija pri skrbi za bolj trajnostno ponudbo želi zmanjšati ogljični odtis pri promociji zelenih produktov, spodbuja zelene destinacije, uvajanja trajnostnih procesnih modelov v hotelih. Direktor Zavoda-kongresnoturističnega urada Miha Kovačič je pojasnil, da se na letošnji Conventi predstavlja 140 ponudnikov in devet destinacij jugovzhodne Evrope, in sicer Hrvaška, Črna Gora, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Srbija, Albanija, Italija, Avstrija in Slovenija. Novost je tudi Eko dan Med novostmi letošnje Convente je Eko dan, pa možnost brezplačnega razstavnega prostora za ponudnike jugovzhodne Evrope z nižjim bruto domačim proizvodom. Med drugim bodo podelili tudi nagrado za posebne dosežke v kongresni industriji Niku Račiču, direktorju hrvaškega kongresnega urada. Barbara Vajda s Turizma Ljubljana je poudarila, da je prestolnica v veliki meri odvisna od prihodov tujih gostov, ki jih je ponavadi 95 odstotkov. V strukturi teh gostov jih je 60 odstotkov poslovnih turistov. "Evropski mestni turizem si je od ekonomske krize kot kaže opomogel hitreje kot druge turistične zvrsti, podobno je tudi v Ljubljani. S kazalci za leto 2010 smo zadovoljni. Lani smo našteli 718.000 nočitev, kar je 5,2 odstotka več kot leto prej," je dodala Vajda.

Najprej verjetno poskus prisilne poravnave Uprava velenjskega Vegrada je po večdnevnem izmikanju le priznala, da je družba insolventna. Jože P. Damijan za MMC S tem se končuje dobrega pol leta dolga agonija podjetja. Skladno z razglasitvijo insolventnosti bo uprava zagotovila, da bo poslovanje družbe potekalo v okvirih, ki jih za primer plačilne nesposobnosti določa Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in bo pri tem tudi enakopravno obravnavala vse upnike družbe, je v sporočilu za javnost zapisala direktorica Vegrada Hilda Tovšak. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju si lahko preberete tukaj. Čas za poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja Dodala je, da bo uprava za odpravo insolventnosti izvedla ustrezne ukrepe, ki so v njeni pristojnosti, in v skladu z že omenjenim zakonom pripravila poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja. Poročilo bo v zakonskem roku predložila v presojo nadzornemu svetu, je še mogoče brati v sporočilu za javnost. Po besedah Tovšakove je glavni vzrok insolventnosti družbe negativen kapital v bilanci stanja. Na novinarsko vprašanje po izjavi za medije, ali res razmišlja o odstopu, pa je odgovorila, da ko in če bo, bo to najprej sporočila tistim, ki ga morajo sprejeti. ZAKON POROČILO O UKREPIH FINANČNEGA PRESTRUKTURIRANJA 35. člen 1 Če družba postane insolventna, mora poslovodstvo v enem mesecu po nastanku insolventnosti nadzornemu svetu predložiti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja. 2 Poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja mora vsebovati 1. opis finančnega položaja družbe, 2. analizo vzrokov za insolventnost in 3. mnenje poslovodstva, ali obstaja najmanj 50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti finančno prestrukturiranje družbe tako, da bi družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna. 5 Nadzorni svet mora dati mnenje o poročilu o ukrepih finančnega prestrukturiranja v petih delovnih dneh po prejemu tega poročila. Seja nadzornega sveta zaradi dveh dopustnikov odpadla Za dopoldne je bila napovedana tudi seja nadzornega sveta Vegrada, a je odpadla, ker sta dva nadzornika trenutno na dopustu, je v izjavi za medije pojasnil prvi nadzornik Klemen Boštjančič, ki je novo sejo sklical za ponedeljek. Na njej ne bodo obravnavali le težko pričakovanega poročila o poslovanju Vegrada v prvi polovici tekočega leta, iz katerega je razvidna plačilna nesposobnost, temveč tudi poročilo o finančnem