Datasets:

DGurgurov

/

slovenian_sa

like 0

Študentsko delo. Zaradi slabih 500 evrov vredne napotnice obsojen na pogojno zaporno kazen. Zaradi zlorabe položaja in ponareditve poslovnih listin je včeraj mariborsko sodišče Borisu Kostanjevcu, docentu z mariborske pravne fakultete, dosodilo šest mesecev zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta. Prišla njegova sinova Odsoten. Radeta Šobota, ki je bil sicer navzoč na vseh obravnavah, na katerih se je v dokaznem postopku zvrstilo več kot 20 prič, včeraj ni bilo. Sta pa na klopeh sedela sinova Radiša in Danijel, ki sta si vse izrečene besede sproti beležila na papir. Leta 2002 je namreč kot vodja oddelka za gospodarske in finančne zadeve na Univerzi v Mariboru prek napotnice izplačal dobrih 460 evrov dijaku Radiši Šobotu za delo, ki ga ta ni nikoli opravljal. Štiri leta pozneje ga je ovadil oče dijaka Rade Šobot, ki je bil sicer do spora v ulici, kjer stanujejo, docentov prijatelj. "Nimam besed, ne bi komentiral," je bil po sojenju kratek Kostanjevec, ki je v svojem zagovoru sicer poudaril, da ni kriv in da tudi univerza pri pregledu njegovega dela ni ugotovila nepravilnosti. Njegov zagovornik Daniel Planinšec pa je nemudoma napovedal pritožbo. "Sodišče je takšno obtožnico izreklo, čeprav je sklenilo, da se Kostanjevec s tem denarjem ni sam okoristil," je bil jasen Planinšec. Okrožni državni tožilec Bojan Misja pa bo o morebitni pritožbi še razmislil, saj je poleg zaporne predlagal tudi denarno kazen v višini dva tisoč evrov, ki pa jo je sodnica Vanja Verdel Kokol zavrnila.

Dati bodo morala tudi večja zavarovanja DZ je sprejel novelo zakona o poroštvih države za financiranje naložb gospodarskih družb. Vlada želi z njo prispevati h krepitvi državnih poroštev, ki bi jih uporabila podjetja. Pri poroštvih za posojila za naložbe se delež vrednosti posojila, ki je lahko zavarovan s poroštvom države prek SID banke, zvišuje s 75 odstotkov na 80 odstotkov. Hkrati pa bodo morali podjetniki povečati zavarovanje s 50 na 70 odstotkov vrednosti poroštva. Višja bodo tudi poroštva za posojila za obratna sredstva, in sicer največ do višine 20 odstotkov prihodkov podjetja iz preteklega leta, ročnost teh posojil pa se bo skrajšala s treh na eno leto. DZ je sprejel tudi novelo zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. Glavni namen teh sprememb je prispevati k oživitvi slovenskega kapitalskega trga. Poslanci so potrdili tudi novelo zakona o trgu finančnih instrumentov. Ta novela v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo o prospektu, objavljenem ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje, in o uskladitvi zahtev v povezavi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na borzo.

Dunaj - Subvencioniranje nakupa novega avtomobila ob oddaji starega v razrez je spodbudilo rast prodaje avtomobilov v Avstriji - v letu 2009 so prvič registrirali 319.403 novih avtomobilov, kar je 8,8 odstotka več kot leto prej in največ po letu 1992. Nasprotno se je prodaja tovornih vozil lani v Avstriji zmanjšala za 23,6 odstotka, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA. Avstrija je uničenje avtomobilov, ki so bili prvič registrirani pred letom 1996, spodbujala s subvencijami v višini 750 evrov. Izkoristilo jih je 30.000 lastnikov starih avtomobilov, pogojene pa so bile z nakupom novega avtomobila z nižjimi izpusti. Avstrija je subvencije uvedla aprila lani, potem ko se je prodaja avtomobilov v prvih treh mesecih zmanjševala po dvomestnih stopnjah rasti. Spodbudile so predvsem prodajo avtomobilov s prostornino motorja pod 1750 kubičnimi metri, medtem ko se je prodaja zmogljivejših občutno zmanjšala.

V Invesu so ljudem za zaupan denar obljubljali 16.000 evrov zajamčenega donosa. Oglaša pa se vse več ljudi, ki so jim v Invesu lagali in jih zavajali. ATVP pa je potreboval kar leto in pol, da je poslovalnico zaprl.

Ob močnem povečanju števila odkupnih mest zlata in srebra v Sloveniji v zadnjem obdobju v Uradu RS za meroslovje potrošnike opozarjajo, naj preverijo odkupno ceno za konkreten izdelek pri več različnih ponudnikih. Še posebej pa morajo biti kupci pozorni, ali so na tehtnici ustrezne in veljavne oznake skladnosti. Tehtanje izdelkov iz plemenitih kovin (zlata in srebra) se mora opraviti na tehtnici, ki izpolnjuje predpisane meroslovne zahteve, so sporočili iz urada, ki je po zakonu pristojna državna institucija za merilne instrumente in promet za izdelke iz plemenitih kovin. Cena Trenutno se cene za zlate izdelke čistine 585 tisočink (14 kt) in 750 tisočink (18 kt) gibljejo od 22 do 28 evrov na gram. Potrošniki naj preverijo, ali ima tehtnica predpisane oznake skladnosti, v nasprotnem primeru so lahko odstopanja pri tehtanju znatna. Glede na visoko odkupno ceno so lahko že majhna odstopanja pri merjenju mase v škodo potrošnika in se lahko odvisno od količine in vrste plemenitih kovin preračunano v evre gibljejo od nekaj 10 do nekaj 100 evrov. V Sloveniji se je število odkupnih mest zlata in srebra, kjer strankam ponujajo odkup izdelkov in lomljenega zlata po najugodnejših oz. najvišjih cenah, v zadnjem obdobju močno povečalo. Trenutno se cene za zlate izdelke čistine 585 tisočink (14 kt) in 750 tisočink (18 kt) gibljejo od 22 do 28 evrov na gram, še pravijo na uradu.

V Fructalu bodo odpuščali, čeprav jim je Nektar ob prevzemu obljubljal, da se to ne bo zgodilo. Koliko zaposlenih bo ostalo brez službe, uradno ni znano, čeprav v javnosti kroži številka 35. Sindikat zahteva poimenski seznam odpuščenih. Od predsednika uprave Fructala je sindikat danes dobil potrditev, da bodo v podjetju odpuščali, za zdaj pa nimajo uradne informacije o številu ljudi, ki bodo ostali brez službe, je pojasnil predstavnik KS 90 Euro Brozič. Izvršni odbor sindikata je od uprave že zahteval, da jih seznani s točnim številom in poimenskim seznamom odpuščenih. Kot je po današnjem sestanku izvršnega odbora, ki mu je prisostvovala tudi uprava družbe, povedal izvršni sekretar Obalne konfederacije sindikata KS 90 Brozič, uradnega števila in seznama delavcev, ki bodo izgubili službo, nimajo, razen številk, ki so prejšnji teden zakrožile v javnosti. Mediji so takrat neuradno pisali o 35 delavcih, ki naj bi ostali brez službe. Od predsednika uprave Fructala Luke Jejčiča so na današnjem sestanku poleg seznama presežnih delavcev zahtevali tudi vse pripadajoče informacije, ki sodijo zraven . Način reorganizacije podjetja bo namreč zelo pomemben tudi za vse tiste, ki bodo ohranili delo v Fructalu, je pojasnil Brozič. Vse delavce, ki so že dobili kakršno koli obvestilo delodajalca, pa je hkrati pozval, naj se zglasijo pri sindikalnem pravniku. Neuradne informacije o odpuščanju zaposlenih v Fructalu so se pojavile že prejšnji teden. Zaradi sporazuma, ki ga je srbski Nectar podpisal z občino Ajdovščina ob prevzemu Fructala, je bila prejšnjo sredo pri ajdovskem županu Marjanu Poljšaku tudi delegacija sveta delavcev iz Fructala. Ob prevzemu Fructala se je Nectar namreč obvezal, da ne bo odpuščal delavcev, prav tako pa naj bi v Ajdovščini ostal tudi razvoj. Zgodovina podjetja sega v leto 1945 Fructal je z delom začel leta 1945. Število zaposlenih se je povečevalo do leta 1991, ko je zaradi spremenjenih političnih razmer ob razpadu Jugoslavije, zapiranja trgov in osamosvajanja podjetij v nekdanjih republikah Jugoslavije tudi v Fructalu prišlo do zmanjšanja obsega proizvodnje ter števila zaposlenih s 1500 na 780 zaposlenih. Odtlej se je število zaposlenih nenehno zmanjševalo in konec lanskega leta doseglo številko 364. Fructal je kot samostojno podjetje deloval vse do leta 2001, ko je skoraj 94-odstotna lastnica podjetja postala Pivovarna Union. Ta ga je bila primorana prodati zaradi zmanjševanja dolga do bank upnic. Med več interesenti za nakup je bil izbran Nectar, ki je za Fructal odštel 35,3 milijona evrov.

Mufti islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus je po ogledu oskrunjenega pokopališča v Logu pod Mangartom, kjer so med drugimi pokopani tudi bošnjaški vojaki, obsodil vandalizem. "Obžalujem, da so bila v dneh, ko obeležujemo konec prve svetovne vojne, oskrunjena obeležja muslimanskih vojakov," je po ogledu vojaškega pokopališča iz obdobja prve svetovne vojne v Logu pod Mangartom povedal mufti islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus in dodal: "V islamski skupnosti smo se zato odločili, da obiščemo pokopališče, obsodimo dejanje in opozorimo, da noben vandalizem v civilizirani družbi nikoli ni bil dobrodošel ter da je strpnost ena največjih vrednot." Gre za dejanje vandalov, ki ne odraža vsakdanjega življenja in na podlagi katerega ne gre soditi o položaju islamske skupnosti nasploh, poudarja mufti, ki sicer ocenjuje, da je položaj islamske skupnosti v Sloveniji zadovoljiv, še odprta vprašanja pa rešujejo s pristojnimi organi. Ob tem se je zahvalil upravni enoti Tolmin, da so bili napisi hitro odstranjeni. Da je neznani storilec z barvo skrunil 74 grobov na vojaškem pokopališču avstro-ogrskih vojakov – Bošnjakov – iz prve svetovne vojne v Logu pod Mangartom, so bili bovški policisti obveščeni 7. novembra ob 15.36. Za zdaj še zbirajo obvestila o vseh okoliščinah takšne oblike vandalizma ter o svojih ugotovitvah sproti obveščajo novogoriško okrožno državno tožilstvo, so danes sporočili z novogoriške policijske uprave. Na udaru vandalizma tudi kapelica V sporočilu za javnost so še zapisali, da so bili o podobni obliki vandalizma istega dne ob 12. uri obveščeni tudi policisti v Tolminu, saj je neznani storilec s sprejem črne in bele barve oskrunil tudi kapelico iz 1. svetovne vojne v kraju Gabrje pri Tolminu.

Predstavniki Družbe za razvoj infrastrukture, vodi jo Rajko Siročič, so bili na "zagovoru" pred Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb Foto: Aleš Beno Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) je v okviru rednih četrtletnih sestankov opravila sestanek s predstavniki državne Družbe za razvoj infrastrukture (DRI), ki upravlja z državnim denarjem za železniško infrastrukturo, Pričakovanja AUKN od vodstva DRI, vodi jo Rajko Siročič (na sliki), so naslednja: intenzivne marketinško-promocijske aktivnosti na celotnem področju javnega sektorja, družba naj prevzame vlogo glavnega inženirja pri vseh večjih investicijah javnega sektorja, družba naj se v najkrajšem času povsem reorganizira glede na njeno novo vlogo oziroma status, slediti je potrebno stalni optimizaciji poslovnih procesov in zniževanju posameznih stroškov poslovanja, zagotoviti bo potrebno neposredni nadzor nad poslovanjem in redno poročanje, realizirati bo potrebno postopno povečevanje prihodkov iz rednega poslovanja družbe iz naslova novih poslov, dolgoročno bo potrebno zastaviti nov razvojni cikel družbe, zagotoviti dolgoročno stabilnost družbe in postopno povečanje zaposlovanja visoko-strokovnega kadra. Predstavniki Družbe za razvoj infrastrukture, vodi jo Rajko Siročič, so bili na "zagovoru" pred Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb Foto: Aleš Beno Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) je v okviru rednih četrtletnih sestankov opravila sestanek s predstavniki državne Družbe za razvoj infrastrukture (DRI), ki upravlja z državnim denarjem za železniško infrastrukturo, Pričakovanja AUKN od vodstva DRI, vodi jo Rajko Siročič (na sliki), so naslednja: intenzivne marketinško-promocijske aktivnosti na celotnem področju javnega sektorja, družba naj prevzame vlogo glavnega inženirja pri vseh večjih investicijah javnega sektorja, družba naj se v najkrajšem času povsem reorganizira glede na njeno novo vlogo oziroma status, slediti je potrebno stalni optimizaciji poslovnih procesov in zniževanju posameznih stroškov poslovanja, zagotoviti bo potrebno neposredni nadzor nad poslovanjem in redno poročanje, realizirati bo potrebno postopno povečevanje prihodkov iz rednega poslovanja družbe iz naslova novih poslov, dolgoročno bo potrebno zastaviti nov razvojni cikel družbe, zagotoviti dolgoročno stabilnost družbe in postopno povečanje zaposlovanja visoko-strokovnega kadra.

Ljubljana - Obstaja utemeljen sum, da je bivše vodstvo Gradisa Celje, ki je prejšnji mesec končal v stečajnem postopku, pri nakupu ogromnega zemljišča na Gorenjskem oškodovalo družbo za precejšen znesek. V kupčijo je predsednice uprave Gradisa Celje Lidija Žagar kot posrednika vključila tudi Christiana Kovača, posel pa je financiral KBM Leasing pod vodstvom Borisa Cekova. Žagarjeva naj bi pred časom izvedela, da je naprodaj okoli 30.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče v katastrski občini Hraše na Gorenjskem. Po naročilu Žagarjeve, ki je pri KBM Leasingu konec leta 2007 tudi poskrbela za financiranje nakupa zemljišča, je Kovač od Franca Pelka z Bleda odkupil zemljišče za okoli štiri milijone evrov. To nam je potrdil njegov sin Miha Pelko, ki je še dejal: "Na zemljišču je stalo tudi skladišče, pri čemer smo se s Kovačem dogovorili, da ga bomo izpraznili v letu dni. Še preden je preteklo enoletno obdobje, so nas poklicali iz Gradisa Celje in vprašali, kdaj nameravamo izprazniti skladišče." V naslednji fazi je Kovač zemljišče prodal Gradisu Celje za dobrih šest milijonov evrov, s čimer je kot posrednik Žagarjeve zaslužil dva milijona evrov. Čeprav je zemljišče po pogodbi prešlo na Gradis Celje, je iz zemljiške knjige razvidno, da je Kovač še vedno zastavitelj nepremičnine pri KBM Leasingu. Stečajni upravitelj Gradisa Celje Janez Golob pravi, da je s kupčijo seznanjen, drugih komentarjev pa ni želel dajati, ker še ni raziskal vseh podrobnosti. Po zagotovilih Žagarjeve je Gradis Celje zemljišče v Hrašah kupil popolnoma transparentno. "Zakaj bi bil Kovač slamnata oseba v poslu, ne vem. Verjetno se je s prodajo zemljišč ukvarjal še kje v Sloveniji. V času razcveta nepremičninskega trga je bilo podobnih priložnosti veliko," razlaga Žagarjeva. Toda pri tem ne gre spregledati pomembnega dejstva. Skupaj z Darjo Slimšek je Kovač lastnik podjetja Omega Kovach, hkrati pa je bil Kovač s Slimškovo tudi solastnik podjetja Delta Kovach, pri čemer je pred časom iz lastniške strukture tega podjetja izstopil. Slimškova pa je dobra znanka Žagarjeve, saj je konec leta 2008 sodelovala pri netransparentnem prevzemu Gradisa Celje. Preko svojega podjetja Blom je namreč Slimškova decembra 2008 (Blom je bil ustanovljen dva tedna pred nakupom delnic) kupila enajst odstotkov delnic Gradisa Celje. Dva tedna po ustanovitvi Bloma pa je bila med Slimškovo in Matejem Kramerjem, ki ima prav tako kot Žagarjeva stalno prebivališče v Mozirju, sklenjena posojilna pogodba in sporazum o zavarovanju terjatev z ustanovitvijo zastavne pravice na stoodstotnem deležu Bloma. To očitno pomeni, da Kovač ni oseba, ki se verjetno ukvarja s preprodajo zemljišč, kot razlaga Žagarjeva, ampak oseba, ki ga je Žagarjeva poznala že pred nakupom zemljišča in ga tudi vključila v sam nakup zemljišča. Na vprašanje, ali je v KBM Leasingu običajna praksa, da lahko posameznik brez večjih referenc in premoženja pridobi tolikšna sredstva, in ali lahko zanikajo, da so financirali nakup zemljišča, ker je v ozadju posla pravzaprav stal Gradis Celje, v KBM Leasingu niso odgovorili, češ da zakonodaja finančnim družbam prepoveduje razkrivanje kakršnihkoli podatkov o svojih komitentih. Zato KBM Leasing pogodbe, sklenjene s svojimi strankami, varuje kot poslovno skrivnost. Sicer pa to ni prvi nenavaden posel KBM Leasinga. Kot smo poročali pred nedavnim, je KBM Leasing podjetju BK Studio za gradnjo apartmajskega naselja v Moravskih toplicah po sistemu prodaje in vnovičnega najema (sell and lease back) za zemljišče plačal 1,49 milijona evrov, pa čeprav naj bi bili seznanjeni s pogodbo, iz katere je razvidno, da je BK Studio za zemljišče plačalo le 385.065 evrov. sebastjan.morozov@dnevnik.si

V javnem sektorju je treba opraviti temeljitejši rez od tistega, ki ga želi vlada. Če bi se javni uslužbenci uprli vnovičnemu zategovanju pasu, javno mnenje ne bi bilo na njihovi strani, pravi sindikalist Branimir Štrukelj. Dodajmo, da so si uradniki predvsem sami krivi, da Slovenci ne bi podprli njihovega morebitnega punta. V krizi so izgubili bistveno manj kot zaposleni v zasebnih družbah. Naštejmo nekaj primerov, med njimi tudi takšne, ki se na prvi pogled zdijo malenkostni. Uradniki niso dovolj prevetrili dodeljevanja bonitet, recimo pravice do uporabe službenega avta. Stimulacijsko nagrajevanje dobrih delavcev bi moralo bolj zaživeti in pospešiti rast storilnosti. Odpuščanje ostaja teorija. Nepotrebni potni stroški so v javnem sektorju manj moteči kot v zasebnem. Sklicevanje na mobing je menda vsakdanji pojav, kadar se zaposleni upirajo poskusu zmanjševanja njihovih ugodnosti. Skratka, odnos do dela je v javnem sektorju slabši kot drugod. Prekmurska delavka zato nima občutka, da ljubljanska uradnica deli njeno usodo. “V javnem sektorju živijo v iluzijah, prepričani so, da se recesija dogaja drugim in ne njim,” pravi znanka, ki se je pred kratkim zaposlila v vladni ustanovi. Globlje. V zdravstvu pogosto poslušajo očitke na račun visokih zaslužkov nekaterih zdravnikov. Očitki so neredko upravičeni, vendar jih je bistveno preveč, če jih primerjamo s količino očitkov uradnikom. Tudi zato je treba v javnem sektorju opraviti bistveno globlje reze, kot jih namerava vlada.

Zaradi sprejetja 25 rupij ( približno 40 centov) podkupnine pred 24 leti, je bil indijski zdravnik v torek obsojen na zaporno kazen 75-letni zdravnik Balgovind Prasad, ki je davnega leta 1985 za izdajo lažnega zdravniškega potrdila prejel 25 rupij podkupnine, je bil v torek obsojen na trimesečno zaporno kazen, poroča Reuters. V Indiji sodišča delajo z ledeniško hitrostjo Sojenje se je vleklo vse od tedaj in zdravnik je bil že leta 1992 obsojen na eno leto zapora, a se je na obsodbo uspešno pritožil. Pritožba, ki se je vlekla zadnjih 17 let je bila deloma uspešna, saj so mu kazen, kot rečeno, znižali na tri mesece. »Sojenje se je tako dolgo vleklo ker je bila podkupnina skromna, zato je Prasad mislil, da se mu bo uspelo izogniti kazni,« je dejal tožilec, ki je še dodal, da so bile vse obtožbe uspešno dokazane. V indijskem pravosodnem sistemu se, zaradi neskončnih zaslišanj, sojenje zlahka vleče desetletja dolgo.

Več kot 100 tisoč delavcev v letalski industriji po vsem svetu bo do konca leta ostalo brez službe. Zaradi visokih cen nafte dobiček kopni.

Rating Slovenije ostaja stabilen, kljub temu pa se bodo v nadaljevale razmeroma slabe gospodarske razmere Bonitetna hiša D&B Sloveniji za letošnje leto napovedujejo nadaljnjo rast nezaposlenosti in števila stečajev. Visok bo ostal tudi proračunski deficit, javni dolg pa bo rasel. Kljub temu D&B vidi znake postopnega okrevanja slovenske ekonomije, kar bo omogočilo predvideno povečanje domačega povpraševanja, zmanjšanje deficita tekočega dela plačilne bilance in nižja inflacija. Rating Slovenije tako ostaja pri DB2c, kar pomeni nizko tveganje, rating pa je označen kot stabilen. Februarja sicer D&B ni znižal ratinga nobeni državi. Politično okolje je stabilno Analitiki prav tako ocenjujejo, da je politično okolje v Sloveniji stabilno in ne pričakujejo sprememb v letu 2010. Vseeno pa menijo, da vladanje do konca mandata koaliciji ni zagotovljeno, ker bodo napovedani, sicer nujni, a dokaj težki ukrepi lahko privedli tako do nestabilnosti v koaliciji kot do nezadovoljstva prebivalstva.

Uporabniki Siolovih storitev na Štajerskem včeraj niso mogli dostopati do interneta ali uporabljati telefona in televizije. Na telekomu podobne težave do zdaj še niso zaznali. Sinoči je okrog 20.40 zaradi okvare prišlo do izpada Siolovih telekomunikacijskih storitev pri okoli 5000 uporabnikih na območju Celja in okolice. Na spletni strani Uprave za zaščito in reševanje so zapisali, da je bil onemogočen internetni dostop, digitalna televizija ter digitalna telefonija. Na Telekomu Slovenije so nam dejali, da so imeli "tehnične težave, ki so povzročile odpoved ključnih modulov. Skupaj s proizvajalcem smo napako odpravili ter poskrbeli za dodatno zaščito, da v prihodnje minimaliziramo možnosti tovrstnih težav." Do zdaj podobne težave še niso zaznali, napako pa so odpravili včeraj malo po 23. uri. Pravijo, da bi bili uporabniki njihovih storitev v primeru dlje časa trajajočih težav upravičeni do nižjega plačila storitev. Sicer pa se lahko uporabniki v primeru nevšečnosti obrnejo na brezplačni telefonski številki za prijavo tehničnih težav 080 1000 oziroma 041 700 700 za klic z mobilnika iz omrežja Mobitel.