prestrukturiranju podjetja, ki naj bi imelo za okoli pol milijarde evrov dolgov in številne nedokončane projekte. Tajnikar za MMC Stečaj bistveno verjetnejši od prisilne poravnave In kakšna usoda čaka podjetje? Osebno sem prepričan, da bodo pripravili program prisilne poravnave, a hkrati sem prepričan tudi, da bo to zelo tesen program, saj so razmere v Vegradu v teh letih in zlasti v zadnjih mesecih takšne, da bistveno bolj usmerjajo podjetje k stečaju. Zavedati se morate, da je Vegrad izredno zadolženo podjetje, da bodo upniki morali dati zelo velike odpustke, poleg tega pa je zelo težko predvidevati, da je v Vegradu sploh mogoče nadaljevati proizvodnjo. Ne predstavljam si dobro, kako bo Vegrad zagotovil dodatne, sveže finance, da bo lahko izpeljal nove projekte. Vegrad je več ali manj v razmerah, ko lahko zaključi sedanje projekte, zelo težko pa bo začel nove. Če pa ne more začeti novih, potem je jasno, da tudi prisilna poravnava ne more uspeti, je za MMC dejal ekonomist Maks Tajnikar. Damijan za MMC Najprej lahko pričakujemo prisilno poravnavo Podobnega mnenja je Tajnikarjev poklicni kolega. Najverjetnejši scenarij naslednjih dogodkov je poskus prisilne poravnave med podjetjem in upniki, ki pa bo izjemno težavna. Če v zakonskem roku poravnava ne bo uspela, pa seveda sledi stečaj podjetja. Pričakovati je mogoče, da se bo ohranil neki izločeni del podjetja, ki bi opravil že dogovorjene nove posle, če bodo naročniki seveda ohranili zaupanje, je namreč v pogovoru za MMC napovedal ekonomist z ljubljanske ekonomske fakultete Jože P. Damijan. Na naše vprašanje, kaj to pomeni za upnike, je sogovornik odgovoril, da se bodo seveda poplačali, pač v odvisnosti od vrednosti premoženja Vegrada glede na njegove obveznosti . Po njegovih besedah se bodo najprej rešile banke, pri katerih ima Vegrad zastavljeno svoje premoženje, podizvajalci pa šele po tem, ko bodo banke poplačane. Delavci lahko pozabijo na neizplačane plače? MMC je seveda zanimalo tudi, kaj lahko zdaj pričakujejo Vegradovi delavci, ki že od aprila niso prejeli plač. Vprašanje je, če jih sploh bodo, meni Damijan. Da ne govorimo o neplačanih socialnih prispevkih, že odtegnjenih kreditnih obrokih zaposlenih, vendar ne nakazanih bankam itd., dodaja. Ekonomist pa zadnji dogodek vendarle vidi tudi optimistično Kakor koli je za zaposlene situacija v primeru stečaja Vegrada huda, se zanje vsaj končuje sedanja agonija in bodo v primeru stečaja lahko deležni socialnega varstva države in upravičeni do nadomestil za brezposelne. Za mnoge izmed njih se bo finančna situacija tako vsaj kratkoročno izboljšala. Na poročilo o finančnem stanju čakali od prejšnjega petka Spomnimo še na pot, po kateri je prišlo današnje priznanje o insolventnosti. Nadzorni svet je od uprave že v torek, 3. avgusta, zahteval, da pripravi celovito poročilo o plačilni sposobnosti družbe. Prvi nadzornik Boštjančič je namreč očitno upravičeno dvomil o nenehnem zagotavljanju vodstva, da Vegrad ni plačilno sposoben. Prvi rok za oddajo poročila je bil petek, 6. avgusta, a ga nadzorni svet tedaj ni prejel. Prav tako je brez pojasnil ostal na drugi rok, ki ga je postavil upravi - to je bila sreda, 11. avgust. Če uprava poročila ne bi pripravila, bi nadzorniki na podlagi blokade računov, neizplačila plač in neizpolnitve obveznosti do dobaviteljev sami sklepali, da je Vegrad plačilno nesposoben, in bi od uprave zahtevali, da uvede postopke v skladu s stečajnim zakonom. Pet predlogov za stečaj, delničarji pa za dokapitalizacijo Stečaj Vegrada so sicer že julija predlagali predstavniki petih podjetij, delničarji družbe pa so v začetku prejšnjega meseca sprejeli sklep o dokapitalizaciji v skupni višini 15,5 milijona evrov. Rok za vplačilo svežega kapitala se bo iztekel 5. septembra.

Podjetje Primorje bo tretjino zaposlenih delavcev poslalo na čakanje. V celotni skupini je 150 zaposlenih z minimalno plačo, ki jo bodo v času do enega leta uskladili z zakonodajo. V ajdovskem Primorju so se ob pomanjkanju dela odločili, da bodo zaprosili za državno pomoč čakanja na delo. Po besedah sekretarja sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Oskarja Komaca bodo ta ukrep uvedli za približno tretjino vseh delavcev v matični družbi in v skupini Primorje. Na ponedeljkovem sestanku med predstavniki uprave Primorja in predstavniki sindikata so govorili o tem, kako bi ob pomanjkanju dela v gradbeništvu ohranili družbo Primorje in sedanje število zaposlenih delavcev. Pri tem naj bi jim v prihodnjih mesecih pomagal predvsem državni ukrep podjetjem v krizi, s katerim bo slaba tretjina zaposlenih doma čakala na delo. Vendar se bodo morali v tem obdobju tudi izobraževati, Primorju pa naj bi pri tem pomagali zunanji izvajalci. Zvišanje minimalne plače Po besedah Komaca so se dogovorili tudi o povišanju minimalne plače zaposlenim. V celotni skupini je okrog 150 zaposlenih z minimalno plačo, ki jo bodo v šestih mesecih do enega leta uskladili z zakonodajo. Približno tretjina delavcev z minimalno plačo je zaposlenih v matični družbi v Ajdovščini, nekatere družbe iz skupine pa takih delavcev niti nimajo. Ob koncu sestanka so spregovorili tudi o nadurah. Po besedah vodstva Primorja nimajo velikega števila nadur, pač pa prerazporejen delovni čas. To pomeni, da v času, ko imajo delo, delajo lahko tudi več ur od osemurnega delavnika, večje število ur pa lahko koristijo v času, ko jim dela zmanjka. Seveda morajo delodajalci ob tem spoštovati delovnopravno zakonodajo, ki velja za tak način Primorje v postopku Urad za varstvo konkurence UVK, ki ga vodi Jani Soršak, je 11. marca uvedel preiskavo o sumu kartelnega dogovarjanja gradbenih podjetij. Podjetja naj bi se med sabo usklajevala pred oddajanjem ponudb v posameznih poslih, se dogovarjala o njihovi višini in razdeljevala posle, so zapisali nekateri slovenski časniki. Preiskovalci naj bi obiskali pet gradbenih podjetij in njihovih podružnic SCT, Vegrad, Gradbeno podjetje Grosuplje GPG, Cestno podjetje Maribor CPM in KPL, družbo za gradnjo in vzdrževanje cest. V postopku naj bi bilo tudi Primorje.