Ker zaposleni v Aha Muri znova niso dobili plač, je njihov sindikat za naslednji teden napovedal opozorilno stavko. Od vodstva pričakujejo, da bo dobilo ustrezna sredstva, ki bodo zagotovila plačilno sposobnost družbe. V družbi Aha Mura danes zaposleni podobno kot pred mesecem dni niso dobili plač. Takrat so dobili vsaj akontacijo plače v višini 300 evrov, preostanek pa so prejeli 27. marca. Izvršni odbor sindikata je zato imenoval stavkovni odbor in napovedal opozorilno stavko, ki se bo začela 25. aprila ob 10.30, trajala pa bo dve uri. Opredeljevanje članov o sodelovanju v stavki bo sindikat izvedel do torka, predlagajo pa tudi čimprejšnja pogajanja z vodstvom družbe o rešitvi nastalih težav. Kot je povedala predsednica Sindikata Aha Mure Jolanka Horvat, se v sindikatu zavedajo resnosti položaja in možnih posledic, saj je velika večina članov ekonomsko odvisna od plače, ki jo prejema za delo, saj drugih prihodkov nima, skoraj 80 odstotkov delavcev pa prejema minimalno plačo. Od vodstva pričakujejo, da bo dobilo ustrezna sredstva, ki bodo zagotovila plačilno sposobnost družbe, od odgovornih v državi pa pričakujejo takšno gospodarsko politiko, ki bo omogočala financiranje podjetij, ki imajo zagotovljen trg in tekoče stabilno poslovanje. Sekretar sindikata tekstilno-usnjarske predelovalne industrije Slovenije Anton Rozman pa opozarja, da je v predelovalnih dejavnostih veliko podjetij s podobnimi težavami, zato so potrebni ukrepi vlade. Skoraj nobena od bank namreč ni sposobna zagotavljati normalnega kreditiranja poslovanja, čeprav družbe imajo program in tekoče poslujejo. Dovolj je govorjenja, na vrsti so dejanja Sindikalisti še dodajajo, da imajo dovolj govorjenja, da bodo za to poskrbeli, in pričakujejo dejanja, pri čemer posebej opozarjajo na podjetja, katerih proizvodnja je sezonskega značaja in je treba poskrbeti za ustrezno likvidnost, saj lahko v nasprotnem prenehajo poslovati. Horvatova je omenila, da naj bi zaposleni pogajanja o izplačilu plač za marec z vodstvom začeli že v petek. Vodstvo podjetja tega ni ne potrdilo ne zanikalo, vse odgovore pa je obljubilo prihodnji teden na novinarski konferenci. Iskanje denarja Generalni direktor Aha Mure Matjaž Hudopisk je že po torkovem sestanku zaposlenim pisno sporočil, da se lastniki dogovarjajo s konzorcijem bank za pomoč pri financiranju rešitve likvidnostnih težav. Na tem sestanku, na katerem je bil poleg predstavnikov bank prisoten tudi predstavnik vlade, je bil sklenjen načelni dogovor o tem financiranju. Glede na to, da smo ves čas poudarjali, da potrebujemo dodatna sredstva tudi za izplačilo plač, to je do 18. aprila, smo bili prepričani, da bodo do tega dne ta sredstva zagotovljena, vendar je predstavljeno, da banke potrebujejo za sprostitev sredstev tudi formalne sklepe kreditnih odborov, ki bodo zasedali v tem tednu in v začetku naslednjega. Posledica tega je zamuda pri plačah, denar zanje naj bi bil zagotovljen prihodnji teden, medtem pa bi ga poskušali zagotoviti vsaj za delno plačilo plač, je v sporočilu zapisal Hudopisk.

Družbi sta na streho Seawayevega plovila namestili Bisolove fotonapetostne module. Obljubljata plovbo brez onesnaževanja okolja Proizvajalec fotonapetostnih modulov Bisol in navtično podjetje Seaway , sta združila moči na področju okolju prijazne plovbe, so sporočili iz Bisola. Tako so na streho hibridnega plovila Greenline 33 integrirali Bisolove fotonapetostne module, tako da že več kot 80 lastnikov omenjenih plovil za delovanje svojih čolnov uporablja sončno električno energijo. Gre za odgovor na okoljevarstvene pozive k zmanjšanju onesnaževanja okolja, sporočajo iz Bisola. Kot pojasnjujejo, pri plovbi na energijo pridobljeno iz sonca plovilo ne ustvarja nikakršnih okolju škodljivih izpustov. V dizelskem načinu pogona Greenline 33 Hybrid porabi povprečno do štirikrat manj goriva letno kot primerljivo plovilo na dizelski pogon, obenem pa okolje obremenjuje neprimerno manj kot plovila primerljive velikosti.

Tednik Mladina je zoper odhajajočega ministra za kulturo Vaska Simonitija vložil kazensko ovadbo. V njej mu očita, da je s podpisom dogovora, da država vrne blejski župniji oziroma Rimskokatoliški cerkvi tri nepremičnine na Blejskem otoku, zlorabil uradni položaj in drugemu, v tem primeru RKC, pridobil protipravno premoženjsko korist. Minister se je s sporazumom, ki ga je podpisal 14. oktobra letos, dogovoril, da Republika Slovenija neodplačno prenese na župnijo Bled oziroma Rimskokatoliško cerkev tri nepremičnine, in dal RKC v zakup nepremičnine, ki v naravi predstavljajo Blejski otok. Iz ovadbe, ki so jo posredovali iz Mladine, izhaja, da je s tem ravnanjem zlorabil svoj položaj in drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist in s tem storil kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja in pravic po 3. odstavku 261. člena kazenskega zakonika. Osumljeni je kot predstavnik lastnika nepremičnin te nepremičnine odtujil v nasprotju z določbami zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin, trdi ovadba. V ovadbi, ki jo je v imenu Mladine pripravila odvetnica Nina Zidar Klemenčič, piše tudi, da je osumljeni minister pri tem sporazumu kot podlago navedel lažniva in zavajajoča dejstva in okoliščine. "V sporazumu kot razlog za njegovo sklenitev, za prenos premoženja z države na RKC, predstavi, da je še odprto vprašanje denacionalizacije, kar pa ne drži. Denacionalizacija je bila pravnomočno zaključena in zahtevki RKC po vrnitvi predmetnega premoženja v naravi pravnomočno zavrnjeni." Tednik še opozarja, da slovenska zakonodaja prepoveduje podaritev državnega premoženja brez privolitve parlamenta. Odhajajočemu ministru zaradi tega grozi zaporna kazen od treh mesecev do petih let. Primer bo moralo zdaj obravnavati državno tožilstvo.

DZ je sprejel novelo zakona o trošarinah na tobak. Trošarine se bodo tako zvišale 1. maja, posledice pa bodo tudi zvišanje cen v maloprodaji, in sicer za dobrih sedem odstotkov. 1. maja se bodo tobačni izdelki podražili. Trošarine na tobačne izdelke so trenutno določene na najnižji ravni, ki jo še dopuščajo evropski predpisi, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Helena Kamnar. Vlada se je za njihovo zvišanje odločila, da bi zagotovila dodatne proračunske vire približno 14 milijonov evrov, kolikor naj bi se iz tega naslova do konca leta steklo v državno blagajno, je že vključenih v rebalans letošnjega proračuna. Trošarina na cigarete se bo 1. maja tako zvišala s sedanjih 64 na 69 evrov za tisoč cigaret iz najbolje prodajanega cenovnega razreda. Sorazmerno temu se bodo zvišale tudi trošarine na druge tobačne izdelke. Trošarina na cigarete se bo zvišala iz sedanjih 64 na 69 evrov za tisoč cigaret, kar je okoli 7,8 odstotka. V poslanskih skupinah so zvišanje trošarin na tobačne izdelke sicer podprli, so pa številni izrazili bojazen, da bodo kadilci zaradi podražitve cigaret začeli posegati po izdelkih nižjega cenovnega razreda, s tem pa slabše kakovosti. Vlada bi s spremembo sistema obremenitve tobačnih izdelkov s trošarinami lahko poskušala vplivati na porabo, tako da bi se povečala prodaja bolj kakovostnih cigaret, s čimer bi se zmanjšali potencialno negativni vplivi na zdravje, je predlagal Vili Trofenik Zares. V poslanski skupini SNS so vladi očitali, da je ne zanima zdravje ljudi, temveč ji je pomemben le denar, ki bo polnil državno blagajno. Ni pošteno, da je denar več vreden kot zdravje ljudi, je dejal Bogdan Barovič SNS in napovedal, da sam predloga zakona ne bo podprl. Tudi Radovan Žerjav SLS je podvomil o cilju, ki ga zasleduje obravnavani zakon, namreč polnjenje državne blagajne. Je namen zvišanja trošarin omejevati porabo ali le polnjenje državnega proračuna, je vprašal in vladi predlagal, naj pripravi spremembe sistema trošarin na tobačne izdelke. Spremembe razmerja med specifično in proporcionalno trošarino na tobačne izdelke naj bodo takšne, da bo zdravstveni vidik bolj v ospredju, se je zavzel tudi Bogdan Sajovic LDS, ki sicer ne vidi nič spornega v tem, da želi vlada z višjimi trošarinami zagotoviti dodatne prilive v proračun.

Ekonomisti škodo, ki jo je povzročila stavka, v kateri naj bi sodelovalo okoli 100.000 javnih uslužbencev, težko ocenjujejo. Ekonomist Maks Tajnikar je dejal, da škoda najverjetneje ne bo velika. Minister Vizjak pa je dejal, da bodo stroške verjetno nosili tudi zaposleni. Glavni sindikalni pogajalec Branimir Štrukelj Ekonomist Maks Tajnikar je dejal, da škoda najverjetneje ne bo prav velika. V principu ne v šolstvu ne v zdravstvu niso plačani po delu. Če neka medicinska sestra ni delala, škoda pravzaprav ni nastala, je povedal in dodal, da bo sestra svoje obveznosti, ki jih ima v pogodbi, prej ali slej opravila. Vlada naj umakne nepravične ukrepe, ki razgrajujejo socialno državo, zmanjšujejo kakovost javnih storitev in znižujejo plače javnih uslužbencev. Za vse to se z današnjo stavko borijo sindikati javnega sektorja. Na drugi strani pa so tisti, ki se sprašujejo, ali bo stavka že tako obubožanemu državnemu proračunu res v pomoč. Stavkajoči namreč za čas stavke zahtevajo izplačilo nadomestila. Vlada s premierjem Janezom Janšo na čelu temu zaenkrat nasprotuje. Na koncu naj bi zato odločilo delovno sodišče. Minister za delo Andrej Vizjak je opozoril, da bodo zaradi splošne stavke javnega sektorja zagotovo nastali stroški, ki jih bodo verjetno nosili tudi zaposleni. Poudaril je, da pogajalci na sindikalni ravni niso enotni, saj se zavzemajo za različne stvari nekateri so za odpravo plačnih nesorazmerij, drugi niso, eni so za znižanje plač, drugi ne. Zakon o stavki sicer določa, da lahko delavci, ki sodelujejo v stavki, uveljavljajo temeljne pravice iz delovnega razmerja, razen pravice do nadomestila plače, če ni drugače določeno v kolektivnih pogodbah ali splošnih aktih. Kolektivna pogodba za javni sektor pa pravi, da so delavci upravičeni do nadomestila za čas stavke le, če stavkajo zaradi neizpolnjevanja določil kolektivne pogodbe in je kršitev pogodbe ugotovljena s strani pristojnih organov. Nadomestilo jim gre v višini plače, kot da bi delali in gre v breme delodajalca. In sindikati odločno pravijo, da to nikakor ni stavka za privilegije, ampak za zaščito temeljnih pravic. Kot pojasnjuje Branimir Štrukelj, delodajalec, torej država, v tem primeru krši več dogovorov. In če ne drugega, sta se ob zadnji stavki vladna in sindikalna stran sporazumeli, da bi bila vnovična stavka, ki bi bila posledica takrat sprejetega sporazuma, plačana. Za stavko leta 2010 je šlo 10 milijonov Foto Policijski sindikat Slovenije A stavke niso poceni. Ne za proračun ne za gospodarstvo. Ko je jeseni 2010 10 dni stavkalo 80.000 javnih uslužbencev, šolniki se stavki takrat niso pridružili, je bila škoda ocenjena na okoli 10 milijonov evrov. Tokrat naj bi za nadomestilo, če bodo izplačilo le tega dosegli, samo za 40.000 učiteljev šlo okoli 2 milijona evrov. Policisti, ki danes stavko šele začenjajo in napovedujejo njeno nadaljevanje vse do izpolnitve stavkovnih zahtev, ne bodo oglobili prekrškarjev, kar naj bi pomenilo okoli 130.000 evrov izgube za državni proračun na dan. Cariniki, ki bodo delo opravljali še bolj temeljito, pa naj bi na ta način na mejnih prehodih povzročili velike zastoje. Leta 2010 so avtoprevozniki trdili, da so zaradi tega izgubili okoli milijon evrov. Tudi tokrat carinikom sporočajo, da njihovi stavki sicer ne nasprotujejo, a jih prosijo, da jim ne otežujejo dela, saj bodo tako omogočili normalno nadaljevanje dejavnosti, ki prinaša denar v državni proračun, od koder pa tudi cariniki prejemajo plače. Stavkajo tudi veterinarji. Predsednik Sindikata veterinarjev Slovenije Milan Štimec je pojasnil, da na Veterinarski upravi RS in Nacionalnem veterinarskem inštitutu stavka 66 odstotkov oziroma 300 veterinarjev in drugih zaposlenih. Stavka veterinarjev se v državi najbolj pozna po zaprtju 38 od 41 klavnic za prašiče in govedo. Kot je povedal, pa kljub stavki izvajajo vse zakonsko določene naloge. Na glavnem uradu Vursa po besedah direktorice Vide Čadonič Špelič delo poteka normalno, saj ne stavkajo. Pričakuje pa tudi, da se en dan ustavitve dela v klavnicah gospodarstvu ne bo poznal veliko. Manj navdušeni so zagotovo lastniki klavnic, ki se še dobro spomnijo leta 2010. Če vlada njihove stavke takrat ne bi omejila, bi po nekaterih ocenah mesarji v tednu dni utrpeli za okoli 13 milijonov evrov škode.

V SDS so med obiskom Pomurja ugotovili, da se razlike med pokrajinami ne zmanjšujejo, dobršen del krivde za to pa po njihovem prepričanju nosi vlada Poslanska skupina SDS je danes v petih skupinah obiskala Pomurje in s tem sklenila drugi krog obiskov po slovenskih pokrajinah. Med drugim je ugotovila, da se razlike med pokrajinami ne zmanjšujejo, dobršen del krivde za to pa po njihovem prepričanju nosi vlada. Opazno je, da razlike med Ljubljano in ostalimi predeli države samo še naraščajo, eden od problemov za to pa je nerealiziran projekt pokrajin. Vlada nima ne volje ne želje, da bi približno 1,3 milijarde evrov prenesla na novoustanovljene pokrajine, ki bi tako same pripravljale projekte in določale prioritete, je povedal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. Privilegiranje Ljubljane Drugi problem, ki so ga opazili, so predvsem lobistični oziroma privilegirani pristopi do nekaterih območij, kjer predvsem izstopa mestna občina Ljubljana, "in tudi zdaj se cela vladna garnitura ukvarja predvsem s tem, kako zagotoviti manjkajoča sredstva za pokritje recimo Stožic", pri čemer se govori o nekaj deset milijonih evrov, je nadaljeval Tanko. Tretji problem je po mnenju SDS neizvajanje zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki sicer predvideva razdelitev denarja v višini 1,5 odstotka BDP, kar je približno 500 milijonov evrov, območjem z velikimi težavami. Težave s črpanjem evropskih sredstev Četrti problem je črpanje evropskih sredstev, pri čemer so birokrati vloge občin velikokrat zavrnili brez utemeljenih razlogov, ne izplačujejo pa se niti sredstva za projekte, izpeljane leta 2008. To kaže, da "se ima s temi sredstvi poseben namen, da se bodo držala najbrž precej dolgo, najbrž do zaključka mandata, in se potem delila nekaterim področjem, dejavnostim", je nadaljeval Tanko. Ključni problem so po njegovem mnenju gospodarske razmere. Vlada je neučinkovita, saj v glavnem črta investicijska sredstva, medtem ko so naložbe temeljni generator razvoja, rasti, učinkovitosti, dodane vrednosti in tehnološkega preboja, je prepričan. Kandidat za župana v Murski Soboti Robert Celec je komentiral zakon o Pomurju, v okviru katerega poteka drugi razpis. Zakon sicer prinaša pozitivne premike, a so tudi problemi. Tako na primer v pisarni, ki je bila ustanovljena v Murski Soboti, ni mogoče oddati vloge za razpis, pač pa jo je potrebno odnesti v Ljubljano. Razpisna dokumentacija pa je po njegovem pomanjkljiva, ker so mala podjetja v primerjavi s srednjimi in velikimi v veliko slabšem položaju. Malo sredstev za izvajanje pomurskega zakona Predsednik SDS Janez Janša meni, da je treba za oceno pomurskega zakona, ki ga je podprla tudi SDS, še počakati, problem pa vidi v relativno majhnih sredstvih, ki so na voljo. "In je zelo zanimivo, kako se, ko gre recimo za neke športne objekte, ki niso ravno prioritetni, ko gre za iskanje izhoda iz krize v tem času, v Ljubljani omenjajo tudi desetkrat večje vsote in cela vlada pravzaprav išče možnosti za zaprtje teh finančnih konstrukcij. Tukaj pa se pri relativno majhnih sredstvih delajo dodatne birokratske ovire za njihovo uporabo." Za izhod iz krize so potrebna nova delovna mesta, ovira za razvoj pa so po besedah obrtnikov plačilna nedisciplina, siva ekonomija in izobraževanje za poklice, kje ni dovolj stimulacije in posledično ne dovolj zanimanja, je povedal Janša. Dodal je, da zakon za Pomurje predvideva s 15 milijoni nekaj več kot 300 delovnih mest, z nekaterimi ukrepi prek davčne politike in odprave birokratskih ovir pa bi lahko do njih prišli bistveno hitreje in z manjšimi vložki. Janša je še povedal, da bodo del predlogov, ki so jih slišali danes, uporabili za razpravo o rebalansu proračuna v petek in pri pripravi novega sklopa predlogov za vlado, ki jih bo oblikoval strokovni svet SDS.

Nov center bo od jutri namenjen družinam s predšolskimi otroki. Na Prečni ulici 7 bodo jutri odprli Družinski center Mala ulica. Javna dnevna soba bo namenjena družinam s predšolskimi otroki, v njej pa bodo na voljo igrače in igrala, labirint, mestni park in trg (namenjen bo delavnicam, predavanjem in rojstnodnevnim zabavam), knjižnica v stolpu, kotiček za dojenčke, kockarnica ter kavarna. Center bo ob delavnikih odprt od 9. do 19. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. do 18. ure. Vstopnina bo dva evra na otroka, do 10. februarja pa bodo ponujali popust na letne in družinske vstopnice. Rovi, luknje, tobogan Center je opremljen tako, da so obešalniki za obleke, stoli, mize, klopi, tabla in druga oprema oblikovani po meri otrok. Osrednji prostor je razdeljen na sklope, ki so namenjeni različnim starostim otrok in različnim vrstam igre, med seboj pa so povezani z luknjami, rovi, skrivnostnimi vhodi, prehodi in toboganom. Notranje pokrito igrišče je povezano z zunanjim, ki je urejeno v naravni senci dreves, tam pa so postavili klopi, umivalnik ter shrambo v obliki stolpiča za dodatna igrala in opremo. V centru bodo otroci spoznavali tudi mesto Ljubljana.

Revizija pred vrati Centra naložb Društvo Mali delničarji bo na ponedeljkovi skupščini Centra naložb predlagalo, da imenujejo posebnega revizorja, ki bo pregledal posle med povezanimi osebami. Delničarji družbe Center naložb bodo v ponedeljek odločali o povečanju osnovnega kapitala za največ 74 milijonov evrov. A mali delničarji zahtevajo posebno revizijo, za kar imajo podlago v novem zakonu o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb. Po novem lahko namreč predlog za imenovanje posebnega revizorja zaradi preveritve ustanovitvenih postopkov ali vodenja posameznih poslov, ki so bili izvršeni po uveljavitvi tega zakona, skupščini poda deset delničarjev. Sledijo lahko odškodninske tožbe Na osnovi ugotovitev posebnega revizorja bo društvo nato vložilo morebitne odškodninske tožbe proti vsem odgovornim za povrnitev dokazane nastale škode, pravijo mali delničarji. Da zahtevajo revizijo so se odločili med drugim zato, ker je vrednost delnice s 7,50 evra po prevzemni ponudba iz marca 2008 do 30. decembra 2009 padla na 0,10 evra. Podjetje je ob tem še insolventno in pred stečajem, utemeljeno pa sumijo tudi, da poslovanje družbe v času, ko smo bili zavestno zavedeni s strani slamnate lastnice Danijele Rakovič vse do danes, ni potekalo v skladu z načeli ekonomičnosti in gospodarnosti, ki veljajo v drugih delniških družbah . Poleg tega vodstvu očitajo, da je med 2. avgustom 2006 ko je Rakovičeva družbo prodala Anici Aužner Šrot, ženi Boška Šrota in 7. majem 2008, ko je bila pogodba vpisana v sodni register, Kolonel prevzel Infond Holding 1 ki se je pozneje preimenoval v Center naložb. Center naložb so prevzele Infond Holding, Kolonel pa je nato zaradi uveljavitve zakona o pravnih naslednicah pidov še enkrat prevzel Center naložb. Kot zadnji v verigi prevzemov se je zgodil prevzem s strani Infond Holding, ki je skupaj s Kotom, Fidino in CPM prevzel Pivovarno Laško. Največji krivec je Šrot V tem času se je družba tako pri povezanih osebah kot pri bankah čezmerno zadolževala in se s tem pripeljala na rob stečaja, ugotavljajo v društvu. Za slabo finančno stanje družbe dolžijo člane poslovodstev in nadzornih svetov v družbi. Po njihovem mnenju pa je Boško Šrot največji krivec za predlagani stečaj, ki je izključno posledica neracionalnega zadolževanja, ki ga je on sam kot večinski lastnik Kolonela na eni strani in kot direktor odvisne družbe Pivovarne Laško na drugi strani režiral in peljal .

Nenujno. V nekaterih zdravstvenih domovih odstranitev klopa zaračunajo, drugje ne. “Zaradi odstranitve klopa so me napotili v samoplačniško ambulanto,” nas je opozorila bralka iz Laškega. Klopa si, ker je bil izjemno majhen, s pinceto ni mogla odstraniti sama. Za to storitev bi v laškem zdravstvenem domu (ZD) plačala 20, v Celju in Slovenskih Konjicah pa 24 evrov. “To zmore vsak sam” “Da bi te storitve zaračunavali, slišim prvič. Je pa res, da to ne spada v dežurno ambulanto. Klopa se da preprosto odstraniti s posebno pinceto,” pravi Alenka Trop Skaza z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Kot je dodala, zlasti Celjsko in Koroška v slovenskem merilu izstopata po okuženosti klopov. “Zdravstvena zavarovalnica nam tega ne povrne,” je povedala Jasna Satler, glavna sestra v ZD Slovenske Konjice, kjer to obravnavajo kot mali poseg. “Ljudi zato ne odganjamo, res pa je takih primerov zelo malo,” je dodala. “ZD cene oblikujejo sami, potrdijo jih sveti zavoda. Če je poseg potreben, strokovno presodi le zdravnik, in če je, to spada v sklop zdravljenja, sicer ne in se lahko zaračuna,” je pojasnil Franc Sintič iz celjske enote zavoda za zdravstveno zavarovanje. Vse več otrok “Pacienta s klopom obravnavamo kot vsakega drugega. Pregledamo ga in mu klopa odstranimo,” je dejala Jožica Eder, glavna medicinska sestra v mariborskem ZD dr. Adolfa Drolca, kjer odstranitve klopa ne zaračunavajo. Tak poseg je brezplačen tudi v ptujskem ZD. “V tem času pa opažamo povečanje števila otrok, ki jih starši zaradi klopov pripeljejo tudi v dežurne ambulante,” so povedali na Ptuju.