Vse več Slovencev se odloča za nakup kuponov na spletu, ki prinašajo popust. Zveza potrošnikov Slovenije je zato preverila, kako so varni ti nakupi. Glede na zadnje podatke objavljene v Trženjskem monitorju, vsak četrti spletni nakupovalec v zadnjem letu kupil vsaj en kupon. To pa pomeni približno 100.000 potrošnikov v populaciji od 18 do 65 let, piše na spletni strani ZPS. Največ kuponov potrošniki kupijo za potovanja in počitnice, kar 42 odstotkov, sledijo razni izdelki 31 odstotkov, nato gostinske storitve s 27 odstotki, kar 25 odstotkov se jih določi za nakup drugih storitev ter za kozmetične storitve pa 21 odstotkov. Na ZPS so ugotovili, da so cene praviloma nižje kot pri klasičnih agencijah, res pa je tudi, da številne ponudbe vključujejo le namestitev, vse drugo pa je odvisno od potrošnikove izbire. Torej lahko potrošniki sami dokaj preprosto poiščejo prosto sobo ali apartma, ob tem pa ne bodo vezani na nakup kupona, časovne omejitve ipd. "Verjetno bodo morali nekoliko več brskati po spletu in iskati primerne ponudbe, vendar se bo lahko vloženi čas na koncu obrestoval", še poudarjajo na ZPS. V 14 dneh lahko odstopite od pogodbe Največ težav se pri nakupih kuponov za potovanja pojavlja v povezavi z rezervacijo prostega termina. Zato na ZPS opozarjajo, da če ugotovite, da kupona ne morete izkoristiti, lahko odstopite od pogodbe v 14 dneh po nakupu, ponudnik skupinskih spletnih nakupov pa vam mora vrniti denar za opravljeni nakup.

Ljubljana - Uskladitev znotraj koalicije glede predloga zakona o državnem premoženjskem holdingu gre po mnenju ministra za finance Janeza Šušteršiča v to smer, da bo zakonski predlog vlada na četrtkovi seji lahko sprejela. Minister je glavne rešitve, ki jih prinaša zakon, predstavil tudi poslanski skupini SD. Preden predlog zakona dobi zeleno luč za obravnavo na seji vlade, naj bi ga koalicijske stranke po danes doseženem dogovoru še enkrat potrdile, neposredno pred sejo vlade pa naj bi se o tem pogovarjali tudi predsedniki koalicijskih strank. Šušteršič bo zagovarjal zakon, ki bo sprejet na vladi DeSUS je sicer v torek med drugim pojasnil, da ne pristaja na vključitev premoženja Kada v državni holding brez ustreznih zagotovil, da bo njegovo celotno premoženje namenjeno za potrebe pokojninske blagajne. Glede na današnji dogovor naj bi bil Kad izrecno ločen v tem holdingu po svoji bilančni vsoti, premoženje Kada pa še naprej namenjeno pokojninski blagajni. Deset odstotkov od prodaje državnega premoženja se bo stekalo v Kad, ki bo v sklopu holdinga posloval ločeno. Tako predvideva že tudi koalicijska pogodba. Šušteršič je po sestanku s poslansko skupino SD povedal, da se je DeSUS odločil, da bo o svojih pogajalskih stališčih javno govoril in mora sedaj tudi javno povedati, ali so bila upoštevana ali ne. Sam bo zagovarjal zakon, ki bo sprejet na vladi. O vsebinskih podrobnostih ni želel govoriti, saj jih bo predstavil po vladni seji. Ne gre za slabo banko, ampak za način reševanja slabih terjatev Glede prenosa slabih bančnih terjatev na holding oziroma neke vrste slabe banke je Šušteršič povedal, da ne gre za slabo banko, temveč za način reševanja slabih terjatev, zato da se z njimi ne bi več ukvarjale banke, temveč "nekdo drug, ki ima v ozadju jamstvo države". Po njegovem prepričanju se to da narediti tako, da se tveganja prenesejo iz bank, s tem pa dobijo davkoplačevalci takojšnjo korist, ker se banke lahko začnejo ukvarjati s svojo pravo dejavnostjo in niso več v krču. Ker se terjatve prenesejo po ekonomsko ocenjeni vrednosti in se z njimi prenašajo tudi zavarovanja, ki jih je moč unovčiti, pa je na malo daljši rok možno, da takšna operacija davkoplačevalcev ne stane veliko, ocenjuje minister. Ob tem pa priznava, da država v prvem koraku prevzame del teh bremen.