Na rešetu tudi razrešitev Borisa Popoviča Okrožno tožilstvo v Kopru je pred dnevi od koprskih policistov prejelo ovadbo zoper štiri vodilne osebe v Luki Koper. Na sodišče je že prispela tudi zahteva za preiskavo. Ovadeni naj bi bili zdaj že krivdno razrešena predsednik uprave Luke Koper Robert Časar in član uprave Aldo Babič ter še aktualna člana uprave Marjan Babič in Boris Marzi, poroča časnik Dnevnik. Vsi štirje osumljeni zlorabe položaja Vsi štirje so osumljeni zlorabe položaja. Policisti so namreč ugotovili, da je uprava družbe brez soglasja nadzornega sveta nameravala za 1,3 milijona evrov dokapitalizirati družbo Trade Trans Terminal, ki ima sedež pri romusnki družbi Rail Port Arad. Preberite še - Popoviču štete ure? Članica nadzornega sveta Olga Franca je dejala, da je bila presenečena, ko je izvedla za dokapitalizacijo, saj ni bila v načrtu za letošnje leto. Dodala je tudi, da bi jo, če bi uprava ustrezno obvestila nadzorni svet, podprla. Ob tem je zanikala, da je bil to razlog, da so nadzorniki na seji, ki so jo sklicali mimo prvega nadzornika Borisa Popoviča, krivdno razrešili Časarja in Babiča in na mesto prvega moža uprave imenovali Gregorja Veselka.

Morebiten izstop Grčije iz evroobmočja ne skrbi le držav, ki si z Grčijo delijo valuto, ampak tudi vse, katerih gospodarstvo je povezano z dogajanjem okoli evra. Medtem izračuni stroškov morebitnega grškega izstopa kažejo vrtoglave številke. Vse glasnejše so napovedi, da bo Grčija izstopila iz evroobmočja, kar bo negativno vplivalo tudi na druge države. Britanska vlada se mrzlično pripravlja na morebiten izstop Grčije iz evroobmočja in razmišlja, kako se najbolje zavarovati pred negativnimi posledicami okrnjenega evroobmočja. Doug McWilliams iz centra za gospodarske in poslovne raziskave je prepričan, da je konec evra v takšni obliki, kot ga poznamo danes, nekaj gotovega, vprašanje pa je, na kakšen način bo evroobmočje razpadalo. Če bi bil razpad evroobmočja načrtovan, bi po oceni omenjenega centra ta stal dva odstotka BDP evroobmočja, kar je približno 236 milijard evrov. A če bi bil razpad evroobmočja nenačrtovan, bi ta stal približno 786 milijard evrov. Voda na mlin pesimističnim napovedim glede evroobmočja je trenutno dogajanje v Grčiji. Bežanje denarja iz Grčije se je okrepilo, odkar je postalo jasno, da politični akterji ne morejo oblikovati koalicije. Grški predsednik Karolos Papoulias je dejal, da državljani dvigujejo denar z bančnih računov, obstaja pa velik strah, ki bi se lahko razvil v paniko. Bojijo se namreč, da bo Grčija res izstopila iz evroobmočja. Guverner Banke Anglije Mervyn King je opozoril, da bo Evropa samo sebe raztrgala, britanski premier David Cameron pa je dejal, da se države v evroobmočju morajo pobotati, če ne grozi razpad. In po Cameronovih besedah evropski voditelji ne morejo prav dolgo zavlačevati s svojo odločitvijo, kaj bodo naredili z Grčijo. Ne glede na to, katero pot bodo izbrali, sem sam pripravljen storiti vse, da bom zaščitil to državo ter naš gospodarski in finančni sistem, je še dodal Cameron. Zaskrbljene glede evroobmočja so tudi ZDA. Barack Obama je glede naraščajoče krize v Evropi dejal, da je to veter, ki bi lahko ogrozil šibko ameriško gospodarsko okrevanje.

Želijo zgraditi zabavišče po italijanskem vzoru Terme Čatež želijo sedanje zmogljivosti do konca leta 2020 povečati za dvakrat, njihov končni cilj pa je milijon prenočitev letno in izgradnja zabavišča po vzoru italijanskega Gardalanda. Čateške terme naj bi z razširitvijo kompleksa, gradnjo novih vodnih in drugih zabavišč, hotelov in z novim cestnim pristopom v naslednjih letih dobile povsem drugačno podobo, je ob nedavnem odprtju tamkajšnjih novih pridobitev - vodne formule ena in 35-metrskega vrtiljaka Čateško oko, ki na panoramsko vožnjo v eni uri popelje do 900 gostov - povedal Bojan Petan, direktor Term Čatež, danes poroča STA. Sedanjim 65 hektarjem nameravajo v prihodnjih petih letih dodati še 30 hektarov različnih zabavnih vsebin, po podatkih Term Čatež bodo za letošnje naložbe namenili približno 3,5 milijona evrov, poleg omenjenih novosti pa bodo prenovili in razširili hotel Terme, izdelali projektno dokumentacijo za izgradnjo zabaviščnega centra in širitev kampa ter počitniškega naselja, z desetimi mobilnimi hiškami razširili kamp, izvedli energetsko optimizacijo ter prenovili igrišča za golf hotela na gradu Mokrice. Maja eden najboljših rezultatov v zgodovini V čateških termah so v letošnjem prvem trimesečju uresničili dobrih 110.000 prenočitev, gostili skoraj 160.000 kopalcev in ustvarili skoraj 6,8 milijona evrov prihodkov, dobiček iz poslovanja pa je znašal skoraj 600.000 evrov. Maja so dosegli enega najboljših rezultatov v zgodovini družbe, s čimer so presegli rezultate enakega lanskega obdobja kot tudi načrte. V maju so namreč uresničili več kot 50.000 prenočitev, kar je za dobrih 14 odstotkov več kot maja lani. V omenjenem obdobju letos je terme obiskalo tudi rekordno število kopalcev oz. dobrih 63.000, kar je skoraj sedem odstotkov več kot maja lani. Letos načrtujejo za dobrih 35 milijonov evrov prihodkov, dobiček iz poslovanja v vrednosti 5,6 milijona in 3,1 milijona evrov čistega dobička. Hkrati načrtujejo dobrih 720.000 prenočitev oz. skoraj pet odstotkov teh več kot lani in skoraj milijon kopaliških vstopov, so še sporočili iz Čateža.

Prejemniki letošnjih nagrad naj kopališč so Simonov zaliv, Laguna - mestna plaža Ljubljana, Vodno mesto Atlantis, Terme Snovik, Termalni center wellness park Laško in Terme Čatež. Nagrade so danes podelili v Ljubljani. V šestih kategorijah akcije Naj kopališče, ki je letos potekala že 21. leto zapored, je bilo sicer nagrajenih 18 slovenskih kopališč. Poleg Simonovega zaliva je med nagrajenci še Grajsko kopališče Bled in Talaso Strunjan. Nagrajeni letni kopališči sta poleg ljubljanske Lagune še Letno kopališče Celje in Letno kopališče Kranj, v kategoriji pokritih kopališč pa sta se za Atlantisom uvrstila Vodni park Bohinj in Aquapark Žusterna. V kategoriji malih termalnih kopališč so Termam Snovik sledile Terme Radenci in Terme & Wellness lifeclass Portorož. Med srednje velikimi termalnimi kopališči so Laškemu sledile Terme Zreče in Terme Dolenjske toplice, v kategoriji velikih termalnih kopališč pa so zmagovalcu, Termam Čatež, sledile Terme Olimia z Aqualuno in Terme 3000 Moravske Toplice. V akciji Naj kamp priznanja prejelo 27 slovenskih in hrvaških kampov V Sloveniji so med manjšimi kampi največ glasov prejeli kamp Kolpa v Vinici, kamp Koren iz Kobarida in kamp Dolenjske Toplice. Najboljši slovenski večji kamp je postal kamp Terme Čatež, sledila sta mu kamp Šobec v Lescah na Gorenjskem in kamp Term 3000 v Moravskih Toplicah. Najboljši trije manjši kampi v Dalmaciji so kamp Biograd v Biogradu, kamp Filip v kraju Sveti Filip i Jakov in kamp Aloa na Braču, največ glasov med velikimi kampi v Dalmaciji pa so prejeli kamp Straško na Pagu, kamp Šimuni na Pagu in kamp Solaris v Šibeniku. Med manjšimi kampi Kvarnerja so najboljši trije kamp Lopari na Lošinju, kamp Bor na Krku in kamp Zidine na Rabu. Med velikimi kampi v Kvarnerju so priznanja prejeli kamp Čikat v Malem Lošinju, kamp Ježevac na Krku in kamp Njivice na Krku. V Istri so najboljši med manjšimi kamp Ulika Rovinj, Kranjski kamp Premantura in kamp Materada iz Poreča. Med večjimi kampi so priznanja prejeli kamp Zelena laguna v Poreču, kamp Stella Maris iz Umaga in kamp Lanterna v Taru. V kategoriji nudističnih in mešanih kampov sta kampu Straško na Pagu sledila kamp Kanegra v Umagu in kamp Koversada iz Vrsarja. Pod blagovno znamko Naj se bosta oktobra začeli akciji Naj wellness in Naj hotel, v prvi polovici decembra pa še Naj smučišče 2011/2012.

Ljubljana - Vsi vemo, da svetovno prvenstvo v nogometu ni samo športni dogodek, saj se na obrobju venomer dogaja veliko spremljevalnih aktivnosti, nič drugače pa ne bo niti v Južni Afriki niti drugje po svetu. Nobeno presenečenje ni, ko največji športni dogodek na svetu vsakič znova podira rekorde v gledanosti na televiziji, tokrat pa naj bi se nekaj podobnega dogodilo tudi na športnih stavnicah. Stavne hiše si manejo roke, saj se bodo v času prvenstva obračale ogromne vsote denarja. Med svetovnim nogometnim prvenstvom v Nemčiji se je tako skupna vsota vplačanih stav gibala okoli dveh milijard evrov. Od takrat je bil svet športnih stav v vzponu, ki pa ga je svetovna gospodarska kriza nekoliko zaustavila. Kljub temu stavne hiše v Veliki Britaniji samo v času svetovnega prvenstva pričakujejo okrog 1,5 milijarde evrov vplačil. Ob liberalizaciji francoskega trga športnih stav in pregovorno k stavam nagnjenih Italijanih pa ne bi bilo nič čudnega, če bi se znesek skupnih vplačil na svetovnih stavnicah povzpel do štirih milijard evrov, kar je zelo blizu znesku, ki ga je Južna Afrika namenila za organizacijo svetovnega prvenstva (4,2 milijarde evrov). Kaj ti zneski pomenijo za dobiček stavnic? Po podatkih ene največjih britanskih stavnic William Hill se je letni dobiček iz poslovanja zaradi svetovnega prvenstva v Nemčiji povečal za okoli 18 milijonov funtov (21,5 milijona evrov). Zajetna vsota denarja je bila po raziskavah inštituta Pricewaterhouse and Coopers rezultat stav dvoodstotnega deleža prebivalstva, ki sicer ne stavi. Letos naj bi bilo to število precej večje, po najnovejši raziskavi že omenjenega inštituta naj bi kar sedem odstotkov Britancev, ki sicer nikdar ne stavi, prekršilo svoja načela med svetovnim prvenstvom. Številka se morda ne zdi tako impresivna, a je treba dodati, da na Otoku redno stavi približno osem odstotkov prebivalstva, kar pomeni, da se bo stavno telo skoraj za še enkrat povečalo. Kot zanimivost dodajmo, da bo med hazarderji kar tretjina žensk, medtem ko jih redno stavi približno deset odstotkov. Čeprav stavnice na dolgi rok praviloma kujejo dobiček, pa ta še zdaleč ni zagotovljen. Nekatere stavnice se zato pripravljajo tudi na črni scenarij, kjer bi lahko rezultati na zelenci pomenili večje izgube. Največ takih je v Veliki Britaniji, saj Britanci veljajo za narod, ki največ stavi. Primer takega scenarija bi bila zmaga Anglije proti Španiji v finalu. Anglija namreč na stavnicah stoji slabše kot Španija, Britanci pa v povprečju stavijo izjemno patriotsko. Zato v želji po maksimizaciji dobička stavnice na Otoku upajo, da Anglija čim dlje ostane v tekmovanju in ob tem napreduje z manj "popularnimi" rezultati, saj na neodločen izid stavi zelo malo ljudi. jan.bratanic@dnevnik.si

Marko Perkovič je za italijansko obalno stražo pripravil računalniško analizo in animacijo zadnje poti Coste Concordie. Na podlagi izsledkov ne ve, zakaj je kapitan tako dolgo čakal z evakuacijo potnikov. Vodja simulacijskega centra za šolanje in posredovanje v izrednih okoliščinah na morju s fakultete za pomorstvo Marko Perkovič je za italijansko obalno stražo pripravil računalniško analizo in animacijo zadnje poti Coste Concordie. Video in izsledke, do katerih je prišel, je predstavil tudi nam. Celoten potek plovbe ladje si lahko ogledate v zgornjem posnetku. Prepozen manever "Ladja je prepozno izvedla zadnji manever show offa, pozdrav otoka," nam je v pogovoru dejal Perkovič, ki se je v raziskavi ukvarjal predvsem z navigacijskimi sistemi. Po podatkih kapitana naj ne bi bilo čeri, na katere je nasedla ladja. "Takoj sem testiral tri različne elektronske sisteme. Ugotovil sem, da vse tri karte kažejo čeri. Prav tako vsi trije elektronski sistemi, ki jih ladja mora imeti, oddajajo alarm, ko se približuješ čerem. O tem sem takoj obvestil italijansko obalno stražo, s katero sodelujem že nekaj let." Najprej je zalilo strojnico Simulacija, ki jo je napravil Perkovič, kaže, kako je ladja kljub blagemu zavoju trčila v čeri. "Trčenje je odprlo ladjo na področju strojnice in jo poplavilo. Ker so v strojnici tudi agregati, je na ladji zelo hitro prišlo do popolnega izpada električne energije. Čez nekaj sekund so se zagnali zasilni agregati. Ker je imel poveljnik podatke, da je strojnica poplavljena, je želel ostati čim bližje obali, da bi olajšal reševanje. Vrgel je sidro, a ga je v trenutku odtrgalo. Voda na tem delu je visoka, tudi teren je zelo slab," je povedal Perkovič in dodal, da je ladjo začelo znašati, nosil jo je veter, ker ni bilo energije. "Domneval sem, da je ladjo poplavilo še kje drugje kot v strojnici. In to se je izkazalo za resnično. Potapljači so to potrdili, saj je ladja na številnih mestih predrta, če ne drugje, vsaj tam, kjer je bil stabilizator." Potop ladje bi lahko pojasnila ali preprečila 25-letna Domnica Cemortan. "Ne vem, kaj je delal uro in pol" "Napaka poveljnika je bila, da ni pravočasno pripravil manevra. Če bi imel plovno pot že vrisano, bi mu že uro prej javilo, da pot ni v skladu z varnostnimi kriteriji. V vsakem primeru je bilo dovolj časa (in rešilnih čolnov), da bi lahko v organizirani akciji rešili prav vse potnike. V uri in pol bi lahko prestavil celo ladjo. Ladja bi morala biti evakuirana v pol ure. On pa je imel uro in pol časa. Verjetno je čakal, da se približa obali, in se ni mogel več ustaviti," nam je še povedal Perkovič.

V Iskri Kondenzatorji odpustili že desetino delavcev Novo leto je v podjetjih Iskra Kondenzatorji in Iskra Avtoletektrika prineslo tudi nov, krajši delovni teden. Ta bo zdaj namesto 40 trajal 36 ur. Za krajši delovni čas so se odločili zaradi upada naročil. Njihovi največji kupci so namreč v ZDA in na Daljnem vzhodu, gre torej za države, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela. Zato so morali začeti tudi odpuščati, od septembra so tako odpustili desetino delavcev, torej 80 od 800. Za prehod na krajši delovni čas so se s sindikati dogovorili decembra, krovna pogodba je že podpisana, anekse k pogodbam pa bodo zaposleni podpisali v prihodnjih dneh. Govora o krajšem, 32-urnem, delovnem času za zdaj še ni, zatrjuje izvršni direktor Franc Papež. Se pa lahko to zgodi, če bodo naročila še naprej upadala. Takrat bo verjetno treba razmišljati tudi o novih odpuščanjih. Čakanje na pomoč države Podjetje, ki se ukvarja predvsem z izvozom kondenzatorjev in filtrov, je do septembra odlično delalo, imeli so celo več naročil, kot bi jih lahko izpolnili, nato pa so začeli opažati padec, ta je zdaj 30-odstoten. Toda kot razlaga Papež, imajo podobne in še hujše težave tudi njihovi tekmeci, zato v Iskri Kondenzatorji računajo celo na nekatere posle propadlih podjetij. Glede tega so že vzpostavili stike. Podjetje kljub tem načrtom pričakuje pomoč vlade. Manj dela tudi v Iskri Avtoletektriki Zaradi 30-odstotnega padca naročil v prvem četrtletju pa načrtujejo skrajšanje delovnega tedna tudi v Iskri Avtoletektriki. Po posameznih delih proizvodnje naj bi s 1. februarjem prešli na 36-urni delovnik, medtem ko bodo na za razvoj ključnih področjih ohranili 40-urni delovnik. Delo v proizvodnji trenutno še poteka normalno, odločitev o krajšem delovnem času pa še ni dokončna, saj pogovori s sindikati še potekajo. Kot so še sporočili, bodo v podjetju verjetno izkoristili tudi možnost subvencije države v višini 60 evrov na delavca. V odgovor na gospodarsko krizo in manj naročil novembra in decembra v Iskri Avtoelektriki sicer niso podaljšali pogodb o zaposlitvi za določen čas okoli 250 delavcem.

V Krškem je vozni pas glavne ceste 1. reda Drnovo–Krško, v smeri od Drnovega proti semaforiziranemu križišču, v dolžini štiri kilometre zaradi razlitja tekočine izredno splozek. "V Krškem je vozni pas glavne ceste 1. reda Drnovo–Krško v smeri od Drnovega proti semaforiziranemu križišču pri mostu čez reko Savo v dolžini približno štiri kilometre, domnevno zaradi razlitja tekočine, izredno spolzek," so sporočili s PU Krško. Vzdrževalci ceste in gasilci cesto že čistijo, zato je postavljena dodatna prometna signalizacija. Policisti voznike in voznice, ki vozijo iz smeri Drnovega proti mostu čez reko Savo, opozarjajo na previdnost in ustrezno varnostno razdaljo. Zaradi razlitja bo verjetno promet na tem delu ceste občasno oviran.

Referendum. Slovenska škofovska konferenca proti sporazumu. Poslanci vseh barv bodo danes skupno deset ur in 13 minut soočali argumente in mnenja o arbitražnem sporazumu. V opoziciji so zahtevali razjasnitev novih okoliščin, s katerimi je bila javnost seznanjena po razpisu zakonodajnega referenduma, koalicija pa je že včeraj na zasedanju odbora za zunanjo politiko ugotavljala, da novih okoliščin ni. Cerkev dvomi ... Včeraj je ozračje razburkala Slovenska škofovska konferenca (SŠK) s pismom nadškofa Antona Stresa in izjavo člana SŠK Ivana Kukarja, ki je izpostavil "precejšnjo mero skepse" komisije, da bo arbitražni sporazum privedel do takšne rešitve, ki jo bomo Slovenci razumeli kot pravično. Za Republiko Slovenijo je izhod na odprto morje vitalnega pomena in ga lahko izgubi, medtem ko za Republiko Hrvaško te nevarnosti ni. Anton Stres, predsednik Komisije Pravičnost in mir pri SŠK V tem primeru je opozoril na dolgoročno negativne posledice za odnose med državama, kot so denimo napetost, zamera in nemir. Dvom utemeljuje na neznanki, da nihče ne ve, kakšen bo izid sporazuma, vložek Slovenije pa je "neprimerno večji" od vložka Hrvaške. ... Pahor brani "Verjemite, da za takim sporazumom jaz, vlada in večina v parlamentu ne bi tako trdno stali, če ne bi verjeli, da je edini, ki omogoča pravično mejo in sožitje dveh narodov," se je odzval premier Borut Pahor. Po njegovem je "pravična meja pogoj za sožitje med narodoma". V opoziciji so zahtevali razjasnitev novih okoliščin, s katerimi je bila javnost seznanjena po razpisu zakonodajnega referenduma, koalicija pa je že včeraj na zasedanju odbora za zunanjo politiko ugotavljala, da novih okoliščin ni.

V medijih sta zakrožili anonimki, ki upravi novogoriškega Hita očitata nestrokovnost in domnevno sporne posle. Vodstvo Hita pa je prepričano, da se pred skupščino ustvarja vzdušje za zamenjavo vodstva. Med mediji sta zaokrožili anonimni pismi, katerih avtorji naj bi bili zaposleni v novogoriškem Hitu. Pogrešajo ukrepe za izboljšanje poslovanja družbe, ki se ne bi nanašali na zmanjševanje mase za plače. Opozarjajo na domnevni padec kakovosti storitev v Hitovih igralnih salonih, na zaposlovanje po prijateljskih in drugih vezeh, domnevno sporne posle iz preteklosti in ustvarjanje konfliktnega ozračja ter nezadovoljstva med zaposlenimi. V družbi Hit, ki jo vodi Drago Podobnik, so se z anonimnimi pismi seznanili danes. Kot so zapisali, si zlahka predstavljajo, kakšen je njihov namen Ustvarjati vzdušje pred avgustovsko sejo skupščine družbe Hit, prikazati vodstvo te družbe v najslabši luči in doseči zamenjavo vodstva. V družbi Hit smo nekako že navajeni, da se sprožajo razne anonimke prav v času pred sklicem skupščine družbe ali pred to ali ono sejo nadzornega sveta. Očitno nekaterim pri uveljavljanju lastnih interesov zmanjkuje argumentov in raje uporabijo to žal priljubljeno sredstvo za ustvarjanje vzdušja afer, so pojasnili. Drago Podobnik Foto Dare Čekeliš Na anonimke sicer ne odgovarjajo, ker imajo v družbi dobro utečen sistem stalnega medsebojnega obveščanja in dogovarjanja z zaposlenimi, ki so organizirani v treh sindikatih, zato se nikomur ni treba skrivati, če je nezadovoljen s svojim položajem ali splošnimi razmerami v podjetju . Glede na vsebino vprašanj gre za znanega avtorja, ki pa še zdaleč ne predstavlja večinskega zdravega jedra zaposlenih v tej družbi, so še zapisali. Z današnjim anonimnim pisanjem niso seznanjeni niti v novogoriški enoti Sindikata igralniških delavcev Slovenije SIDS. Kot je dejal predsednik izvršnega odbora te enote Iztok Černigoj, zadeve ne more komentirati, ker vsebine pisem ne pozna.

V EU-ju brezposelnih 21 milijonov Brezposelnost na območju evra se je julija povzpela na najvišjo raven v zadnjem desetletju, in sicer na 9,5 odstotka. V vsem EU-ju je brezposelnost 9-odstotna. Gre za najvišjo stopnjo brezposelnosti na območju evra po maju 1999, v EU-ja pa za največjo po maju 2005. Evropski statistični urad Eurostat ocenjuje, da je bilo julija letos v EU-ju brezposelnih več kot 21 milijonov, od tega nekaj več kot 15 milijonov v državah evroobmočja. Od julija lani se je število brezposelnih v EU-ju povečalo za dobrih 5 milijonov, na območju evra pa za več kot 3 milijone. Število brezposelnih v državah, ki uporabljajo skupno evropsko valuto, se je julija na mesečni ravni povečalo za 167.000, v EU-ju pa za 225.000. Najnižjo brezposelnost so julija letos ugotovili na Nizozemskem 3,4 %, v Avstriji 4,4 % in na Cipru 5,5 %, najvišjo pa v Španiji 18,5 %, Latviji 17,4 % in Litvi 16,7 %. V Sloveniji je bila julija 2009 brezposelnost 6-odstotna, kar je za 0,1-odstotno točko manj kot mesec prej, julija lani pa je bila 4,4-odstotna. Za primerjavo v ZDA je bila julija brezposelnost 9,4-odstotna, na Japonskem pa 5,7-odstotna.