Namesto da bi iskali dva manjkajoča nadzornika Darsa, je vlada dala soglasje za menjavo celotnega nadzornega sveta. Temu bo najverjetneje sledil tudi padec uprave z Matejo Duhovnik na čelu. Pričakovati je, da bo nov nadzorni svet zapečatil usodo uprave Darsa, ki ji predseduje Mateja Duhovnik, v njej pa sta še Gordana Bošković in delavski direktor Alojz Ratajc. Vlada je dala soglasje za imenovanje novega nadzornega sveta Družbe za avtoceste v RS Dars, je povedal minister za finance Janez Šušteršič. Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb RS AUKN smo dali soglasje za izvedbo skupščine Darsa in imenovanje novega nadzornega sveta družbe, je dejal Šušteršič. To pomeni, da je verjetno kmalu pričakovati tudi menjavo uprave z Matejo Duhovnik na čelu. Imena predlaganih nadzornikov sicer za zdaj niso znana. Namesto dveh manjkajočih nadzornikov bodo iskali kar vse Vlada bi zamenjala celoten nadzorni svet Darsa. To pa najverjetneje pomeni tudi slovo uprave na čelu z Matejo Duhovnik. Po predlogu uprave Darsa naj bi skupščina sicer odločala le o izpopolnitvi dveh mest v nadzornem svetu po odstopu Iztoka Klančnika avgusta lani in Milana Medveda januarja letos. AUKN je predlagala, da se v nadzorni svet imenujeta Samo Červek in Paveo Hajdinjak, ki bi se pridružila Tomažu Mencingerju in Dariju Barrili ter predstavnikoma zaposlenih Marjanu Sisingerju in Vitu Mešku. A se je vlada odločila zamenjati celoten nadzorni svet, država pa kot lastnica Darsa na petkovi skupščini najverjetneje tudi ne bo podelila razrešnice upravi in nadzornemu svetu za delo v letu 2011. Minister Černač nezadovoljen z delom uprave To je že v sredo nakazal minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač, ko je ob robu vrha malega gospodarstva v Ljubljani novinarjem dejal Mislim, da niso izpolnjeni pogoji za podelitev razrešnice. Ministra je med drugim močno ujezilo dogajanje glede cestninskih postaj, zaradi česar je upravo Darsa poklical na odgovornost, pozneje pa še slabih 20.000 evrov vredna Darsova pogodba s podjetjem Triniti PR za komuniciranje v okviru projekta odstranitve cestninskih postaj, ki sicer še ni bila realizirana. Poleg tega je v javnost pricurljala novica, da je Dars samo lani sklenil za milijon evrov in pol svetovalnih pogodb.

Komisija za nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami predlaga, da se proti direktorjema Sove in Arhiva Slovenije vloži kazenska ovadba in se ju krivdno razreši Zvonko Černač Večina članov komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je danes sprejela sklep, da zoper direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Sebastjana Selana in zoper direktorja Arhiva RS Dragana Matića vloži kazensko ovadbo. Hkrati je komisija izglasovala sklep, da predlaga Selanovo krivdno razrešitev. Člani komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb so danes obravnavali omejevanje dostopa do javno dostopnih gradiv Arhiva Republike Slovenije s strani direktorja Sove. Opozicijski poslanci so opozarjali na nezakonitost takšnega ravnanja. Po mnenju komisije naj bi Sova ovirala dostop do arhivskega gradiva in s tem kršila zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva. Do arhivov nekdanje Službe državne varnosti se je sicer želel dokopati publicist Igor Omerza, a mu ni bilo dovoljeno.