Evropska komisija je objavila rezultate raziskave o odnosu Evropejcev do varnosti preskrbe s hrano, kakovosti hrane in podeželja Pri nakupu živil sta Evropejcem odločilni kakovost in cena, ki sta pomembnejši od izvora živil. Rezultati javnomnenjske raziskave Eurobarometer o odnosu Evropejcev do varnosti preskrbe s hrano, kakovosti hrane in podeželja so pokazali, da sta za več kot 90 odstotkov vprašanih v EU pri nakupu živil odločilni kakovost in cena, ki sta pomembnejši od izvora živil (pomemben za 71 odstotkov vprašanih) in blagovne znamke (47 odstotkov vprašanih). Izboljšanje poznavanja znakov kakovosti EU V javnosti se je izboljšalo poznavanje znakov kakovosti EU, manj kot dve leti od uvedbe ekološkega logotipa EU ga na primer prepozna že 24 odstotkov vprašanih. Tri četrtine vprašanih državljanov EU je izrazilo zaskrbljenost zaradi globalnega izziva varne preskrbe s hrano, medtem ko sposobnost EU in držav članic, da zagotovijo hrano svojim prebivalcem, skrbi manj kot 60 odstotkov vprašanih. Slovenci med bolj zaskrbljenimi Vprašani v Sloveniji so bili glede te teme med najbolj zaskrbljenimi v EU: zaskrbljenost glede varne preskrbe s hrano v Sloveniji je izrazilo kar 74 odstotkov vprašanih. Državljani EU so se na splošno strinjali, da ima kmetijstvo koristno vlogo pri ohranjanju okolja in podeželja. V raziskavi javnega mnenja je sodelovalo 26.500 evropskih državljanov, starejših od 15 let, iz vseh 27 držav članic EU.

Hrup. Zbiranje mladine v baraki na železniški postaji moti stanovalce. “Enostavno se ne da spati, pa niti nisem med tistimi, ki so najbližje,” se jezi stanovalka Kolodvorske ceste v bližini Kranjske železniške postaje. Stanovalci ulice se pritožujejo nad hrupom iz opuščenega objekta nekdanje Oljarice. Vanj se je naselila mladina, ki ob koncih tedna organizira glasbene prireditve ter izkorišča nedorečen status objekta in neodločnost odgovornih, meni bralka. Neučinkoviti ukrepi Zbiranje pri mimoidočih povzroča nelagodje, pravi bralka: “Baje je baraka predvidena za rušenje, ampak nihče nič ne ukrepa.” Policisti sicer posredujejo, po njihovem odhodu pa je takoj vse po starem, dodaja. “Organizatorji zaračunavajo vstopnino, prodajajo pijačo, je to sploh zakonito? Kje so inšpekcijske službe?” se sprašuje, prepričana, da je objekt zasedlo Alternativno kulturno društvo (AKD) Izbruh. Od julija do novembra smo policisti opravili 11 intervencij zaradi glasne glasbe oziroma hrupa, ki ga je povzročila mladina z zbiranjem v zapuščenem objektu na železniški postaji. Boštjan Glavič, višji policijski inšpektor Mestna uprava je z dogajanjem seznanjena. Poslabšale so se varnostne razmere, povečalo se je število kršitev javnega reda in miru ter kaznivih dejanj, piše in se sklicuje na Policijsko upravo Kranj. Tudi po njenem mnenju gre za člane ali simpatizerje AKD Izbruh, ki so izgubili bazen na Savskem otoku. Izbruh zanika “Izbruh s tem nima popolnoma nič,” zagotavlja dolgoletni vodja Andraž Šulc, ne izključuje pa možnosti, da se tam zadržujejo nekateri člani društva. “Mi svoje prostore še iščemo. Pogajamo se za novo lokacijo, ki ne bo moteča,” dodaja. Trenutno organizirajo prireditve v Železnikih, Ljubljani in Novem mestu, sicer pa Šulc pričakuje pomoč občine, in dokler bo ta kazala posluh, ne načrtuje enostranskih akcij. Baraka možna rešitev Po besedah občinske uprave bi bila lahko baraka za društvo ena od rešitev, vendar bi bilo treba najprej urediti status objekta v zemljiški knjigi in določiti lastnika. “Mestna občina Kranj vidi kot možno rešitev izvzem te nepremičnine iz javnega dobrega in izvedbo postopkov, da se vpiše kot lastnina občine, kar bi bila solidna osnova za urejanje razmerij do AKD Izbruh,” so zapisali.

V stanovanjskem bloku v Ankaranu so se v začetku tedna štirje ljudje zastrupili z ogljikovim monoksidom. Zastrupitev je zakrivil 58-letnik, ki je med odkopavanjem poškodoval električni vod. Tri ljudi, ki so bili zaradi zastrupitve v resni nevarnosti, so odpeljali v ljubljanski klinični center, enega človeka pa na zdravljenje v Izolo. Ignoriral opozorilo Policisti so ugotovili, da je 58-letni samostojni podjetnik decembra ob stanovanjskem bloku odkopaval zemljo zaradi postavljanja drenažne cevi. Pri tem je poškodoval električni vod, na kar ga je eden od stanovalcev opozoril. Kljub temu je delo nadaljeval, izkop pa je prekril z zemljo, v kateri sta bila tudi stiropor in lepenka. Količina plina zaradi dežja večja Zaradi poškodbe se je električni vod začel močno segrevati, pri čemer je prišlo do tlenja stiropora in lepenke, ob tem pa se je sproščal ogljikov monoksid. Plin je zaradi bližine drenažne cevi začel uhajati vanjo in se tako širil po celi dolžini cevi ob stanovanjskem bloku in nato skozi dotrajano steno v stanovanji, ki mejita na steno ob drenažni cevi. Ob deževju se je količina plina v cevi povečala, saj se zaradi blata ni mogel sproščati skozi nasuto zemljo. Policisti so zoper 58-letnika podali kazensko ovadbo zaradi povzročitve splošne nevarnosti.  "Za tovrstno kaznivo dejanje, ki je bilo storjeno iz malomarnosti, je zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do enega leta, če pa nastanejo hude telesne poškodbe, pa z zaporom do petih let," so še zapisali pri PU Koper.

Državni proračun je junija zabeležil le 3,2 milijona evrov primanjkljaja. Praktično izravnani junijski saldo proračuna je predvsem posledica višjih prilivov od dohodnine in sredstev z naslova skupne kmetijske politike EU. Učinek varčevalnih ukrepov iz zakona o uravnoteženju javnih financ še ni bil viden, saj se je zakon začel uporabljati z julijem. Gre za najboljši mesečni saldo državnega proračuna od novembra 2010, ko je proračun zabeležil presežek v višini 49,6 milijona evrov, je razvidno iz podatkov ministrstva za finance. Skupni prihodki proračuna so junija znašali 671,8 milijona evrov in bili s tem za dobrih 132 milijonov evrov višji kot maja, a za 31 milijonov nižji kot aprila in po trenutnih podatkih za skoraj 67 milijonov evrov nižji kot marca. V primerjavi z junijem lani so bili nižji za dobrih 15 milijonov evrov. Nadpovprečno visoki so bili junija prilivi z naslova davkov na dohodek in dobiček, in sicer 188,5 milijona. To je dobre 103 milijone več kot maja in za skoraj 28 milijonov evrov več kot aprila. Je pa to tudi za dobrih pet milijonov evrov več kot junija lani. Junij je sicer običajno mesec višjih prilivov z naslova dohodnine. Ti so bili s 135,7 milijona evrov skoraj enkrat višji, kot je letošnje povprečje. Davkov na blago in storitve, pri čemer gre predvsem za DDV in trošarine, se je junija nateklo za 328,8 milijona evrov, kar je bistveno manj kot maja 366,3 milijona in aprila 456,6 milijona evrov. Po februarju malo manj kot 278 milijonov evrov je to po trenutnih podatkih najnižji letošnji priliv. Junija lani se je v proračun s tega naslova priteklo 406,3 milijona evrov. Iz proračuna EU je slovenski proračun junija prejel 109,8 milijona evrov, kar je daleč največ v zadnjih treh mesecih. Več se je letos s tega naslova v proračun nateklo le marca 134,9 milijona evrov. Razlog za višjo številko je predvsem v višjih prilivih z naslova izvajanja skupne kmetijske in ribiške politike EU. Odhodki proračuna so po drugi strani junija znašali 675 milijonov evrov in bili tako za 43,3 milijona evrov nižji kot junija lani, to pa predvsem zaradi nižjih tekočih transferjev in investicijskih odhodkov. Letos so bili po trenutnih podatkih nižji le maja 650,6 milijona evrov, najvišji pa so bili januarja 878,3 milijona evrov. Tekoči odhodki za delovanje države, med katere spadajo tudi plače, so znašali 173,6 milijona evrov. Nižji so bili po trenutnih podatkih letos le maja 157,2 milijona evrov, najvišji pa marca skoraj 320 milijonov evrov. Ob tem velja reči, da varčevalni ukrepi iz zakona za uravnoteženje javnih financ še niso začeli delovati, saj se zakon uporablja šele z julijem.

Montaža tlačne posode prostornine 250 kubičnih metrov Montaža tlačne posode prostornine 250 kubičnih metrov Tlačna posoda je zaključen sestavni del tlačne opreme, načrtovane in zgrajene tako, da lahko shranjuje fluide pod tlakom, večjim od 0,5 bara nadtlaka. Zaradi velike akumulirane energije in s tem velike potencialne nevarnosti jih uvrščamo med zahtevne izdelke. To potrjujejo tudi številni zakoni, predpisi in standardi, ki urejajo njihovo nadzorovano snovanje, izdelavo in uporabo. Sandi Grm iz podjetja Kovit projekti je povedal, da tlačne posode izdelujejo v skladu z evropsko direktivo PED 97/23/EC, certificiranje in kontrolo pa izvaja neodvisni pooblaščeni kontrolni organ Bureau Veritas. Nad evropskimi standardi Grm je razložil, da se tlačne posode razlikujejo od drugih posod. Običajno so valjaste oblike in na konceh zaprte z izbočenim dnom. Pri postopku izdelave in tudi med kasnejšim obratovanjem je pri njih treba upoštevati stroge varnostne predpise. Zasnovane in grajene so po določilih direktive o tlačni opremi ter seznama harmoniziranih standardov, katerih uporaba ustvarja domnevo o skladnosti proizvoda. Direktiva je obvezna za vse članice in je daleč nad evropskimi standardi. Za ustreznost skrbi proizvajalec, za vzdrževanje uporabnik Posodi, ki gre na trg, mora biti priložena proizvajalčeva deklaracija izjava o skladnosti in oznaka CE (Conformite Europeenne) z razpoznavno številko priglašenega organa, ki nadzira celoten postopek konstruiranja in izdelave tlačne posode. Kot je povedal Grm, imajo v družbi Kovit projekti s strani priglašenega organa Bureau Veritas odobren sistem kakovosti in pridobljen certifikat modul H1 za projektiranje, izdelavo in končno kontrolo tlačnih posod. Vsako tlačno posodo spremlja tudi ustrezna dokumentacija o vgrajenih materialih, izvedenih kontrolah in preskusih ter navodilih za montažo in vzdrževanje. Kot pomembno dejstvo pa je Grm navedel, da ima vsak uporabnik v skladu s pravilnikom o pregledovanju in preskušanju opreme pod tlakom obvezo, da zagotovi periodične preglede tlačne opreme, ki jo uporablja. Omenjene preglede skladno s standardom SIST EN ISO/IEC 17020 izvajajo akreditirani kontrolni organi. Tlačno posodo definira medij, ki ga vsebuje Tlačne posode so običajno varjene, pokončne ali ležeče valjaste oblike, služijo pa za shranjevanje različnih vrst medijev pod tlakom (plini, utekočinjeni plini, pare in podobno). Grm je razložil, da jih skladno z direktivo PED z modulnim pristopom razvrščamo v štiri kategorije glede na produkt tlaka in volumna ter stopnjo tveganja in tehničnih lastnosti. Vsebina in obseg modulov zajemata vse osnovne procese razvoja in gradnje tlačnih posod z namenom preverjanja in potrditve izpolnjevanja bistvenih varnostnih zahtev. Spodnja omejitev velikosti tlačne posode je odvisna od vrste medija (nevarni, nenevarni). Za nevarne medije je razmerje: volumen večji od enega litra, produkt tlaka in volumna pa je večji od 25 barov krat liter ali tlak večji od 200 barov. Za nenevarne medije pa je to razmerje: volumen večji od enega litra in produkt tlaka in volumna večji od 50 barov krat liter ali tlak večji od 1000 barov. Tako je velikost vsake posode po izpolnjenih zahtevah odvisna od želje oziroma zahtev naročnika, Grm pa je še dodal, da lahko volumni znašajo tudi prek 200 kubičnih metrov.

Deemelj Poročilo vsebuje napačne trditve Revizija vodenja nekaterih poslov Telekoma v zadnjih letih je pokazala, da so pri njih nastale škode, katerih ocenjena vrednost gre v milijone evrov. Paradržavna sklada Kad in Sod, ki imata skupaj v lasti petino Telekoma Slovenije, sta zahtevala, da se raziščejo Telekomovi prevzemi v Sloveniji in tujini, nakupi in prodaje nepremičnin ter tudi večja vlaganja. Revizorska družba Deloitte revizija je v posebni reviziji ugotovila, da je pri nakupu 75-odstotnega deleža družbe Ipko na Kosovu nastala ocenjena minimalna škoda za 3,86 milijona evrov. Škodo, ki je nastala pri prodaji deleža družbe Ipko družbi Factor banka in izvršitvi dogovorjene opcije, pa ocenjujejo na 8,34 milijona evrov. Ocenjena minimalna škoda pri nakupu družbe AOL, znaša 1,65 milijona evrov, ocenjena minimalna škoda pri nakupu slovenske družbe Najdi.si pa 0,47 milijona evrov. Pri nakupu družbe On.net v Makedoniji so revizorji ugotovili, da ni bil voden dovolj transparentno, vendar pa škoda pri tem ni nastala. Pri investicijskih vlaganjih je 31. decembra 2011 znašala 7,08 milijona evrov, medtem ko naj bi pri dajanju posojil nastala škoda za okrog 40.000 evrov. Nadzorniki so poročilo revizije obravnavali v sredo in sporočili, da bo o njem razpravljala tudi skupščina, ki bo predvidoma 7. marca. Poročilo vsebuje napačne trditve Nad objavljenimi ugotovitvami nekdanji predsednik Telekomove uprave Bojan Dremelj ni presenečen. Kot pravi, je ta povzetek posebnega revizijskega poročila v popolnem nasprotju s tistim, ki ga je posebni revizor podpisal in oddal z datumom 7. decembra 2011. To po Dremljevih besedah potrjuje njegovo že pred tedni podano izjavo, da je nadzorni svet zahteval spremembe že podpisanega poročila. Dodaja, da že prvotno revizorjevo poročilo vsebuje množico napačnih trditev, ki jih bodo skupaj z dodatnimi navedbami v novi različici argumentirano zavrnili kot neutemeljene. Povzročitev kakršnekoli škode pa odločno zavračajo. Čudi nas, da je mednarodna revizijska hiša podlegla pritiskom enega izmed revidirancev, saj je bil tudi aktualni nadzorni svet Telekoma Slovenije predmet revizije za obdobje dveh od petih let, in na njihovo pritiske spremenila poročilo, je še dejal.

V gradbenem velikanu navedb ne komentirajo Po neuradnih podatkih naj bi bil SCT Petrolu dolžan med 12 in 15 milijoni evrov za gorivo, gradbeni velikan pa ima težave tudi s podizvajalci, ki že mesece niso dobili plačanih del. Kot poroča časnik Finance, si je SCT večino dolga pridelal v zadnjih mesecih. Po ustaljenih Petrolovih praksah ima namreč vsak kupec določen znesek, do katerega ima lahko neporavnane račune in ki je večinoma vezan na pretekle nakupe. Po informacijah časopisa Finance ta znesek za SCT znaša približno sedem milijonov evrov, smo izvedeli. Ko kupec to mejo preseže, ne more več točiti goriva. Vozni park SCT-ja pa se kljub temu še vedno lahko oskrbuje na Petrolovih črpalkah. Po poročanju Financ je Petrol terjatev zavaroval z zemljiščem v Mengšu, kjer je SCT načrtoval gradnjo industrijske cone. Cenitev je bila menda opravljena letos poleti, zemljišče pa je ocenjeno na 12 milijonov evrov. Podoben manever izpeljala tudi Tovšakova Ne v Petrolu ne v SCT-ju informacij sicer nočejo komentirati, so pa pri Financah izbrskali še eno podobno zanimivost - nekdanja prva dama Vegrada Hilda Tovšak naj bi poleti, ko je Vegrad že presegel od tri do štiri milijone evrov limita na Petrolu, poklicala članico uprave Maričo Lah in jo prosila, da ji omogoči, da natoči gorivo v nekaj menda tri tovornih vozil. Petrol naj bi menda nato Vegradu oziroma njegovim hčerinskim družbam odprl limit za 24 ur, Vegrad pa je na črpalke potem poslal skoraj ves vozni park in tako v enem dnevu svoj dolg do naftnega trgovca povečal za okoli 100.000 evrov. Podizvajalci že več mesecev čakajo na denar Ob tem pa Delo poroča, da ima SCT resne težave tudi zaradi neplačevanja izvajanja del podizvajalcem, pri čemer navajajo podatke predsednika združenja izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu pri Gospodarski zbornici Slovenije, Mira Požarja, da SCT že več mesecev ne plačuje podizvajalcem. Zadnja dva meseca ne potrjuje več situacij podizvajalcem, kar pomeni, da ne izkazuje obveznosti do njih, še piše Delo in navaja Požarjevo izjavo Dela, ki so jih ti opravili, fakturira naprej Darsu, ki v nekaj dneh z enoodstotnim diskontom podizvajalcem nakaže denar. Ko ti kontaktirajo Dars za neposredno plačilo, ta pravi, da SCT do podizvajalca nima nikakršnega dolga. Dela na štajerski avtocesti ustavljena Zadeva je prišla tako daleč, še piše Delo, da so dela ustavljena in podizvajalci ne bodo predali dokumentacije. Gre za podizvajalce za elektroinštalacijska dela na štajerski avtocesti od Maribora do Lendave. Upajmo, da ne bo nastal položaj kot pri Moderni galeriji, kjer so inšpektorji izdali uporabno dovoljenje brez ustrezne dokumentacije podizvajalcev, je Delu povedal Požar.

Poleg tega, da je povprečna plača zaposlenih pri espejih občutno nižja od državnega povprečja, je letos realno še občutno upadla Končni podatki o povprečnih mesečnih plačah pri registriranih fizičnih osebah v Sloveniji za tretje četrtletje 2012 kažejo, da se je povprečna mesečna bruto plača osebe, zaposlene pri registrirani fizični osebi, v tem četrtletju glede na prejšnjega znižala za 0,3 odstotka in je znašala 895,25 evra. Glede na tretje četrtletje v letu 2011 to pomeni 0,7-odstotno zvišanje, so sporočili s Statističnega urada. Neto plača skoraj odstotek višja kot lani Povprečna mesečna neto plača osebe, zaposlene pri registrirani fizični osebi, je v tretjem četrtletju 2012 znašala 630,60 evra, kar pomeni, da je bila 0,8 odstotka višja od plače za tretje četrtletje 2011. Najvišje bruto plače v zdravstvu, najnižje v kulturi Najvišje povprečne mesečne bruto plače so bile deležne osebe, zaposlene pri registriranih fizičnih osebah, katerih dejavnost sta zdravstvo in socialno varstvo. Ta je v tretjem četrtletju 2012 znašala 1.247,31 evra. Sledili sta dejavnosti rudarstvo s povprečno bruto plačo 1.175,54 evra in strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti s povprečno bruto plačo 1.124,90 evra. Najnižjo povprečno mesečno bruto plačo so v tretjem četrtletju 2012 imeli v naslednjih področjih dejavnosti: kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti s povprečno bruto plačo 645,05 evra, druge raznovrstne poslovne dejavnosti s povprečno bruto plačo 700,08 evra in druge dejavnosti s povprečno bruto plačo 726,80 evra. Delamo manj kot zadnjih pet let Letošnje tretje četrtletje pa je bilo po obsegu opravljenih delovnih ur eno najskromnejših v zadnjih petih letih. V Sloveniji zaposlene osebe so v tretjem četrtletju letos opravile skoraj 249 milijonov delovnih ur ali za 3,8 odstotka manj kot v enakem obdobju 2011 in za 9,9 odstotka manj kot v drugem četrtletju 2012. Negativno gibanje se tako nadaljuje, saj je bilo od začetka leta do konca letošnjega septembra je bilo opravljenih za 3,3 odstotka manj delovnih ur kot v enakem lanskem obdobju. Število opravljenih delovnih ur v tretjem četrtletju 2012 je bilo celo eno najnižjih v zadnjih petih letih. Upad dela največji za gradbenike, najmanjši v komunali in zdravstvu V letošnjem tretjem četrtletju se je v najtežjem položaju znašla dejavnost gradbeništvo, v tej dejavnosti je bil namreč upad števila opravljenih delovnih ur glede na enako obdobje lani najizrazitejši, in sicer 10,7-odstoten. Najmanj se je obseg opravljenih delovnih ur v primerjavi z lanskim tretjim četrtletjem zmanjšal v dejavnostih oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja ter zdravstvo in socialno varstvo, in sicer za manj kot odstotek. Zaposlena oseba opravila od julija do septembra letos povprečno tri ure manj na mesec kot v enakem lanskem obdobju.

Zaposleni opozarjajo na nepravilnosti v podjetju. Zaposleni v tovarni pohištva TOM vodstvo obtožujejo, da je podjetje zadolžilo do vratu, hkrati pa ustanavlja obvodno podjetje. Bruno Gričar očitke zavrača. Kriza je samo izgovor. Prelomni trenutek je bil, ko se je šlo prekomerno v naložbe, na kar smo opozarjali, vendar so nam odgovorili, da ne poznamo strategije ter da se nas, tudi če bo šlo kaj narobe, to ne bo dotikalo. Sedaj pa se je zgodilo to, da se je zadeva zlomila in sedaj mi plačujemo, je za MMC dejal eden izmed zaposlenih v TOM-u, ki ni želel biti imenovan. Po poročanju medijev je namreč podjetje TOM zaradi zmanjšanja prometa - upad naj bi bil posledica krize in plačilne nediscipline - zašlo v resne likvidnostne težave. Zaposleni so v septembru zaradi neizplačanih plač začeli stavko, ki pa so jo po zagotovilih vodstva, da bodo plače izplačali, prekinili, a so jo v torek znova začeli. Pred dnevi pa je slovenjgraško sodišče razglasilo začetek stečajnega postopka v invalidskem podjetju TOMIP. Slovenjgraški podjetnik Konrad Koren je končal gladovno stavko, ki jo je zaradi 15.000 evrov, ki mu jih je za opravljene prevoze dolgoval TOM, začel v torek. Kot mu je obljubila uprava TOM-a, so mu namreč izplačali večji del dolga. Uprava slika rožnato sliko Čeprav je šef podjetja Bruno Gričar še maja zatrjeval, da so se prihodki v prvem četrtletju povečali za šest odstotkov in da bodo tak tempo obdržali do konca leta, pa je stanje v podjetju očitno precej drugačno. Nova naročila v minulem tednu bi lahko našteli na prste ene roke, čeprav bi jih moralo biti vsaj 100 glede na sezono, trdi zaposleni. Tako naj bi večino naročil predstavljala že zapadla naročila, ki pa jih delavci ne želijo izpolniti, saj jim je dovolj zavajanja, ki ga izvaja vodstvo. Sodelovanje s TOM-om naj bi poleg Adrie Mobila prekinila tudi Lesnina. Tudi dolgovi do kupcev niso največji problem, kot želi prikazati uprava. Največja težava so dolgovi podjetij v skupini, katerim je matično podjetje v preteklosti posojalo, čeprav njihovo poslovanje ni omogočalo vračila tega denarja, zatrjuje in dodaja, da je TOM okoli pet milijonov evrov dolžan tudi dobaviteljem. Obenem pa se ustanavlja firma Avatom, v kateri bodo že neki novi izbranci in kamor se bodo prekanalizirali novi posli. To je svinjarija brez primere, je prepričan naš vir. Pri tem je pohvalil potezo Adrie Mobila, da ustanovi družbo Adria Oprema, kjer bi za mesec dni delali delavci TOM-a in se potem vrnili v matično podjetje, kar pa so tomovci zavrnili. Vprašanje pa je, kaj bi bilo z delavci, ko bi se jim pogodba iztekla in če bi prišlo do likvidacije podjetja, pravi zaposleni v podjetju. Čas je za nov začetek Po njegovem mnenju bi morala uprava razglasiti stečaj in razrešiti nastalo situacijo, namesto da z brezplodnimi ukrepi še naprej izčrpava podjetje Ves know-how je tukaj, zaposleni smo pripravljeni delati, razvojni oddelki so močni, samo s tem poslovodstvom ne gre več naprej. Zavrača tudi trditve uprave, da so krive banke, ki jim ne odblokirajo že več mesecev zamrznjenih računov, zaradi česar podjetje ne dobiva nakazil in ne more izplačevati plač. V ta namen naj bi bil ustanovljen tudi Avatom, da bi lahko podjetje nakazovalo plače, a naš vir temu ne verjame in meni, da se bo na ta način pobralo še, kar je ostalo v podjetju. Opozoril je še na prakso, ki se je v Sloveniji v zadnjem času precej uveljavila, in sicer, da jim je družba obračunala prispevke, ni pa jih izplačala. TOM sicer ima dovoljenje Dursa za odloženo plačilo prispevkov, ki pa so zavarovani s premoženjem, katerega vrednost ne zadošča za njihovo poplačilo. Kaj bo tukaj naredila država, ne vem, še pravi vir. Gričar Večinoma so neresnice Po besedah direktorja TOM-a so očitki le govorice. Prvič slišim za kakšna opozorila zaposlenih glede kreditiranja, pravi Gričar. Kot pravi, je TOM v privatni lasti izključno fizičnih oseb, ki so velika večina tudi vodilni delavci in direktorji odvisnih družb. Lastništvo smo si pridobili izključno z denarnimi vplačili, brez certifikatov in ostalih zgodb in brez obremenitev podjetja na ta račun. Meni, da 12,5 milijona evrov lizingov in posojil ob 25 milijonih evrov realizacije skupine v 2007 ni bila pretirana zadolženost . Ob tem dodaja, da so prihodki vseeno upadli na 12,5 milijona evrov v lanskem letu, zato je za ta obseg poslovanja zadolženost previsoka. Trenutno v družbi poteka program prestrukturiranja, v katerem so reorganizirali in racionalizirali poslovanje, pridobili novega vlagatelja in dosegli dogovore z večino dobaviteljev, trdi direktor TOM-a. Zataknilo pa se je pri reprogramu kreditov, s prstom pa je pokazal na Gorenjsko banko, zaradi katere naj že pet tednov ne bi dobili nobenega nakazila od kupcev. Priznava pa, da bodo kupce izgubili, če v tednu dni ne bodo rešili njihovih naročil. Kriva je Gorenjska banka Nepripravljenost Gorenjske banke pa ni kriva le za blokiranja računov, ampak, po Gričarjevih besedah, tudi za to, da je TOM pretekli teden postal praktično insolventen. Potekajo pogovori z bankami in po dogovoru z bankami se bomo odločili, kako naprej, ali stečaj ali sanacija, je Gričar pojasnil nastali položaj. Zavrača tudi očitke, da je matična družba posojala podjetjem v skupini. Imamo pa medsebojne obveznosti eni do drugih, ki so približno enake. Res pa je, da so nam nekatera podjetja dolžna, nekaterim pa je dolžan TOM, d. d. Glede Avatoma pa Gričar zatrjuje, da je bil zgolj podpisnik za družbo Presek, ki je eden izmed ustanoviteljev Avatoma in je povezana s TOM-om. Namen podjetja je predvsem koncentracija prometa, komercialnih aktivnosti in finančnih tokov v skupini, pojasnjuje ustanovitev Avatoma. Durs dovolil odložitev plačila prispevkov V zvezi z očitki, da so delavcem prispevke zgolj obračunali, ne pa tudi izplačali, Gričar odgovarja le, da jim je Durs dovolil odložitev. Kaj pa vrednost zastavljenega premoženja? Po popisu je dovolj, vprašanje pa je, kako bi se prodalo, je le lokacija v Mokronogu in Slovenj Gradcu, pravi Gričar. Ob tem je zatrdil, da bodo vse obveznosti do delavcev poplačane.

Delavci še kar čakajo na plače Na novogoriškem zavodu za zaposlovanje so se z Marjanom Poljšakom in s sindikatom dogovorili o ukrepih ob morebitnem stečaju Primorja. Z županom smo si enotni, da je treba tudi v primeru stečaja izkoristiti reference in znanje zaposlenih. Te delovne sile ne smemo prepustiti tujim podjetjem, naj to znanje izkoristijo domačini, je po sestanku povedal vodja stavkovnega odbora Damjan Volf. Potrdil je tudi, da so se danes sešli z edinim preostalim članom upravnega odbora Primorja Štefanom Činčem. Obenem lastnike Primorja pozivamo, naj v najkrajšem možnem času imenujejo še dva člana uprave, saj sta prejšnja odstopila, je še dejal Volf. Zaposleni v Primorju tudi danes nadaljujejo stavko. Uprava jih je poslala domov na čakanje, kljub temu pa je v dogovoru s stavkovnim odborom zagotovila, da bodo dobili izplačano nadomestilo plače v celoti. Vendar doslej niso dobili še niti aprilske plače, zato bodo stavko po Volfovih zagotovilih nadaljevali.

Ljubljana - Izvršni direktor American International Group (AIG) Edward Liddy namerava po kratkotrajnem in burnem obdobju, ki ga je preživel v zavarovanci, odstopiti. Liddy je bil na mesto izvršnega direktorja imenovan septembra lani, potem ko je ameriška vlada prvič rešila zavarovalnico pred propadom. Prvi mož AIG je sicer v izjavi za javnost obrazložil, da je njegov odstop povezan z njegovim načrtom, da bo v zavarovalnici izvršni direktor le začasno. Takrat se je tudi zavedal, da njegova naloga ne bo lahka, kar pa se je tudi potrdilo, ko je postal tarča jezne množice ljudi, ker je zavarovalnica izplačevala visoke denarne nagrade direktorjem ravno tistih enot, ki so bile najbolj „zaslužne“ za skorajšnji bankrot nekoč največje zavarovalnice. Sicer je želel javnost pomiriti s tem, da se je odpovedal svoji plači, drugače povedano, da je delal le za en dolar plače na letni ravni. Za to se je odločil, ker je bil na položaj imenovan le začasno. Kljub temu pa je treba omeniti, da je imela AIG, ki sedaj ameriškim davkoplačevalcem dolguje kar 85 milijard dolarjev, za kar 400.000 dolarjev stroškov povezanih z Liddyem. Toliko je namreč zavarovalnica od septembra lani porabila za njegova potovanja, davčne, pravne in ostale stroške. Sicer pa meni, da je svoje delo opravljal dobro, predlagal pa je da bi se v nadaljnje vloga predsednika uprave in izvršnega direktorja ločila. Njegov naslednik bi moral biti imenovan za obdobje treh do petih let, imenovali pa naj bi ga v naslednjih nekaj mesecih.

New York - Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na podlagi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 7557,65 točke, kar je 23,21 točke oz. 0,31 odstotka višje kot v sredo. Vlagatelji so na tokijski borzi povpraševali predvsem po delnicah izvoznih podjetij, saj se je tečaj dolarja v primerjavi z jenom okrepil, to pa pomeni večjo konkurenčnost japonskega izvoza. Nikkei, ki je v sredo zaradi bojazni pred vse globjo svetovno recesijo dosegel najnižjo raven v zadnjih štirih mesecih, se je na povečano povpraševanje odzval z rahlo rastjo. Delnice izvoznikov, kot sta Toyota in Sony, so se okrepile in dosegle najvišje ravni v zadnjih šestih tednih. Šibkejši jen ugodno vpliva na izvoz obeh družb. Trg se je pozitivno odzval tudi na današnjo odločitev japonske centralne banke o nakupu podjetniških obveznic v višini bilijona jenov (11 milijard dolarjev), medtem ko ključna obrestna mera ostaja nespremenjena pri 0,1 odstotka. V sredo se je vrednost delnic na največji ameriški borzi Wall Streetu le nekoliko spremenila. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 7555,63 točke, kar je za 3,03 točke oz. 0,04 odstotka več kot v torek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 2,69 točke oz. 0,18 odstotka in se ustavil pri 1467,97 točke.

Koliko otrok imate, kakšno je vaše zdravstveno stanje, koliko imate premoženja? Na ta vprašanja morajo odgovarjati delavci novogoriškega Hita.

Vrhovno državno tožilstvo je vložilo nov zahtevek za preiskavo zoper nekdanjega direktorja Sove, vsebina zahtevka pa ni znana. Vrhovno državno tožilstvo je v petek v zahtevanem roku treh dni vložilo nov zahtevek za preiskavo zoper nekdanjega direktorja Sove Iztoka Podbregarja, vendar vsebine zahtevka ni razkrilo, navaja sobotni Dnevnik. Podbregarjev odvetnik Aleksander Čeferin je za časnik povedal, da zahtevka še ni prejel, je pa menil, daje tožilstvo verjetno spisalo enak zahtevek kot poleti. Takrat so preiskavo zahtevali na podlagi Sovinega nakupa ročne ure za upokojenega sodelavca in letalske vozovnice za zdravilca predsednika države Janeza Drnovška, ki sta bila opravljena v času Podbregarjevega vodenja Sove,vendar je senat ljubljanskega sodišča ugodil Podbregarjevemu ugovoru in zahtevek zavrnil, še piše Dnevnik.

Franci Pliberšek je dodobra razburkal javnost, ko je s pismom nalil čistega vina sindikatom in politiki. Dejan Turk pa razmere pri nas primerja s Titanikom, ki je zadel ob ledeno goro, nekateri pa še vedno plešejo na palubi.

Oblasti v BiH zaradi prisotnosti aflatoksinov zavrnile mleko iz Slovenije. Ljubljanske mlekarne: Naši vzorci kažejo drugače. Oporečno tudi Mercatorjevo mleko na Hrvaškem Z imenom aflatoksini poimenujemo skupino strupov (mikotoksinov), ki jih tvorijo različne vrste glivic, najpogosteje iz rodu Aspergillus (npr. Aspergillus flavus). Od tod izhaja tudi zloženka imena tega strupa: Aspergillus flavus toksin. Vsi sevi glivice Aspergillus flavus ne proizvajajo toksinov, zato pa ta proizvaja najmočnejši znani aflatoksin (AFB1). Aflatoksini niso samo direktno strupeni, temveč so ene izmed najbolj kancerogenih snovi (povzročajo torej raka), so pa tudi teratogeni (povzročajo razvojne napake zarodkov). Zato se jih še posebno prehrambena industrija otepa in izogiba. Vir: Ekomagazin Oblasti BiH so pri kontroli uvoza mleka dveh slovenskih proizvajalcev – Ljubljanskih mlekarn in Kranjske kmetijske zadruge Sloga – zaznale povišane vrednosti aflatoksina, zato so ti dve pošiljki zavrnile. "Pri pošiljki iz Ljubljanskih mlekarn je šlo za en tip mleka, količina te pošiljke pa je bila relativno manjka," je za STA povedal vršilec dolžnosti generalnega direktorja Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Jernej Drofelnik. Kranjska zadruga Sloga v mlekarne v BiH izvaža surovo mleko. Analize pri nas kažejo drugače Na Ljubljanskih mlekarnah so pojasnili, da so na meji z BiH vzorčili Alpsko mleko Omega 3 z 1,6 odstotki mlečne maščobe in rokom uporabnosti 30. marec 2013. "V Sloveniji je analiza istega mleka, ki jo je izvedel akreditiran laboratorij Inštituta za higieno in patologijo prehrane živali pokazala, da je vzorec ustrezen in vrednost aflatoksinov ne presega zakonsko predpisanih vrednosti," so zapisali. Monitoring na prisotnost škodljivih snovi v surovem mleku izvajajo že več kot deset let. "V vseh teh letih prisotnost aflatoksinov nikoli ni bila ugotovljena," pravi direktorica sektorja za kakovost in okolje Neva Makuc. Pošiljka navedenega mleka je v celoti skladiščena v hčerinski družbi Ljubljanskih mlekarn, PPM Tuzla. Oblasti BiH so poleg pošiljk slovenskega mleka ustavile uvoz pošiljk mleka iz Srbije, Madžarske in Nemčije. Oporečno tudi Mercatorjevo mleko Prekomerne vrednosti aflatoksinov M1 je hrvaška sanitarna inšpekcija našla tudi v trajnem mleku blagovne znamke Mercator, ki ga za slovensko trgovsko verigo proizvajajo v Tuzli v BiH. Izmed 12 vzorcev mleka iz hrvaških trgovin, so oporečnost ugotovili pri štirih. Največ aflatoksinov so našli v trajnem mleku znamke Meggle z 2,8 odstotka maščob, kjer je vrednost dovoljeno presegla kar za sedem krat. V Mercatorjevem mleku z 2,8 odstotka maščob in Dukatovem trajnem mleku s 3,8 odstotka maščob ter v Lidlovem trajnem mleku z 2,8 odstotka maščob, ki ga tudi proizvajajo v BiH, je najdena vrednost aflatoksinov le za malenkost presegla dovoljeno. Analizirali so štiri vrste mleka iz Hrvaške, pet iz BiH in tri iz EU.

Slovenija lahko ostane podalpski raj,Slovenija lahko ostane podalpski raj, v katerem gospodarski in drugi zakoni ne držijo in se zgolj igramo v svojem peskovniku. Foto: Irena Herak Če je to raj, nas zelo skrbi, kakšen bo šele pekel. Vir: Egon Zakrajšek, Sobotna priloga, 10. september 2011 v katerem gospodarski in drugi zakoni ne držijo in se zgolj igramo v svojem peskovniku. Foto: Irena Herak Če je to raj, nas zelo skrbi, kakšen bo šele pekel. Vir: Egon Zakrajšek, Sobotna priloga, 10. september 2011 1 / 2522 / 2523 / 2524 / 2525 / 2526 / 2527 / 2528 / 2529 / 25210 / 25211 / 25212 / 25213 / 25214 / 25215 / 25216 / 25217 / 25218 / 25219 / 25220 / 25221 / 25222 / 25223 / 25224 / 25225 / 25226 / 25227 / 25228 / 25229 / 25230 / 25231 / 25232 / 25233 / 25234 / 25235 / 25236 / 25237 / 25238 / 25239 / 25240 / 25241 / 25242 / 25243 / 25244 / 25245 / 25246 / 25247 / 25248 / 25249 / 25250 / 25251 / 25252 / 25253 / 25254 / 25255 / 25256 / 25257 / 25258 / 25259 / 25260 / 25261 / 25262 / 25263 / 25264 / 25265 / 25266 / 25267 / 25268 / 25269 / 25270 / 25271 / 25272 / 25273 / 25274 / 25275 / 25276 / 25277 / 25278 / 25279 / 25280 / 25281 / 25282 / 25283 / 25284 / 25285 / 25286 / 25287 / 25288 / 25289 / 25290 / 25291 / 25292 / 25293 / 25294 / 25295 / 25296 / 25297 / 25298 / 25299 / 252100 / 252101 / 252102 / 252103 / 252104 / 252105 / 252106 / 252107 / 252108 / 252109 / 252110 / 252111 / 252112 / 252113 / 252114 / 252115 / 252116 / 252117 / 252118 / 252119 / 252120 / 252121 / 252122 / 252123 / 252124 / 252125 / 252126 / 252127 / 252128 / 252129 / 252130 / 252131 / 252132 / 252133 / 252134 / 252135 / 252136 / 252137 / 252138 / 252139 / 252140 / 252141 / 252142 / 252143 / 252144 / 252145 / 252146 / 252147 / 252148 / 252149 / 252150 / 252151 / 252152 / 252153 / 252154 / 252155 / 252156 / 252157 / 252158 / 252159 / 252160 / 252161 / 252162 / 252163 / 252164 / 252165 / 252166 / 252167 / 252168 / 252169 / 252170 / 252171 / 252172 / 252173 / 252174 / 252175 / 252176 / 252177 / 252178 / 252179 / 252180 / 252181 / 252182 / 252183 / 252184 / 252185 / 252186 / 252187 / 252188 / 252189 / 252190 / 252191 / 252192 / 252193 / 252194 / 252195 / 252196 / 252197 / 252198 / 252199 / 252200 / 252201 / 252202 / 252203 / 252204 / 252205 / 252206 / 252207 / 252208 / 252209 / 252210 / 252211 / 252212 / 252213 / 252214 / 252215 / 252216 / 252217 / 252218 / 252219 / 252220 / 252221 / 252222 / 252223 / 252224 / 252225 / 252226 / 252227 / 252228 / 252229 / 252230 / 252231 / 252232 / 252233 / 252234 / 252235 / 252236 / 252237 / 252238 / 252239 / 252240 / 252241 / 252242 / 252243 / 252244 / 252245 / 252246 / 252247 / 252248 / 252249 / 252250 / 252251 / 252252 / 252

Naj kdo še tako dobro upravlja z NLB, morajo biti nagrade za njegove dosežke razumne. Milijon evrov je nerazumno visoka nagrada, je prepričan Pahor. Milijon evrov, kolikor naj bi z naslova nagrad prejel predsednik uprave NLB Marjan Kramar, je po mnenju predsednika vlade Boruta Pahorja nerazumna vsota. Kot je dejal po srečanju s predstavniki visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti, bo od ministra za finance Franca Križaniča na četrtkovi seji vlade zahteval, da poda informacijo v zvezi s tem. Pahor tudi ne izključuje možnosti, da bo prišlo do revizije. Koliko nagrade si bo izplačal prvi mož NLB? Vlada bo po Pahorjevih napovedih tako zahtevala informacijo o tem, kako je nadzorni svet banke NLB določal nagrade in druge finančne instrumente za upravo v iztekajočem se mandatu. Pahor je še pojasnil, da je v ponedeljek govoril z nekdanjim nadzornikom NLB Antonom Žuničem ta, kot je poudaril premier, še ni član njegovega kabineta in ga prosil za temeljito informacijo, na osnovi katere se bo odločil o nadaljnjem sodelovanju z njim. Kramar, ki bo petletno vodenje največje slovenske banke NLB končal 31. januarja, naj bi si ob odhodu izplačal visoko nagrado, domnevno okrog milijon evrov. Žunič je eden od redkih, ki pozna Kramarjevo pogodbo z NLB, saj je bil v času prihoda Kramarja v NLB, kot že omenjeno, predsednik nadzornega sveta le-te. Žunič zanikal, kar je prej potrdil? Prvi mož NLB glede sporne pogodbe še vedno molči, je pa Žunič potrdil, da Kramarjeva nagrada v pogodbi ni omejena. Ko je priznal, da je prav on s Kramarjem pred štirimi leti podpisal pogodbo, je mimogrede tudi priznal, da so Kramarju s to pogodbo poleg mesečne plače - ta naj bi znašala 15.000 evrov bruto - pripadale še letne nagrade. Pa je bila višina teh nagrad omejena? Tega zdaj trenutno ne morem komentirati, ker ta limit ni bil posebej eksplicitno določen, odgovarja Žunič. Žunič, ki je torej Kramarju omogočil pregrešno visoke nagrade, ki si jih bo Kramar dokončno izplačal ob skorajšnjem slovesu 1. februarja, trdi, da s tem ni seznanjen.

Za Savo v Črnučah so začeli rušiti vrtičke in počitniške hišice. Na prizorišču se je zbrala ogorčena množica kakih 200 vrtičkarjev, da bi preprečila rušenje. Okoli 200 vrtičkarjev se je po navedbah društva vrtičkarjev ob 6. uri zbralo na treh lokacijah ob Savi v Črnučah, da bi preprečili rušenje svojih objektov na vrtičkih. Okoli 7. ure je v spremstvu policije in delovnih strojev prišla republiška inšpekcija in po nekaj urah začela odstranjevati črne gradnje v skladu z inšpekcijsko odločbo. Delovnim strojem se je ob 11.30 ob pomoči policije po navedbah podpredsednice ljubljanskega društva vrtičkarjev Marine Dolinar uspelo prebiti skozi koridor vrtičkarjev. Po njenih besedah je policija protestnike nasilno odstranjevala s ceste, ki so jo zaprli, nekaj vrtičkarjev pa je bilo tudi poškodovanih. Do zdaj naj bi že porušili dve hiški, tri pa so inšpektorji označili za rušitev. Na policiji, ki je pomagala inšpektorjem, pravijo, da je bilo vrtičkarjev bistveno manj – govorijo o več deset ljudeh. "Skupina približno 30 ljudi je poskušala preprečiti dostop delovnih strojev na kraj tako, da so se postavili na pot," so sporočili z ljubljanske policijske uprave. Policisti so skupino pozvali, naj se umakne, a ker ta ukaza ni spoštovala, so uporabili prisilna sredstva (pendreke) in skupino potisnili s poti. Zaradi kršenja predpisov bodo policisti kršiteljem napisali plačilne naloge. Spomnimo, da so vrtičkarji rušenje vrtičkov pričakovali že 18. septembra, vendar takrat izvršiteljev odločbe gradbene inšpekcije ni bilo. Kot je tedaj povedala Marina Dolinar, podpredsednica Društva vrtičkarjev Ljubljana (DVL), se je njihov pravni zastopnik že pritožil na postopek obveščanja vrtičkarjev o rušenju. V odločbi Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) pa piše, da investitorstva niso mogli ugotoviti zaradi velikega števila objektov, ki so se preprodajali, dajali v najem, v zakup in podobno, lastniki pa se niso javili na poziv 31. maja lani. "Ugotavljanje lastništva je nemogoče," je v odločbi še zapisala gradbena inšpektorica Tanja Varljen. Vrtičkarji so vrtičke namreč postavili na podlagi zakupnih pogodb, ki so jih od leta 1980 sklepali najprej s krajevno skupnostjo Rezke Dragar, nato pa z Občino Bežigrad. Stare pogodbe mnogi še imajo. V njih sicer piše, da so lahko na vrtičkih postavljene 2,5 krat 2,5 metra velike lesene pritlične lope, ograjeni pa so lahko samo z živo mejo in dostopni po pešpoti. V odločbi tudi piše, da taki objekti niso predmet izvršbe.