Drugi blok jedrske elektrarne Krško bi Sloveniji prinesel stabilen, varen in zadosten vir električne energije brez negativnih vplivov na okolje, zatrjujejo v družbu GEN energija. Gradnja in obratovanje pa bi prineslo na tisoče novih delovnih mest. V Sloveniji naj bi se skupna raba energije v prihodnje zmanjševala, toda zaradi prehoda na čistejše vire in tehnologije bo raba naraščala. To potrjujejo številne študije in analize, pravi direktor družbe GEN energije Martin Novšak in dodaja, da so zato že pred tremi leti začeli proučevati upravičenost postavitve drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Drugi blok jedrske elektrarne bi lahko začel delovati leta 2020 in bi bil v obratovanju do leta 2080. Letošnja odločitev državnega zbora o nadaljevanju priprav bi po Novšakovem mnenju že lahko zadostovala za izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne Krško NEK 2 in njeno komercialno obratovanje leta 2020. Družba GEN energija, ki povezuje 16 slovenskih elektroenergetskih podjetij in je največji trgovec z elektriko na Balkanu ter nosilec jedrske opcije v Sloveniji, je projekt NEK 2 namreč razdelila na več faz. Predpripravljalna je mimo, takoj po odločitvi v DZ pa bi se že lahko lotili umeščanja elektrarne v prostor, gor vodno ali dol vodno ob Savi pri sedanji NEK Krško. Sledile bi specifikacije za ponudbe in pogajanja ter podpis pogodbe za gradnjo, zatem pa izbor dobaviteljev opreme. Gradnja bi trajala štiri leta, NEK 2 pa bi lahko obratovala 60 let. Z NEK 2 slovensko gospodarstvo bolj konkurenčno? V enem letu, pravi vodja tehničnega sektorja in investicij v družbi GEN energija Jože Špiler, bi nova jedrska elektrarna moči 1600 MW proizvedla od 8 do 12 milijard kilovatnih ur električne energije. Z investicijo v višini treh do petih milijard evrov bi Slovenija dobila stabilen, varen in zadosten vir električne energije brez negativnih vplivov na okolje, dodaja Špiler. Vsi scenariji priprav na gradnjo NEK 2 upoštevajo tudi TEŠ 6 in podaljšanje obratovanja NEK Krško do leta 2043. Z novo nuklearko bi dobili lahkovodni tlačni reaktor tretje generacije z izboljšano tehnologijo, ki zagotavlja še večjo ekonomičnost. Omogoča celo koriščenje toplote za daljinsko ogrevanje bližnjih mest, kot so Krško, Brežice in Novo mesto, dolgoročno še Ljubljane. Projekt NEK 2 pa je tudi naložba, ki bo imela ugoden vpliv na naše celotno gospodarstvo. To bo, tako Martin Špiler, najcenejša alternativa za proizvodnjo pasovne energije, NEK 2 pa bo med gradnjo in obratovanjem zagotavljala tudi več tisoč delovnih mest. Ta čas se bodo lahko v projektiranje, gradnjo ter proizvodnjo in montažo opreme vključevala tudi naša podjetja. Vse to bo imelo pozitivne učinke na razvoj in konkurenčnost slovenskega gospodarstva, še meni. Z izgradnjo NEK 2, je prepričan Martin Novšak, pa se zaradi sinergije povečujejo tudi pozitivni učinki obstoječe jedrske elektrarne. Ta na leto proizvede povprečno 5,6 milijarde kilovatnih ur in ima od leta 1983, ko je začela komercialno obratovati, vzpostavljene vse potrebne infrastrukturne organizacije in objekte, ki bodo z drugo elektrarno še bolj izrabljeni. Z novo enoto bodo izkoriščene izkušnje stroke in visoko usposobljenih kadrov. Zaradi možnosti izrabe iztrošenega jedrskega goriva bo bolj izkoriščeno tudi bodoče odlagališče nizko in srednje radioaktivnega materiala.

Ljubljana - Cena za zavarovanje grškega dolga je včeraj porasla v nebo. Mednarodni finančni trg se je namreč odzval na izjavo nemškega finančnega ministra Wolfganga Scheubeleja, ki je v intervjuju za nemški časnik Die Welt namignil, da se Grčiji po vsej verjetnosti obeta prestrukturiranje dolga. Shaubele je v intervjuju ocenil, da bo morala Grčija narediti dodatne korake v spopadu z visokim javnim dolgom, zlasti če ga bosta Evropska centralna banka (ECB) in evropska komisija v junijskem poročilu označili kot nevzdržnega. Izjave so povzročile še večjo zmedo zaradi predhodnih izjav člana izvršnega sveta ECB Lorenza Binija Smaghija. Ta je namreč označil prestrukturiranje dolga za katastrofo, ki bi lahko ohromila tako grški bančni sistem kot gospodarstvo. Finančni minister George Papaconstantinou in preostali grški predstavniki zavzemajo podobno stališče in zanikajo možnost prestrukturiranja dolga. Pri tem zagotavljajo, da je grško gospodarstvo na pravi poti, a jim mednarodni finančni trgi očitno ne verjamejo najbolje. Obrestne mere grških dvoletnih obveznic so namreč včeraj porasle za približno 90 bazičnih točk, na 18,38 odstotka, medtem ko so zahtevani donosi petletnih državnih obveznic porasli na dosedanji rekord Evropske unije (EU) - več kot 18 odstotkov. Strokovnjaki pojasnjujejo, da je bil porast obrestnih mer skoncentriran predvsem na dvo- in petletne dolžniške papirje, saj v primeru nadaljnjih težav Grčije predstavljajo največjo nevarnost za njihove lastnike. Dodatne skrbi predstavlja tudi šibka likvidnost države, zato ne preseneča, da so po rekordu posegle tudi obrestne mere desetletnih obveznic, ki so bile pri 13,41 odstotka še enkrat višje kot marca lani. Zahtevani pribitki (spread) do nemških obveznic pa so se prvič po lanskem maju zvišali na več kot tisoč bazičnih točk. Strah, da bo Grčija nezmožna odplačevati svoj dolg, se je odrazil tudi na tečaju evra, ki je po večdnevni rasti padel na 1,44 dolarja. jan.bratanic@dnevnik.si

Spoštovani bralci, v reviji Manager, ki izide jutri, razkrivamo novo lestvico najbogatejših Slovencev. Po treh letih upadanja je skupno premoženje stoterice letos spet zraslo in znaša blizu tri milijarde evrov. Na vrhu še vedno ostaja Sandi Češko iz Studia Moderna, a ima novega zasledovalca - Joca Pečečnika, ki je svoje premoženje povečal najbolj, kar za štirikrat, na skoraj 184 milijonov evrov. Kdo so novinci na lestvici in kdo poraženci ter kako so se premešali najbogatejši Slovenci, si preberite v novem Managerju. V jutrišnjih Financah pišemo, ali bi prodaja Petrola in Telekoma prepričala analitike bonitetne agencije S & P, da zna država premoženje upravljati učinkovito in da privatizacijski procesi tečejo. Telekom in Petrol lahko država začne prodajati, če bo trdna politična volja, v nekaj dneh, pravijo ekonomisti in analitiki, prodaja pa ni povezana z ustanovitvijo slovenskega državnega holdinga. Primerjali smo ugodnosti in pasti ponudnikov zemeljskega plina ter svetujemo, kako ravnati, da se s plinom ne bi opekli. Žičničarji so v zvezi z zimsko sezono optimistični in ponekod napovedujejo, da bodo lahko sezono zaradi novega tehničnega zasneževanja začeli prej. Kje so pripravili nove proge in kdo je dražil smučarske vozovnice, si preberite v jutrišnjih Financah. Neuspeh ne pomeni konca podjetniške zgodbe, pravi direktor mariborskega visokotehnološkega podjetja ROBOTI c. s. Saša Jevtić, ki ga je ameriško veleposlaništvo izbralo za udeležbo v programu International Visitor Leadership, v katerem so bili podjetniki iz 30 držav. Poleg spoznavanja ameriškega poslovnega okolja in novih znanj je razširil svojo poslovno mrežo, zato meni, da bi podoben program morala organizirati tudi Slovenija. Prijetno branje! Ekipa Financ