Ljubljana - Prometno ministrstvo je od začetka maja 2004 do konca maja 2009, ko so se za njegovim krmilom zvrstili štirje ministri - Marko Pavliha, Janez Božič, Radovan Žerjav in Patrick Vlačič -, pri načrtovanju razvoja javne železniške infrastrukture vodilo aktivnosti, ki so le delno vodile k smotrni porabi javnega denarja, je ugotovilo računsko sodišče, ki mu predseduje Igor Šoltes. Ni namreč natančno določilo, kdo je pristojen za izvajanje nalog in aktivnosti pri načrtovanju razvoja, saj so bile naloge razpršene med več organi in niso bile sistematično usklajevane. Ministrstvo pri javni železniški infrastrukturi tudi ni v zadostni meri izvajalo nadzora nad pravno urejenostjo oziroma nadzora pri urejanju lastništva. Za nameček se osnovna sredstva javne železniške infrastrukture niso izkazovala v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. Računsko sodišče ministrstvu tudi očita zamujanje s pripravo projektov, ki so sofinancirani s sredstvi kohezijske politike, in kot posledica tega tudi s črpanjem sredstev iz evropskega proračuna. Tako je ministrstvo zaradi časovnih zaostankov pri črpanju sredstev kohezijske politike sprejelo odločitve o načinu izvedbe nove proge Divača-Koper, ne da bi pred tem pridobilo celovite ocene izvedljivosti in smotrnosti takšne izvedbe. Med drugim je sodišče ugotovilo še, da ministrstvo ni pripravilo enovitega predloga dolgoročnega razvojnega programa javne železniške infrastrukture, v dokumentih dolgoročnega načrtovanja pa cilji niso bili merljivi. Prav tako ministrstvo kot tudi direkcija nista načrtovala na način, da bi na podlagi potrjenih izhodišč in jasnih kriterijev določila in potrdila nabor vseh potrebnih investicij za razvoj javne železniške infrastrukture, kar bi po ocenah sodišča lahko privedlo do nepotrebnih del.

Družini iz Kamnika se je sprožil detektor in jo tako rešil pred zastrupitvijo. Problematični so stanovanjski bloki, v katerih je dejavnikov tveganja več, a ljudje tega ne vedo. “Ker sva se lani preselila v novo stanovanje, peč v njem pa je bila stara 12 let, sva pred začetkom ogrevalne sezone za vsak primer kupila detektor ogljikovega monoksida. Nikoli si ne bi mislila, da nas bo dvakrat rešil pred plinom,” nam je povedala Teja Kumelj, ki je pred dobrima dvema tednoma že drugič doživela alarm zaradi povečane koncentracije ogljikovega monoksida. Zamenjali so peč Dejavnike tveganja lahko bistveno zmanjšate z upoštevanjem preventivnih ukrepov, ob odpovedi teh pa z ustreznim detektorjem. Gašper Golob, Detektor sistemi “Ko smo dojeli, kaj se dogaja, smo takoj prezračili prostor. Bila je nedelja in serviser peči se je lahko oglasil šele v torek. Vzroka nastanka sicer ni bilo mogoče ugotoviti. Ker se je alarm znova sprožil čez nekaj dni, sva se odločila za menjavo plinske peči z novo, kondenzacijsko, takšno, ki zrak črpa od zunaj, ne iz prostora,” je pojasnila Kumeljeva. “Pri pregledu prostora sem ugotovil, da imajo plinsko peč na naravni vlek v prostoru, kjer je tudi ventilator. Takšnega tipa peči tam ne bi smelo biti, saj se lahko v prostoru ustvarja podtlak,” je povedal Gašper Golob iz podjetja Detektor sistemi. Še en primer iz Ljubljane Konec leta se je smrtonosni plin kopičil tudi v enem od stanovanj na Kamnogoriški cesti v Ljubljani. Ker je policija v sodelovanju z izvedenci, ki ugotavljajo vzrok uhajanja, opravila ogled, smo jih povprašali o morebitnih drugih podobnih primerih v ljubljanskih naseljih, a podatkov na tak način ne spremljajo. Smrti zadnja leta manj • Podatki. Po podatkih inštituta za varovanje zdravja je od leta 1997 do leta 2010 v Sloveniji zaradi ogljikovega monoksida umrlo 187 ljudi. Od leta 2007 je bilo smrtnih žrtev manj kot 10 na leto, pred tem pa tudi do 22 (leta 1998). • Bolnišnična oskrba. Zadnji podatek o številu bolnišničnih obravnav zaradi nenamerne zastrupitve z ogljikovim monoksidom je za leto 2009 – takrat je bilo hospitaliziranih 45 ljudi. Največ obravnav po letu 2000 je bilo leta 2003 (65 ljudi) in leta 2005 (53 ljudi). Golob je pri tem opozoril, da je bistveno več dejavnikov tveganja kot v hišah v stanovanjskih blokih, kjer so nameščene plinske peči na naravni vlek (s tako imenovanimi atmosferskimi gorilniki). Teh je v Ljubljani precej. “Že v osnovi je šlo za neustrezno namestitev, ki pa naj bi bila v času gradnje pred desetletji v skladu s takratno zakonodajo,” je pojasnil. Problematični so lahko zamašeni skupni prezračevalni sistemi, neizvajanje servisnih pregledov, moten dovod zraka v prostor, kjer je peč, pa tudi oddajanje stanovanj v najem, kjer najemniki niso seznanjeni z varno uporabo naprav. “V izolskem naselju Livade so tako denimo imeli nezaščitene prezračevalne sisteme, ki so bili zamašeni tudi s ptičjimi gnezdi,” je še povedal Golob. Zakaj ogroža zdravje?

Raziskava odkrila negativne plati družabnega omrežja Raziskava, ki so jo opravili na Švedskem je razkrila, da se 70 odstotkov ljudi takoj ko vklopijo računalnik, prijavi v Facebook, poroča Daily Mail. Strokovnjaki na podlagi rezultatov sklepajo, da se pri njih lahko razvije odvisnost. Pri raziskavi je sodelovalo tisoč anketirancev, starih od 18 do 73 let. Nezadovoljni z življenjem Najbolj so na udaru manj izobraženi in tisti z nizkim dohodki in ravno v tej skupini so odgovori pokazali, da se ti počutijo manj srečne in so pogosto nezadovoljni z življenjem. Kar 85 odstotkov anketirancev je odgovorilo, da Facebook uporabljajo dnevno, polovica od teh ima, če se ne prijavijo, občutek, da nekaj zamujajo. 25 odstotkov pa jih meni, da se ne počutijo dobro, če se ne morejo prijaviti v družabno omrežje. Sicer pa profile pogosteje osvežujejo ženske kot moški. Povprečni uporabnik je na Facebooku 75 minut na dan. Na družabno omrežje se prijavi povprečno 6,1 krat na dan. Ženske na Facebooku prebijejo 81 minut na dan, moški pa 64 minut.

Stritih pravi, da so višje cene goriv ključne za znižanje emisij toplogrednih plinov. Kajfež Bogatajeva pa opozarja, da zgolj višje cene goriv ob ostalem statusu quo povzročajo le še večje razslojevanje ljudi. Opolnoči smo v Sloveniji prešli na nove cene naftnih derivatov. Ker vlada ni posegla v trošarine, so cene višje. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za tri cente, na 1,493 evra, neosvinčeni 100-oktanski bencin za 3,1 centa, na 1,509 evra, dizelsko gorivo pa za 2,2 centa, na 1,365 evra za liter. Dražje je tudi kurilno olje, in sicer se je cena zvišala za 1,6 centa, na 1,042 evra za liter. Direktor Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djani Brečevič je v oddaji 24UR OB ENIH ocenil, da podražitev 95-oktanskega bencina na dva evra ni realna in tudi nima realnih osnov. Če bodo cene surove nafte še naprej naraščale in posledično tudi cene pogonskih goriv na mediteranski borzi, bo država zagotovo posegla po znižanju trošarin in ne bomo dosegli tako visoke ekstremne vrednosti, je dejal. Z višjimi cenami do znižanja emisij toplogrednih plinov? Direktor službe vlade za podnebne spremembe Jernej Stritih je ob tem dejal, da so višje cene goriv ključne za znižanje emisij toplogrednih plinov in s tem tudi za spremembe navad ljudi. Zaradi višjih cen goriv posamezniki bolj učinkovito uporabljajo osebni prevoz, ker se jih več vozi z enim avtom, in uporabljajo javni prevoz. Ta proces bi lahko izkoristili tudi za izboljšanje ponudbe javnega prevoza, ki se bo zaradi večjega povpraševanja hitreje pokril. Prav tako prihaja do vse hitrejšega prehoda s kurilnega olja in plina na les in druge obnovljive vire energije za ogrevanje, je dodal. Za spodbujanje spreminjanja navad je po Stritihovem mnenju pomembna tudi trošarinska politika. Trenutno vlada iz fiskalnih razlogov trošarine ne znižuje, da bi s tem omilila učinek na inflacijo in gospodarstvo. To ima pozitiven vpliv na okolje. Da bi omejili rast emisij toplogrednih plinov iz prometa in pozneje zagotovili njihovo zmanjšanje, mora biti v prihodnosti trošarina na pogonska goriva taka, da bo cena goriva visoka oz. vsaj primerljiva s sosednjimi državami, meni. Kratkoročno bo to sicer imelo negativen vpliv na stroške gospodinjstev in gospodarstva, a v kombinaciji z vlaganji v javni prevoz bo dolgoročno zmanjšalo odvisnost Slovenije od cestnega prevoza, uvoza naftnih derivatov in s tem omogočilo znižanje emisij iz prometa, je še prepričan Stritih. Kajfež Bogatajeva Le še večje razslojevanje ljudi Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj pa je ob tem opozorila, da bodo višje cene goriv ob ostalem status quo, povzročile le še večje razslojevanje ljudi, bogati si bodo višje cene zlahka privoščili, večina pa bo živela v energijski revščini . Kajfež Bogatajeva meni, da zaenkrat zviševanje cene nafte ne bo imelo bistvenega vpliva na zmanjševanje rabe fosilnih goriv in da tudi ne bo zmanjšalo pritiskov na okolje. Zanesljivo bomo postopoma prehajali pri ogrevanju na plin ali biomaso, a bo povečano povpraševanje sčasoma dvignilo ceno tudi tem gorivom. Sploh pa samo cena brez drugih sistematičnih spodbud države ne naredi premika, je izpostavila. Prepričana je tudi, da je potniški promet pri nas v zadnjih 20 letih nazadoval do take mere, da bi ga težko postavili na noge čez noč. Ogromno ljudi se mora voziti na delo z avtom, ker druge izbire več nima. Pa ne samo v službo z ukinjanjem manjših trgovin se moramo peljati kilometre daleč praktično za vsak vijak ali žebelj, je še opozorila. Dvig cen fosilnih goriv je vplival na večjo rabo lesa. Foto Thinkstock Višja cena ima negativne in pozitivne učinke Vedno višja cena naftnih derivatov ima po mnenju ministrstva za kmetijstvo in okolje lahko tako pozitivne kot tudi negativne učinke na okolje. Posredno bi se lahko zaradi tega, ker je verjetno, da bodo vozniki zaradi višjih cen naftnih derivatov racionalizirali svoje vožnje, zmanjšali izpusti toplogrednih plinov in prašnih delcev PM10 ter manjših delcev. Za izboljšanje kakovosti zraka v mestih bi bilo vsekakor pozitivno, če bi pogosteje uporabljali javni potniški promet, vlak, kolesa in podobne alternativne načine potovanja. Dvig cen fosilnih goriv je po podatkih ministrstva vplival na večjo rabo lesa v Sloveniji ter tudi na povečanje investicij v opremo in mehanizacijo za pripravo lesa za ogrevanje. Glede na leto 2010 se je posek v slovenskih gozdovih v letu 2011 povečal za 15 odstotkov, t.j. iz 3,3 na 3,9 milijona kubičnih metrov. Takšno povečanje sečnje ima po mnenju ministrstva celo pozitivne učinke na gozd, saj se s sečnjo, še posebej v mlajših razvojnih fazah, oblikuje ustrezno sestavo drevesnih vrst in stabilnost gozda, ki lahko trajno opravlja vse ekološke, socialne in proizvodne funkcije. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!

Vzrok za izgubo so bili visoki stroški kompenzacij z delnicami po vstopu na borzo. Brez enkratnih stroškov bi Facebook posloval z dobičkom Ameriška spletna družba Facebook , ki se je pred dvema mesecema klavrno podala v prvo javno prodajo delnic na borzi, je v četrtletju od aprila do junija pridelala 157 milijonov dolarjev (128 milijonov evrov)čiste izgube, kar znese osem centov izgube na delnico. Lani v drugem četrtletju z dobičkom Izguba je predvsem posledica stroškov kompenzacij z delnicami po vstopu na borzo, ki jih zahtevajo računovodska pravila. Brez teh enkratnih stroškov je Facebook posloval z 295 milijoni (240 milijonov evrov) oziroma 12 centi dobička na delnico. V drugem četrtletju lani je Facebook pridelal 240 milijonov dolarjev (195 milijonov evrov) čistega dobička oziroma 11 centov na delnico. V letošnjem drugem četrtletju so prihodki v primerjavi z lanskim narasli za 32 odstotkov na 1,18 milijarde dolarjev (962 milijonov evrov). Rezultati vlagateljev na borzi vseeno niso prepričali in delnice Facebooka so se po objavi rezultatov in zaprtju borz pocenile za 8,9 odstotka na 24,47 (19,96) dolarja. Izklicna cena za prvo javno prodajo delnic Facebooka je bila 38 dolarjev (31 dolarjev), kar je prvi dan prodaje uspela doseči in tudi preseči le za nekaj trenutkov, nakar je padla in si še ni opomogla. Morda bo bolje v prihodnje, saj število uporabnikov Facebooka na pametnih telefonih narašča, podjetje pa je z oglasi na teh napravah začelo šele spomladi. Kavarne Starbucks z višjim dobičkom V drugem četrtletju je tako v primerjavi z enakim četrtletjem lani čisti dobiček zvišal za 19 odstotkov na 333,1 milijona dolarjev (271,6 milijona evrov, vendar pa so analitiki pričakovali več in delnice Starbucksa so se po zaprtju borz pocenile za desetino na 47,40 dolarja (38,66 evra). Starbucks s sedežem v Seattlu je dobiček med drugim zvišal zaradi šestodstotne rasti prihodkov v najmanj leto dni odprtih kavarnah po vsem svetu.

Z družbe Ryanair so sporočili, da nameravajo ukiniti vse prijavne pulte in prijavo na polet povsem prenesti na splet. To naj bi zmanjšalo stroške, posledično pa tudi letališke pristojbine. Ryanair bo prijavo na let popolnoma prenesel na splet. Pri Ryanair so se za to potezo odločili z namenom, da bi privarčevali. Izvršni direktor te irske letalske družbe Michael O Leary je ob tem dejal, da nameravajo do konca tega leta popolnoma ukiniti vse prijavne pulte check-in desk in zaposlene, ki sprejemajo potnike. Vse, kar bomo imeli, bo prostor za odlaganje prtljage, ostalo bodo potniki opravili preko spleta. Sredstva, ki jih bodo na ta način privačevali, naj bi se povrnila potnikom v obliki nižjih letaliških pristojbin, ko pa bo prtljago možno prijaviti preko spleta, naj bi se zmanjšala tudi cena pristojbine za to. Predstavnik družbe Stephen McNamara je povedal, da že zdaj okrog 97 odstotkov potnikov letalske karte rezervira s pomočjo spleta, okrog 75 odstotkov pa se jih na ta način tudi že prijavi na let. Zato bo to naslednji logičen korak, ki bo zmanjšal naše stroške, posledično pa se bo to preneslo tudi na potnike. Nad potezo, ki so jo uvedli potem, ko so na svojih poletih dovolili uporabo mobilnih telefonov, gotovo ne bodo navdušeni vsi, so prepričani angleški mediji, ki poročajo o tem. Predstavnik mednarodnega združenja letalskih potnikov International Airline Passengers Association Jonathan French je dejal, da je to žalostno, saj potovanje ne bo več tako prijetna izkušnja, a če ljudje hočejo poceni polete, bodo pač to tudi dobili. Vse postaja tako neosebno, kar je velika škoda. Vedno obstaja manjše število ljudi, ki potrebujejo pomoč ali spodbudo in ti se bodo po to obrnili na druge letalske družbe , je prepričan.

Elektro Maribor je pričel z vračili preplačane električne energije. Do vračila pa bodo upravičeni vsi njihovi odjemalci. Z vračili bo v tem tednu začel tudi Elektro Gorenjska. V Elektru Maribor so začeli z vračili preplačane elektrike. Elektro Maribor, ki z električno energijo oskrbuje 189.000 odjemalcev, je danes začel z vračili preplačane elektrike. Povprečni znesek vračila s pripadajočim davkom na dodano vrednost in brez zamudnih obresti je 15 evrov, so sporočili iz podjetja. Kot so pojasnili v Elektru Maribor, bodo vsi odjemalci, ki so do vračila upravičeni, po pošti prejeli izračun preveč zaračunane električne energije s podrobno specifikacijo izračuna. Vračila bodo dobili vsi, ki so bili v obdobju od 1. januarja 2008 do 1. februarja 2009 odjemalci Elektra Maribor, ne glede na to, ali so podali zahtevek za vračilo. Vračila bodo zaradi velikega števila odjemalcev vršili v več delih, niso pa navedli, koliko je takšnih, ki bodo izplačilo prejeli prvi. Vsi naj bi bili poplačani v najkrajšem možnem času. Z vračanjem preplačane elektrike bo v tem tednu začel tudi Elektro Gorenjska. Kot so danes sporočili iz omenjenega podjetja, bodo prvi odjemalci v torek prejeli račun, na katerem bo poračunana razlika v ceni električne energije, skupaj z zamudnimi obrestmi, v prihodnjih dneh pa bodo prejeli tudi podrobno specifikacijo s predstavljeno metodologijo izračuna. Vsa vračila nameravajo v Elektru Gorenjska izvesti najkasneje do oktobra. UVK je ugotovil, da so elektrodistributerji cene dvignili usklajeno Kot je znano, so Elektro Ljubljana, Elektro Gorenjska, Elektro Maribor, Elektro Celje in Elektro Primorska s 1. januarjem 2008 zvišali cene električne energije za šest odstotkov. Urad za varstvo konkurence je avgusta 2008 ugotovil, da so pri tem delovali usklajeno, njegove ugotovitve pa je junija lani potrdilo tudi vrhovno sodišče. Vsi distributerji so napovedali, da bodo vrnili preplačano električno energijo.

Turisti na Kreti morali peš Grški taksisti so po dveh tednih stavke začeli stopnjevati proteste. Zaprli so avtoceste in pot do regionalnega letališča, na Kreti so izbruhnili tudi spopadi s policisti. Minister za javni red Christos Paputsis je mnenja, da so tokrat taksisti presegli svoje pravice. Taksisti so danes zaprli avtocesto na jugu Grčije in poti do mednarodnega letališča Iraklio na otoku Kreta. Turisti so tako morali do letališča peš. Ob tem so jezni taksisti zavzeli tudi most Rio-Antirrio, ki povezuje celino s Peloponezom, zaradi česar so vozniki morali uporabiti ladijski promet, in zaprli dostop do glavnega pristanišča na otoku Krf. Na vrhuncu turistične sezone je taksistom uspelo ustvariti veliko zmede in zastojev. Na Kreti so se taksisti tudi spopadli s policijo. Vrhovno sodišče je sicer odločilo, da bodo oblasti preklicale dovoljenje tistih taksistov, ki bodo ujeti pri zapiranju pristanišč ali letališč. Neplodno srečanje z ministrom Včerajšnje srečanje med prometnim ministrom Jiannisom Ragussisom in vodstvom sindikata ni prineslo napredka, taksisti pa so napovedali, da bodo za 48 ur obkrožili tudi stavbo prometnega ministrstva. Strogo se je na dejanja taksistov odzval Paputsis, ki je vodil krizni sestanek z vodstvom policije. Vsaka skupina ima pravico postavljati zahteve. A nihče nima pravice zapreti avtocest, pristanišč in letališč, je poudaril in dodal, da ta protest preprečuje normalno delovanje države in gospodarstva v tako težkem času . Ne morem nadzirati teh ljudi, je povedal vodja sindikata Thimios Liberopoulos in dodal, da dobiva kurjo polt , ko pomisli, kaj lahko besni lastniki taksijev še storijo, da bi se uprli reformi, za katero trdijo, da jih bo spravila ob posel. Zahteva po liberalizaciji sektorjev Taksiste so na ulice pognale vladne reforme. Med drugim mora Grčija skladno z zahtevami EU-ja in Mednarodnega denarnega sklada IMF v zameno za denarno pomoč liberalizirati več do zdaj zelo zaprtih sektorjev, med katerimi so tudi prevozi s taksiji. Taksisti trdijo, da bo odprava omejitev za pridobitev dovoljenja privedla do prevelikega števila taksistov, zaradi česar se bodo njihovi prihodki, ki jih je že tako oklestila kriza, še zmanjšali. Poleg tega opozarjajo, da bodo draga dovoljenja za opravljanje storitev, ki so jih kupili in za katere so računali, da jih bodo lahko prenesli na naslednjo generacijo, poslej brez vrednosti. Grčija si je zadala ambiciozen program prilagajanja za spopadanje z globoko gospodarsko krizo. Program lahko uspe, v poročilu ugotavlja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD, a bo Grčija reforme morala izvajati brezhibno . Kot ocenjuje OECD, zastavljeni program odpravlja vzroke in ne simptome krize. Ocene, ki upoštevajo konservativne predpostavke o rasti in obrestnih merah, tako kažejo, da bi lahko javni dolg Grčije najvišjo raven dosegel leta 2013, potem pa v prihodnjih dveh desetletjih upadel pod 60 odstotkov bruto domačega proizvoda BDP.

Berlin - Nemške zvezne, deželne in lokalne oblasti bodo letos po zadnjih ocenah vlade v Berlinu zbrale 571,2 milijarde evrov davčnih prihodkov, kar je 40,6 milijarde oziroma 7,7 odstotka več kot lani in 16,2 milijarde več od zadnjih napovedi v maju. "Letošnje leto bo posebno, izjemno," je dejal namestnik finančnega ministra Steffen Kampeter. "Gre za rezultat zelo solidne gospodarske rasti v letošnjem letu," je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal Kampeter. Pojasnil je, da bo vladi tako uspelo javnofinančni primanjkljaj zmanjšati na okoli odstotek bruto domačega proizvoda (BDP), kar je precej pod dovoljeno zgornjo mejo iz pakta o stabilnosti in rasti. Dolgoročni cilj Nemčije ostaja izravnani proračun do leta 2016. "Nemčija zahteva disciplino od mnogih držav, zato moramo vedno biti vzor," je še dejal. Zaradi občutne upočasnitve rasti ob koncu leta in v letu 2012 - po letošnji 2,9-odstotni gospodarski rasti naj bi se BDP prihodnje leto zvišal le za okoli odstotka - bodo tudi davčni prihodki po najnovejših ocenah manjši kot bi bili ob nadaljevanju trendov iz prve polovice leta. Vseeno pa naj bi s 592 milijardami evrov za 7,4 milijarde presegli zadnje napovedi iz letošnjega maja. "Nemčija ostaja sidro stabilnosti Evrope s solidnima fiskalno in gospodarsko politiko," je prepričan gospodarski minister Philipp Rösler. Finančni minister Wolfgang Schäuble je oktobra napovedal, da bo vlada od leta 2013 zniževala obdavčitev prihodkov. Letno naj bi se s tem vladni prihodki znižali za do sedem milijard evrov. O podrobnostih Schäuble sicer ni govoril, saj se vladajoča koalicija krščanskih demokratov in liberalcev še ni dogovorila o načinu tega znižanja. Schäublejeve zadnje besede ne govorijo v prid večjemu znižanju. "Manevrski prostor je precej omejen," je dejal in dodal, da se ne sme pozabiti, da je raven javnega dolga v Nemčiji še vedno precej nad mejo 60 odstotkov BDP iz pakta o stabilnosti in rasti. Trenutno znaša nekaj nad 80 odstotki BDP. "Zato je pomembno, da nadaljujemo začrtano javnofinančno politiko in ne odstopamo od cilja, ki je trajno in vzdržno zmanjšanje javnega dolga," je še povedal nemški finančni minister.

Diplomacija ima kontakte, usmerjeni so v doseganje rezultatov. V kriznem času prihaja do dramatičnih sprememb v kulturnem ozadju diplomacije. Evropska diplomacija se preusmerja v skladu z omejenimi sredstvi, skušajo za manj denarja narediti več in svoje kontakte pretvoriti v konkretne pogodbe. O vlogi častnih konzulov v gospodarski diplomaciji je med drugim spregovoril Janez Pergar, častni konzul Južnoafriške republike v Sloveniji. "Podobno kot moj kolega v Južni Afriki pogreša podporo Slovenije, tudi jaz pogrešam podporo svoje države," je dejal Pergar, ki zase pravi, da je bolj poslovnež kot diplomat. On in drugi častni konzuli svoje delo opravljajo brezplačno, imajo veliko stikov in so usmerjeni v doseganje rezultatov, torej sklepanje pogodb, ki prinašajo denar.

Julija je bil slovenski izvoz za sedem odstotkov višji kot pa julija lani. Skoraj tri četrtine blaga je bilo izvoženega v članice Evropske unije. Uvoz pa je zrasel za 2,8 odstotka. Pokritost uvoza z izvozom je bila 100,9-odstotna. Slovenija je v juliju izvozila za 1,902 milijarde evrov blaga, kar je sedem odstotkov več kot pred letom dni. Uvoz se je povečal za 2,8 odstotka na 1,884 milijarde evrov. Pokritost uvoza z izvozom je bila 100,9-odstotna, so sporočili iz državnega statističnega urada. V države članice EU je Slovenija julija izvozila za 1,422 milijarde evrov blaga, kar predstavlja slabih 75 odstotkov celotnega izvoza v tem mesecu. Izvoz v države, ki niso članice EU, pa je bil julija vreden 480 milijonov evrov. Štiri petine uvoženega blaga je julija prišlo iz držav članic EU, vredno je bilo 1,509 milijarde evrov. V prvih sedmih mesecih skupaj je Slovenija po začasnih podatkih statističnega urada izvozila za 12,698 milijarde evrov blaga, kar je 2,3 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2012. Sedemmesečni uvoz pa je bil vreden 13,011 milijarde evrov oz. 0,1 odstotka manj kot v enakem obdobju leto prej. Do konca julija je primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino znašal 314 milijonov evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 97,6-odstotna.

UKCL. Sestre napovedujejo, da bo zaradi potez vodstva nega bolnikov slabša. “Z ukinjanjem nadur bo nega pacientov slabša. Polulani bodo, imeli bodo preležanine,” je po odločitvi sveta zavoda, da v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCL) do konca leta ne bo več nadurnega dela, dejala ena od zaposlenih sester. S prstom kaže na vodstvo, ki ima po njenih besedah dovolj denarja za plačilo sester, le razporediti ga ne zna. Odgovorov UKCL na te obtožbe včeraj nismo dobili. Poleg tega je izpostavila, da je načrt vodstva, da bodo sestre premeščali v različne oddelke po potrebi, nesmiseln. “Ne morejo premestiti sestre, ki dela na nevrološki kliniki, na kardiologijo, ko jih je tam premalo. Saj potrebujemo čas za uvajanje.” Kako so si to premeščanje zamislili, smo vprašali tudi vodstvo, a odgovorov nismo dobili. Lahko bi zamenjali direktorja Vodstvo največje slovenske bolnišnice je včeraj kritiziral tudi minister za zdravje Tomaž Gantar, potem ko je generalni direktor Simon Vrhunec kot ključne vzroke za veliko izgubo v prvi polovici leta izpostavil preslabo financiranje glede na dejanske stroške, vse več bolnikov in vse več težjih, kroničnih bolnikov. Gantar je podfinanciranost UKCL označil za napačno prikazovanje podatkov in svetoval, naj prenehajo tarnati in zavajati, ampak naj se začnejo ukvarjati z obvladovanjem stroškov. Če svet zavoda in direktor tega ne bosta storila, nima nobenega zadržka niti za morebitno zamenjavo.

Prodan že del voznega parka in apartmajev na Hrvaškem Potem ko so na dražbi že prodali del Murinega voznega parka in apartmajev na Hrvaškem, se bo začela še dražba deležev v treh Murinih hčerinskih družbah. Prodajajo se celotni deleži družb, skupna vrednost naj bi znašala okoli 460 tisoč evrov, prodaja pa naj bi potekala na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb. Stečajni upravitelj Mure Branko Djordjević pa je tudi podal že predlog za prodajo premoženja na sedežu družbe v Murski Soboti, je za TV Slovenija poročala novinarka Cirila Sever. Djordjević meni, da se bo to prodalo prek konzorcija, posel naj bi bil opravljen do konca leta, sicer pa naj bi bila izhodiščna cena z blagovnimi znamkami vred okoli 26 milijonov evrov. V začetku julija pa gredo na držabo še apartmaji na Pagu, prostori v svetovnem trgovskem središču v Ljubljani in v Ajdovščini ter nekaj stanovanj in drugih nepremičnin. Ob objavi terjatev vložene tožbe Celotno premoženje naj bi tako bilo prodano do maja prihodnje leto, zastopnik približno 1.600 delavcev Murinih hčerinskih podjetij pa je že sporočil, da bo ob objavi končnega seznama terjatev vložil tožbe za priznanje dobrih 12 milijonov terjatev do delavcev, ki so ostali brez odpravnin. Kot je dejal stečajni upravitelj Mure ženska oblačila Borut Soklič, bo morala Mura, če bo sodišče delavcem priznalo terjatve, poravnati tudi za okrog milijon evrov neplačanih prispevkov za socialno varnost.

Nataša Vodušek, veleposlanica v Sarajevu, ki je bila pred približno mesecem dni vpletena v prometno nesrečo, namerava tožiti državo Slovenijo, če je ne pošljejo nazaj v Sarajevo. Nekdanja veleposlanica Nataša Vodušek naj bi v primeru, da je Ministrstvo za zunanje zadeve ne bo poslalo nazaj v Sarajevo, tožila državo. Voduškova je bila 13. oktobra v domnevno vinjenem stanju vpletena v prometno nesrečo. Zatem jo je MZZ iz Sarajeva poklicalo na posvetovanje in po trditvah njenega odvetnika Boštjana Penka ji v primeru, da je ne pošljejo nazaj, kršijo pravice. "Ima šoloobvezne otroke in na ministrstvu so ji prepovedali, da se vrne nazaj v Sarajevo k njeni družini," je še povedal. Tožba Boruta Trekmana Tožil pa naj bi tudi zavrnjeni kandidat za mesto veleposlanika v Berlinu Borut Trekman, ki naj bi proti predsedniku sprožil ustavni spor in tako spodbijal njegovo odločitev. Predsednika ne more osebno tožiti, ker ga ščiti imuniteta. Trekman govoric ni želel komentirati. Konec prejšnjega tedna je Ministrstvo za pravosodje prejelo poročilo o njeni nesreči. V njem naj bi pisalo, da Voduškova rdeče luči ni prevozila, a da je bila v vinjenem stanju. To je že ves čas trdilo bosansko tožilstvo. A Voduškova svojo krivdo ves čas zavrača. Ker veleposlanica Voduškova uživa diplomatsko imuniteto, po besedah njenega odvetnika to pomeni, da preizkusa alkohola v krvi brez njenega privoljenja ne bi smeli opraviti. Odziv ministrstva Na govorice o morebitni tožbi so se že odzvali na MZZ. Tam so prepričani, da veleposlanica, ki je med Bošnjaki vedno bolj nepriljubljena, ne more več korektno opravljati svojega dela. Zato je v bližnji prihodnosti ne nameravajo poslati nazaj v Sarajevo. Tja naj bi poslali drugega diplomata, ki ni veleposlanik. Ta naj bi tam poskusil popraviti nastalo škodo. Voduškova pa je bila po neuradnih podatkih predmet pogovora tudi med Janšo in Pahorjem ter med Ruplom in Žbogarjem.

ECB začasno ne bo sprejemal grških obveznic Po nekaj spodbudnih dneh je v petek finančne trge vznemirila rast donosnosti španske desetletne obveznice na rekordnih 7,32 odstotka. Sestanek finančnih ministrov držav evra, ki so se dogovorili o zadnjih podrobnostih prvega dela pomoči španskim bankam v vrednosti 30 milijard evrov, ni pomiril trgov. Na dan, ko so potekali protesti proti varčevalnim ukrepom vlade, Valencia pa je s celotno regijo zaprosila Madrid za pomoč, so delnice v Madridu padle, kot že dve leti ne. Indeks Ibex je izgubil 5,82 odstotka, največ po maju 2010. Močno so padle tudi španske obveznice, posledično pa se je njihov donos zvišal na zgodovinsko visoko raven. Evro je v primerjavi z avstralskim, kanadskim in novozelandskim dolarjem dosegel rekordno nizko vrednost. Nemčija zavrača idejo o skupnih obveznicah Za rešitev evropske valute bo očitno treba vložiti še precej več napora. Ena izmed rešitev bi lahko bila uvedba evrskih obveznic, čemur pa močno nasprotuje Nemčija. Finančni minister Wolfgang Schäuble je za revijo Der Spiegel povedal, da ideja ni uresničljiva, dokler ne bo fiskalne unije. Kdor ima priložnost, da denar zapravlja na račun drugega, bo to tudi počel, je povedal. Schäublu se zdi idealno, da bi imela Evropa finančnega ministra, ki bi imel številne pristojnosti in bi lahko tudi preprečil previsoko zadolževanje v posamezni državi. ECB začasno ne bo sprejemal grških obveznic Seveda v petek za izgube niso bila imuna niti preostala evropska finančna središča, za dodatno mero negotovosti pa je poskrbela Evropska centralna banka, ki začasno v operacijah refinanciranja bank za zavarovanje ne bo sprejemala grških državnih obveznic. V Milanu je osrednji delniški indeks izgubil več kot štiri odstotke, v Parizu in Frankfurtu okrog dva odstotka. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirtst 300 je na tedenski ravni vseeno sedmič zapored pridobival od ponedeljka do petka je pridobil 0,6 odstotka, kar se ni zgodilo že sedem let. Dow Jones12.822 točk Nasdaq2.925 DAX30 Frankfurt 6.630 FTSEurofirst 3001.048 Nikkei Tokio8.669 10-letne am. obvezn.donos 1,46 % EUR/USD1,2158 USD/JPY78,45 EUR/CHF1,2009 Nafta brent106,70 USD Zlato1.584 USD Euribor, 6-mesečni0,735 % Apple bo v torek objavil poslovne rezultate Na Wall Streetu je bilo pretekli teden zaradi spodbudnih objav četrtletnih poslovnih rezultatov opaziti dobro razpoloženje, ki pa so ga v petek skalile težave Španije. Dow Jones je na tedenski ravni kljub petkovemu enoodstotnemu padcu pridobil. Zlasti tehnološka podjetja so se izkazala s svežimi četrtletnimi bilancami, prihodnji teden pa bodo vlagatelji z zanimanjem čakali še na rezultate Appla in Facebooka. Applove delnice so letos pridobile 50 odstotkov, vendar so po aprilskem rekordu 644 dolarjev nekoliko nazadovale. Facebook je bil maja v javni prodaji vreden 38 dolarjev, zdaj je skoraj 10 dolarjev nižje. Nafta v petek končno navzdol Varno zatočišče so vlagatelji v petek spet iskali v obveznicah izbranih držav. Donos desetletne nemške obveznice je padel na 1,168 odstotka, ameriške pa na 1,458 odstotka. Evro je pri 1,2143 dosegel najnižjo raven po juniju 2010. Zlato je v preteklem tednu izgubilo 0,6 odstotka v petek se je nekoliko podražilo, saj je ruska centralna banka junija rezerve zlata povečala za 6,2 tone, na 836,3 tone, platina 1,4 odstotka. Nafta je do četrtka strmo naraščala, nato pa zdrsnila, tako da je bilo treba za 159-litrski sod brenta v petek plačati okrog 106 dolarjev. Na tedenski ravni je brent porasel za 4,33 odstotka, v zadnjem mesecu pa za več kot 16 odstotkov. Občuten tedenski padec Nove KBM in Gorenja Na Ljubljanski borzi je že tako skromen promet v poletnih mesecih pričakovano še nižji. Solidno likvidna je le Krka, s katero je bilo v petih dneh 1,9 milijona evrov prometa. Tečaj se je zvišal za 0,7 odstotka, na 41,69 evra. Na negativni strani tečajnice kljub petkovi petodstotni rasti spet izstopa Nova KBM, ki je v primerjavi s prejšnjim petkom cenejša za dobrih šest odstotkov. Tečaj Gorenjevih delnic je nazadoval za pet odstotkov. Indeks SBI TOP 516 točk je na tedenski ravni pridobil tretjino odstotka.

Italija je zaradi dražje hrane in energije v oktobru zabeležila za 0,4 odstotne točke višjo inflacijo kot septembra Rast inflacije v Italiji s septembrske 1,7-odstotne na oktobrsko 2,1-odstotno gre pripisati predvsem zvišanju cen energentov in rasti cen hrane. Po podatkih italijanskega državnega statističnega urada so se med živili cene zvišale predvsem kruhu in testeninam. Cena kruha se je tako oktobra glede na lanski oktober zvišala za 10,3 odstotka. Takoj za kruhom so se najbolj podražile testenine Cene testenin so se oktobra v primerjavi z lanskim oktobrom zvišale za 6,4 odstotka, zvišujejo pa se tudi cene mleka in sadja. Te so se v povprečju zvišale za 5,3 odstotka. Na področju energetike se poleg bencina in kurilnega olja zvišuje tudi cena elektrike, na mesečni ravni za 2,1 odstotka, na letni pa za 1,6 odstotka.

Plava laguna. Ne okoljski inšpektorat ne občina nista pristojna za opozorila, ki strašijo mimoidoče. Ljubljana. V stanovanjski soseski Plava laguna od maja stojijo table z opozorili Gibanje na lastno odgovornost, ki so jih etažni lastniki postavili, da bi se izognili odškodninskim zahtevkom zaradi poškodb na ploščadi. Kot smo pisali, se s tablami ne morejo izogniti odgovornosti, ker pa so za nekatere še vedno moteče, nas je med drugim zanimalo, ali zanje obstaja kakšna časovna omejitev. Na Inšpektoratu RS za okolje in prostor (Irsop) pravijo, da za to niso pristojni in da nadzor v zvezi z uporabo javnih površin opravlja lokalna skupnost. “Skladno z zakonom o javnih cestah na prometnih površinah, ki niso kategorizirane kot javne ceste, je promet dovoljen na način in pod pogoji, kot jih v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa določijo lastniki ali pooblaščeni upravljalci teh prometnih površin,” pravijo na Mestni občini Ljubljana, kjer pritožb niso dobili, podobnih primerov pa niso imeli. V Upradomu, ki upravlja sosesko, pojasnjujejo, da lastniki nimajo sredstev za sanacijo ploščadi, zato izvajajo le nujna popravila.

Ljubljana - Dan preden bi sodišče lahko odločalo o ugovorih proti vodenju prisilne poravnave Inkosa iz Krmelja, je lastnik podal izjavo, da je pri reševanju podjetja pripravljen sodelovati tudi z lastnimi finančnimi sredstvi. Šest upnikov, ki so Inkosu grozili s stečajem in zahtevali, da lastnik jamči za obljubljeno stoodstotno poplačilo terjatev, je tako sklenilo ugovore umakniti. Lastnica, to je družba Fibmarkt, ki jo obvladuje premožna mariborska družina Breznik, se je zavezala, da bo Inkosu najkasneje v sedmih dneh po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi nakazala 100.000 evrov. "Na podlagi tega ugotavljam, da so vsi udeleženci, to je upniki, zaposleni, lastnik in tudi samo poslovodstvo, za izpeljavo prisilne poravnave, kar se bo sicer v celoti izkazalo s samim glasovanjem upnikov," je včeraj na sodišču dejal upravitelj Simon Prelogar. Vseeno je upnike opozoril, da je izpeljava načrta v takšni obliki zelo težka in bo po vsej verjetnosti potrebna še bistveno večja angažiranost lastnika in poslovodstva pri izpeljavi tega načrta.

Slovenski gradbeni stroji bodo po libijski puščavi gradili za milijardo in 100 milijonov evrov. Gre za projekte, s katerimi diplomacija rešuje gradbeništvo. Odprto je še vprašanje bančnih garancij.

Protikorupcijska komisija, ki jo vodi Drago Kos, bo skušala ugotoviti, zakaj je Dars Vidoniju poravnal zahtevke, ki jih je pred tem Darsov nadzorni inženir zavrnil Foto: Irena Herak Komisija za preprečevanje korupcije je pred tednom dni prejela anonimno prijavo suma korupcije pri Darsovemu poplačilu dodatnega Vidonijevega zahtevka pri gradnji hitre ceste čez Rebernice, je potrdil predsednik komisije Drago Kos. Kot je dodal, komisija v zadevi že zbira dokumentacijo, piše Dnevnik. Po pisanju Dnevnika prijava temelji na aneksu, s katerim je uprava Darsa italijanskemu gradbenemu podjetju v začetku meseca za dela v predorih Barnica in Tabor nakazala še skoraj šest milijonov evrov. Gre za zahtevek za plačilo dodatnih del, ki ga je - takrat še v višini 14 milijonov evrov - Vidoni na Dars poslal novembra lani, torej že tri mesece po zaključku del v predorih. Darsov nadzorni inženir je zahtevek še lani v celoti zavrnil, saj domnevno ni imel podlage v gradbenih knjigah. Kljub temu se je uprava Darsa, ki jo vodi Tomislav Nemec, zahtevku Vidonija odločila ugoditi, še piše Dnevnik.

ZD Koper. Nova ambulanta, ki jo bo dobila zasebnica, nekatere razburja. Prednostna naloga. Novo vodstvo koprskega ZD mora seliti splošne ambulante na enoto Bonifika, s tem pa tudi urediti urgentne ambulante na enem mestu, saj ta zdaj deluje na dveh lokacijah. To povzroča organizacijske težave, zaradi dvojnih zalog pa tudi večje stroške in nevšečnosti pri pacientih. V sklopu selitve je zajeto tudi urejanje področja zobozdravnikov. Dodatna avtobusna postaja. Pomisleke, da bodo starejši in tisti, ki so gibalno ovirani, s selitvijo ambulant na Bonifiko do zdravnika prišli težje, Ravnikar zavrača z napovedjo dogovora s koprsko občino o novi, dodatni avtobusni postaji ob enoti zdravstvenega doma na Bonifiki. “V delu prostorov zdajšnje čakalnice zdravstvenega doma (ZD) bomo res uredili novo zobozdravstveno ambulanto. In res sem na sestanku s s sedmimi sodelavci dejal, da jo urejam za soprogo šefa mojega brata. A to je bila šala. Izrečena je bila v kontekstu opravljivcev, ki si bodo po svoje razlagali moja dejanja,” pravi vršilec dolžnosti direktorja koprskega ZD Matevž Ravnikar. Izjava, ki jo je naš vir, ki ne želi biti imenovan, označil kot dokaz koruptivnega dejanja, naj bi razburila del zaposlenih. Vir ob tem opozarja, da ima ZD premalo denarja za javni del dejavnosti in da se ga zdaj zapravlja za urejanje prostorov za zasebnika. Prostori čakalnice za več zobozdravnikov, v katerih bo nova zobozdravstvena ambulanta, pa naj bi se zmanjšali na borih 18 kvadratnih metrov, kar naj bi bilo po normativih premalo. Že zdaj naj bi ob sistematskih pregledih pacienti čakali oziroma posedali kar na stopnišču. Podajata si kljuko Nove prostore bo dobila zasebnica Zlata Gasparini, zobozdravnica koncesionarka, ki si ambulanto za zdaj še deli z v ZD zaposlenim zdravnikom. Njuno delo poteka dvoizmensko, a zaradi podajanja kljuke naj bi bila njuna realizacija pri vseh zahtevnejših normativih zdravstvene zavarovalnice otežena. Oba naj bi bila pri svojem delu omejena, poleg tega bi zasebnik rad investiral v nov, sodobnejši in drag inventar, ki si ga ZD ne more privoščiti. Smešiti zdravstveni zavod v javnosti prek medijev brez predhodnega internega reševanja težav je najslabše za vse. Matevž Ravnikar “Poleg tega so potrebe po novi ambulanti velike, argumenti zanjo so poslovno in strokovno zelo utemeljeni, uredili jo bomo z javnim denarjem, zasebnik pa bo prostore opremil na lastne stroške,” razlaga direktor. Glede očitkov na račun premajhne čakalnice pa poudarja, da bo z novo ureditvijo in novo čakalnico na Bonifiki tudi število čakajočih bolnikov manjše. “Delam v dobro vseh, imeli bomo več prihodkov od najemnin, več ambulant, ki bodo delale v eni izmeni, zasebniki si bodo prostore opremili sami ter nehali bremeniti skupne prostore, inventar in zdravstveno opremo,” napoveduje.

Ljubljana - V Sloveniji je bilo septembra 6271 pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi, največ v gradbeništvu in trgovini, kažejo podatki Ajpesa. S tem se je število pravnih oseb, ki so imele račun blokiran vsaj pet dni, v primerjavi z avgustom zvišalo za 4,85 odstotka, na letni ravni pa je bila rast 16,6-odstotna. Glede na podatke Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je izmed vseh pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi septembra v dejavnosti gradbeništva delovalo 1351 teh oseb oz. 21,5 odstotka. V letu dni se je število gradbenih podjetij z dospelimi neporavnanimi obveznostmi povečalo za 14 odstotkov. V dejavnosti trgovina ter vzdrževanje in popravila motornih vozil je bilo septembra 1320 pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi oz. 21 odstotkov vseh. Število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi v tej dejavnosti se je glede na september lani povišalo za 13,9 odstotka. Povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti pravnih oseb se je septembra glede na predhodni mesec zvišal - znašal je 474,2 milijona evrov, kar je 2,2 odstotka več kot avgusta in 52 odstotkov več kot septembra lani. Najvišji znesek je bil v dejavnosti gradbeništva, kjer je znašal 145,3 milijona evrov (2,77 odstotka manj kot avgusta in 42,33 odstotka več kot septembra lani). Med panogami po višini dospelih neporavnanih obveznosti so gradbeništvu septembra sledile strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (72,35 milijona evrov), promet in skladiščenje (59,53 milijona evrov), trgovina (57,78 milijona evrov) in predelovalne dejavnosti (43,29 milijona evrov). Na podjetja iz teh petih panog je septembra odpadlo skupno 79,8 odstotka vseh neporavnanih računov. Podatki Ajpesa sicer zajemajo vse pravne osebe, razen samostojnih podjetnikov, ter se nanašajo samo na blokade bančnih računov, ki so neprekinjeno trajale pet dni ali več. Podatki prav tako zajemajo le tiste neporavnane obveznosti, za katere so že bili izdani izvršljivi sklepi o prisilni izterjavi, na primer s strani davčne uprave ali sodišč.

Varšava - Po oceni generalnega direktorja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominiqua Strauss-Kahna bo evropska gospodarska rast po krizi praviloma počasna, medtem ko bo gospodarstvo ZDA okrevalo relativno hitro. Razlika pa je v gospodarskem modelu, saj evropsko gospodarstvo ni tako prožno kot ameriško. EU se je krizi upirala precej dobro, razlog pa je v manj prožnih evropskih gospodarstvih, ki se niso hitro krčila, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ob robu obiska na Poljskem pojasnil Strauss-Kahn. Iz istega razloga pa bo okrevanje v EU obenem trajalo precej časa. "Zaradi počasnega okrevanja bo dejanska rast v Evropi okoli odstotka, 1,5 odstotka, mogoče nekaj več, ampak ne preveč," je ocenil in dodal, da to ni dovolj. Nizka rast v Evropi pomeni višjo brezposelnost. Navedel je, da od veliko ljudi sliši, da je kriza "za nami". "Menim, da se motijo," je izpostavil in poudaril, da je finančna kriza verjetno minila. Vendar pa so tukaj socialne posledice krize in dokler bo brezposelnost naraščala, ne bo mogoče reči, da je kriza končana, je ocenil prvi mož IMF. Medtem ko bo evropsko gospodarstvo okrevalo počasi, pa nasprotno meni o gospodarstvu ZDA. To bo, potem ko je bilo v krizi močno prizadeto, verjetno okrevalo precej hitro. Po mnenju Strauss-Kahna je temu tako, ker je ameriško gospodarstvo zelo prožno.

K tolikšni rasti dobička je pripomogla predvsem dobra prodaja v Aziji, ki je izničila negativne učinke rasti jena Japonski avtomobilski proizvajalec Suzuki Motor je v prvih devetih mesecih tekočega poslovnega leta, ki se bo končalo marca letos, skoraj potrojil čisti dobiček na 42,6 milijarde jenov (380 milijonov evrov). Prihodki od prodaje so se povečali za 8,4 odstotka na 1920 milijard jenov (17,1 milijarde evrov). Suzuki Motor je v obdobju od aprila do decembra lani na letni ravni skoraj potrojil čisti dobiček. Ta je v enakem obdobju leta 2009 znašal 15,49 milijarde jenov (138 milijonov evrov). K tolikšni rasti dobička je pripomogla predvsem dobra prodaja v Aziji, ki je izničila negativne učinke rasti jena, so danes sporočili iz družbe. Suzuki napovedi za celotno poslovno leto ni spreminjal Dobiček iz poslovanja se je na letni ravni skoraj podvojil, narasel je za 86 odstotkov na 92,46 milijarde jenov (825 milijonov evrov). Japonski proizvajalec je napoved za celotno poslovno leto kljub temu ohranil nespremenjeno, čisti dobiček naj bi dosegel 35 milijard jenov, prihodki od prodaje pa 2500 milijard jenov. V obdobju od oktobra do decembra je družba čisti dobiček na letni ravni skoraj početverila na 12,2 milijarde jenov (109 milijonov evrov), prihodki od prodaje so se povečali za dva odstotka na 609 milijard jenov (5,4 milijarde evrov), dobiček iz poslovanja pa za 31,4 odstotka na 23,6 milijarde jenov (211 milijonov evrov).

Sloviti steklarji z otoka Murano v beneški laguni vse težje najdejo kupce za svoje umetnine. Ameriških turistov, ki so na veliko zapravljali, ni več, konkurenco pa jim delajo tudi ceneni izdelki iz Kitajske. Detajl muranskega stekla Župan mesta na vodi Massimo Caciarri je za rešitev muranskega steklarstva namenil 300.000 evrov. Murano je ena od naših težav. Ena od 10.000 težav Benetk, je povedal. Sloviti izdelovalci steklenih izdelkov z italijanskega otoka Murano priznavajo, da so v resni krizi. Pravijo, da je več kot 700-letna tradicija ogrožena in dodajajo, da so minili časi, ko je skoraj vsak turist, ki je obiskal Benetke, kupil spominek z Murana. Številne delavnice samevajo, delavce odpuščajo, naročil ni. V zadnjih petih letih se je nekaterim prodaja razpolovila, od nekoč pet tisoč zaposlenih jih je delo ohranilo le tisoč. Močan evro je že pred izbruhom finančne krize odgnal ameriške turiste, ki so še nedavno v dolgih vrtstah čakali na več tisoč evrov vredne izdelke. Poleg tega jim konkurenco delajo tudi ceneni ponaredki iz Kitajske. Steklarskih mojstrov je vse manj, saj poklic za mlade ni privlačen. Poleg tega se bo zaradi odpuščanj tudi manj ljudi izučilo zanj. To bi lahko bil smrtni udarec, je o krizi dejal predsednik beneškega sindikata steklarjev Davide Camuccio. Obstoj Murana je ogrožen, čeprav bi dve ali tri podjetja lahko obstala. Kriza se bo še poglabljala, napovedujejo, rešitev pa vidijo v iskanju novih trgov in oblikovanju unikatnih izdelkov. Obrtniki na Muranu živopisne steklene izdelke izdelujejo že od 13. stoletja. Ponujajo vse, od kozarcev in vaz, do svečnikov, nakita in okraskov. Otoček je dolgo veljal za središče evropske steklarske industrije. Prihodnost je v unikatnih izdelkih, menijo muranski steklarji.

Upniki družbe Viator & Vektor Logistika so z družbinega parkirišča začeli odvažati tovornjake. Odpeljali naj bi okrog 40 vozil, po neuradnih informacijah pa naj bi podjetje rubili naftna družba Shell in nekaj bank upnic. Tovornjake so že začeli odvažati. Upniki družbe Viator & Vektor Logistika so z družbinega parkirišča na Rudniku začeli odvažati tovornjake, nekaj naj bi jih odpeljali že v četrtek. Odpeljali naj bi okrog 40 vozil, po neuradnih informacijah pa naj bi podjetje rubili naftna družba Shell in nekaj bank upnic, poroča spletni portal Finance.si. Uprava družbe Viator & Vektor Logistika je sicer v sredo na ljubljansko okrožno sodišče podala predlog za uvedbo stečajnega postopka družbe. Predlog so podali, potem ko ga je potrdil upravni odbor skupine Viator & Vektor. Mediji so že v začetku tedna pisali, da naj bi direktor družbe Viator & Vektor Logistika Bojan Novak upravnemu odboru skupine Viator & Vektor podal predlog za stečaj, medtem ko naj bi skupina poskušala s prisilno poravnavo.

Udeleženca silvestrovanja v Bratislavi sta za nas časopis razkrila po njunem mnenju katastrofalno organizacijo turistične agencije Supra Travel. To je bilo najnevarnejše potovanje v življenju,” silvestrovanje v Bratislavi s turistično agencijo Supra Travel opisujeta Ljubica Arsova in Mile Zukić. “Ne gre nama za to, da bi dobila denar, želiva le povedati staršem, kam pošiljajo svoje otroke,” zatrjujeta in dodajata, daje bila večina potnikov v skupini mladoletnih. 175 evrov na osebo je stalo silvestrovanje v Bratislavi. Brez plačanega šampanjca Po besedah Zukića je vodnica na avtobusu kljub mladoletnim potnikom začela deliti alkoholne napitke. “Ko smo prispeli v Bratislavo, nas je brez predhodnega opozorila za tri ure pustila v središču mesta, kjer se nas je zaradi nizkih temperatur večina prehladila,” pojasnjuje Zukić. Prednovoletna zabava v diskoteki Dopler bi se po mnenju Zukića lahko sprevrgla v“katastrofo, saj se je okoli dvesto ljudi drenjalo na 25 kvadratnih metrih ob izhodu”. “Poleg tega so na isti prireditvi slovaški varnostniki odpeljali enega fanta v posebno sobo, kjer so ga pretepli in okradli,” je ogorčen Zukić. Za silvestrovo jim vodniki po njegovem pripovedovanju niso dali že plačanega šampanjca, nekateri potniki pa so ob dveh zjutraj zaman čakali na obljubljeni avtobus, ki bi jih moral odpeljati v hotel. “Ko smo se odpravili do diskoteke po informacije o avtobusu, tam ni bilo niti enega treznega vodnika, tako da so nam prevoz v hotel na koncu priskrbeli vodniki druge turistične agencije,” dodaja Zukić. Brez reklamacije V turistični agenciji Supra Travel niso dobili nobene pisne pritožbe, ki bi vsebovala omenjene nevšečnosti, trdi direktor Pavle Kostandinovič. “Če bi šlo za reševanje konkretne reklamacije, bi vam z veseljem odgovorili na vprašanja,” pravi. Tako nam “v skladu s poslovnimi običaji” ne more posredovati pavšalnih odgovorov. “Za destinacijo za Bratislavo smo do zdaj dobili dve pritožbi od skupno skoraj550 potnikov,” pravi Kostandinovič in pojasni, da ne omenjata nevšečnosti Zukića in Arsove. Pritožbo na agencijo Tea Žnidaršič, Zveza potrošnikov Slovenije: Potrošnik mora na napake opozoriti na kraju letovanja. Če agencija napak ne odpravi, ima potrošnik možnost, da po prihodu domov v dveh mesecih na agencijo naslovi pisno pritožbo. Če agencija zahtevek potrošnika zavrne ali nanj ne odgovori, se potrošnik lahko obrne na Tržni inšpektorat RS. Ta lahko agencijo kaznuje z globo.

Zagreb - Bilančna vsota hrvaških bank je lani znašala 345 milijard kun (47,52 milijarde evrov), kar je za 13,3 odstotka več od leta 2006. Ob tem so banke na Hrvaškem skupaj ustvarile za 5,14 milijarde kun čistega dobička (708 milijonov evrov), 21 odstotkov več kot v letu poprej. Kot je objavila hrvaška centralna banka, je od 33 bank, ki delujejo na Hrvaškem, lani dobiček beležilo 30 bank, tri pa so beležile izgubo, in sicer Banka Kovanica, Veneto banka in Primorska banka. Največji dobiček je beležila Zagrebačka banka (1,39 milijarde kun, 191,4 milijona evrov), Privredna banka (1,15 milijarde kun, 158,4 milijona evrov), Erste bank (753,8 milijona kun, 104 milijone evrov), Raiffeisen banka (483,7 milijona kun, 66,6 milijona evrov) in SG Splitska banka (367,5 milijona kun, 50,6 milijona evrov). Bilančna vsota se je lani najbolj zvišala Zagrebački banki (za 14,2 odstotka na 80 milijard kun, 11,1 milijarde evrov), Privredni banki (za 10 odstotkov na 61,3 milijarde kun, 8,44 milijarde evrov) in Erste bank (za 13,7 odstotka na 40,6 milijarde kun, 5,6 milijarde evrov).

V Aha Muri in Muri EHM bo do 4. julija dobilo odpovedi delovnega razmerja 297 zaposlenih. Solastnica družbe Mojca Lukančič pravi, da jih ne bodo dobili zato, ker bi bili slabi delavci, pač pa zato, ker zaradi krize druge rešitve ni, če želijo obdržati družbo. Verjame, da jih bodo čez čas znova zaposlili. Po 4. juliju bo v Aha Muri in Muri Evropska hiša mode EHM ostalo 1238 zaposlenih ali 297 manj, kot jih je v družbi danes. Odpuščali bodo po oddelkih, pri tem pa upoštevali delovno dobo, delovno sposobnost in socialne razmere, kar je zahteval sindikat. Presežni delavci, danes jih je dobilo odločbe 37, bodo dobili odpravnino, za kar bodo potrebovali okoli 200.000 evrov, vsem pa bodo plačali prispevke in tudi celoten letni dopust, čeprav jim po zakonu pripada le sorazmerni del. Solastnica družbe Mojca Lukančič pravi, da delavcev ne odpuščajo, ker bi bili slabi delavci, pač pa zato, ker zaradi krize druge rešitve ni, če želijo obdržati družbo. Verjame, da jih bodo čez čas znova zaposlili. Dejansko želimo, da bi bilo to nekakšno mirno, začasno razhajanje med delodajalcem in delavcem in da bodo ti delavci kmalu prišli delat spet v Muro, je poudarila Lukančičeva, ki je razočarana nad dogajanjem v državi, zlasti nad bankami. Prošnja za premostitveno posojilo za skupino Aha v višini sedem milijonov evrov je bila zavrnjena, čeprav so zanj jamčili s premoženjem skupine in tudi lastnim, ocenjenim na 19 milijonov evrov. Zdaj čakajo na odločitev bank o prošnji za odlog plačevanja posojil za skupino v višini 50 milijonov evrov. Ker Aha Mura z odpuščanjem ne bo izpolnjevala pogodbe z državo, po kateri mora zaradi subvencije v višini 5,8 milijona evrov 1530 delavcev zaposlovati pet let, predlagajo, naj jim odškodnino odpiše zaradi bistveno spremenjenih razmer na trgu in s tem poslovanja, če država tega ne sprejme, pa ponujajo sorazmerni delež odškodnine, to je 63,55 evra za odpuščenega zaposlenega mesečno. Lukančičeva ob tem poudarja, da do danes niso kršili te pogodbe, pač pa v povprečju zaposlovali 30 delavcev več, kot je bilo potrebno. A Aha Muri bodo po besedah Lukančičeve septembra poslovali pozitivno, naročil imajo dovolj vsaj za pol leta, v podjetju so izvedli uspešno prestrukturiranje, oglašajo se tudi novi kupci, ki naj bi bili z Murinimi izdelki zelo zadovoljni. Vendar pa je potreben čas, da posli stečejo, je med drugim povedala Lukančičeva, ki je prepričana, da ima podjetje dobro perspektivo.

Ljubljana - Mednarodna finančna revija Global Finance je za najboljšo banko v Sloveniji v letu 2012 izbrala Novo Ljubljansko banko (NLB). S tem se je največja slovenska banka že petnajstič zapored uvrstila med najboljše banke na razvijajočih se trgih srednje in vzhodne Evrope, so sporočili iz NLB. Revija Global Finance vsako leto na podlagi analiz in ocen mednarodnih strokovnjakov s področja financ, vodilnih v podjetjih in bančnih svetovalcev prepozna najboljše banke v posameznih državah in regijah. Tokratno ocenjevanje so izvedli že 19. leto zapored. Revija je, kot je objavljeno na njeni spletni strani, v regiji srednja in vzhodna Evropa izbirala najboljše banke v 22 državah. Kot najboljša v regiji je priznanje prejela banka Raiffeisen International, katere podružnice so bile za najboljše banke izbrane v Albaniji, Romuniji in Srbiji. Med kriteriji so bili rast premoženja, dobičkonosnost, strateški odnosi, storitve za uporabnike, konkurenčnost cen in inovativnost produktov. Raziskava bank na razvijajočih se trgih je bila poleg regije srednja in vzhodna Evropa razdeljena še na regije razvita Evropa, Bližnji vzhod, Afrika, Azija, Severna Amerika in Latinska Amerika.

V novomeškem Revozu bodo od leta 2013 nastajali tudi štirisedežni smarti. Gre za rezultat novega partnerstva Renaulta in nemškega proizvajalca Daimlerja. Dvosedežnemu smartu se bo pridružil novi model, štirisedežni smart. Francoski avtomobilski proizvajalec avtomobilov Renault je sprejel dokončno odločitev o partnerstvu z nemškim proizvajalcem Daimlerjem. Strateško sodelovanje bo obema skupinama v okviru posameznih konkretnih projektov zelo hitro omogočilo dobičkonosnost in uveljavitev najboljših praks, je sporočila družba Renault-Nissan. Skupini sta prav tako objavili izmenjavo delnic, ki bo zvezi Renault-Nissan omogočila 3,1-odstotni delež v Daimlerju ter Daimlerju 3,1-odstotni delež v Renaultu in 3,1-odstotni delež v Nissanu. V Revozu tudi štirisedežni smart Sodelovanje se nanaša na bodoče generacije modelov dvosedežnega smarta in renault twinga, vključno z električnimi različicami, ter razširitev družin modelov smart in twingo. Začetek proizvodnje novih modelov, to je štirisedežnega smarta in naslednika renalt twinga, je predviden od leta 2013. Vse nove modele bodo izdelali na skupni konstrukcijski osnovi, dizajn pa bo popolnoma različen. Dvosedežno različico bodo kot doslej proizvajali v francoskem Hambachu, medtem ko bo novomeški Revoz zagotavljal proizvodnjo različic s štirimi sedeži. Že od začetka prodaje bodo ti modeli na voljo tudi v električni različici. Skupini sta sklenili tudi sodelovanje na področju pogonskih sklopov, ki temelji na skupnem razvoju pri dizelskih in bencinskih motorjih z nizko porabo. Proizvajalci so se tudi dogovorili, da bodo tesno sodelovali na področju lahkih gospodarskih vozil.

Trigranit napovedal umik iz projekta Družba Emonika je umaknila vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za železniško in avtobusno postajo, kar naj bi bilo povezano s težavami pri pridobivanju zemljišč. A ljubljanski župan Zoran Janković je kljub temu prepričan, da bo projekt izpeljan do konca . Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je namreč družbi postavilo rok, do katerega mora zemljišča, na katerih bosta poleg obeh postaj stala še poslovna stolpnica in nakupovalno središče, pridobiti, a se je zapletlo zaradi spora med avtobusno postajo in Slovenskimi železnicami, ki si oboji lastijo eno izmed zemljišč. To sicer zdaj za milijon evrov prodaja SŽ, a se družba Emonika, piše Dnevnik, ni odločila za oddajo ponudbe. Še več - umaknili so vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, čeprav so jih na ministrstvu zgolj opozorili, da se rok za dopolnitev vloge izteka in da naj zaprosijo za podaljšanje, še piše časopis in dodaja, da gre za po neuradnih informacijah za prvi resnejši kazalnik, da se družba Trigranit, ki stoji za gradnjo, umika iz projekta. Direktor Emonike Csaba Toth tega ne komentira. Za projekt tudi evropska sredstva? Toda ljubljanski župan Zoran Janković trdi, da je družba v projekt že vložila toliko denarja, da se ne more več enostavno umakniti. Po podatkih, ki jih imamo, so do sedaj že vložili 30 milijonov evrov v skupno podjetje s Slovenskimi železnicami, je poudaril Janković. Ob tem je izpostavil, da v času krize morda ne bi bilo slabo, če bi se za projekt pridobila evropska sredstva, saj je del projekta tudi izgradnja infrastrukture. Izpostavil je tudi nujnost nadaljevanja projekta. Če ne bo novih projektov, kot je ta, tudi ne bo pomagala nobena varčevalna shema , je poudaril. Ljubljanski podžupan Janez Koželj je dodal, da je Mestna občina Ljubljana pomagala pri postavitvi projekta Emonika in kar dvakrat spremenila prostorske akte, da bi ugodila Trigranitu in olajšala pogoje za izvedo projekta. Občina stoji za tem projektom, je poudaril Koželj.

Življenje je eno samo! Ste ga pripravljeni tvegati za nekaj dodatnega denarja? Je bolje tvegati zdravje, da se le znebite slabo plačane službe? Bi raje kot poskusni zajček testirali zdravila, kot pa vsak dan hodili v slabo plačano službo? Finančna kriza je marsikoga stisnila za vrat in človekovo domišljijo o tem, kako zlahka zaslužiti nekaj denarja, postavila onkraj vseh meja. Nekatera farmacevtska podjetja so zavohala priložnost in ponudila zaslužek, če jim boste posodili svoje telo v kliničnih raziskavah testiranja človeškega telesa po zaužitju zdravil. Kljub finančni krizi je farmacevtska dejavnost najmanj na udaru, zaradi česar trg zdravil hitro raste, nekateri celo menijo, da koncerni umetno spodbujajo potrošnjo zdravil, paranoja gre celo tako daleč, da so privrženci teorij zarote prepričani, da nekatere bolezni širijo celo namerno, samo zato, da bi prodali svoje produkte in oplemenitili svoje trezorje. Včasih se je na formalnih testiranjih pri marsikomu odkrila tudi kakšna hiba ali celo kronična bolezen. Razen težnje po zaslužku je kmalu postala zdravstvena ozaveščenost eden glavnih razlogov za udeležbo. Udeleženec testiranj v Sloveniji Na leto naj bi medicinski znanosti svoje telo posodilo več milijonov ljudi, saj dober zaslužek očitno pretehta nad intenzivnim sodelovanjem v raziskavi ter podreditvi zahtevanim pogojem testiranja, še več, povpraševanje po poklicu poskusnega zajčka v zadnjih letih kar cveti. V želji po čim večjem zaslužku večina raje sodeluje v dolgotrajnih in zahtevnih raziskavah, kjer je plačilo praviloma višje. Preberite še, kako se je nekoč dobro služilo s prodajanjem telesa tudi v Sloveniji, kje izvajajo teste zdaj, kako poteka testiranje, kaj se zgodi, če gre kaj narobe, ter koliko je zaslužil prostovoljec, ki ga je ameriška Nasa spravila za tri mesece v posteljo!

Po prvih ocenah francoskega statističnega urada je Francija prvič po 15 letih padla v recesijo, saj se je bruto domači proizvod dve četrtletji zapored znižal. Potem ko je v drugem četrtletju upadel za 0,3 odstotka, se je v tretjem četrtletju skrčil za 0,1 odstotka, urad pa ocenjuje, da se bo za 0,1 odstotne točke zmanjšal tudi v zadnjem letošnjem četrtletju. Od vseh držav v območju evra je sicer Irska prva zašla v recesijo. Norilsku upadel dobiček za tretjino Največji proizvajalec kovin na svetu Norilsk Nickel je v prvi polovici letošnjega leta ustvaril 2,7 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je za 33 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Padec dobička je posledica nižjih cen niklja in višjih stroškov proizvodnje. Tržna vrednost ruske družbe pa se je letos znižala za 51 odstotkov, na 23 milijard dolarjev. Wells Fargo prevzel Wachovio Ameriška banka Wells Fargo bo za 15,1 milijarde dolarjev prevzela konkurentko Wachovia. Prevzem bo izvedla z menjavo delnic - delničarji Wachovie bodo za vsako svojo delnico prejeli 0,1991 delnice banke Wells Fargo. Novica o prevzemu je sicer pognala cene delnic Wachovie za 66 odstotkov gor, tržna vrednost Wells Farga pa je narasla za odstotek. Japonci prevzemajo banke Japonska borznoposredniška hiša Nomura Holdings, ki je že pred dnevi napovedala prevzem enot ameriške banke Lehman Brothers v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v azijsko-pacifiški regiji, bo prevzela tudi globalno enoto Lehmana za podporo poslovanju, s sedežem v Indiji. Japonski mediji tudi poročajo, da se je največja japonska banka Mitsubishi UFJ Financial Group z Morgan Stanleyjem dogovorila o združitvi svoje japonske enote za trgovanje z vrednostnimi papirji. UBS bo ukinil 2000 delovnih mest UBS, evropska banka, ki jo je finančna kriza najbolj prizadela, bo v oddelku za investicijsko bančništvo ukinila 2000 delovnih mest, kar predstavlja 10 odstotkov vseh zaposlenih v tem oddelku. Tako bo na koncu leta v investicijskem bančništvu UBS 17.000 zaposlenih, saj je banka zaradi finančne krize že odpustila 6000 zaposlenih. EU: Trgovina na drobno navzdol Obseg trgovine na drobno se je v območju evra avgusta na letni ravni zmanjšal za 1,8 odstotka, v celotni EU pa za 0,2 odstotka. V nasprotju z EU se je v Sloveniji obseg trgovine na drobno zvišal za 6,9 odstotka. Na mesečni ravni pa se kažejo bolj pozitivni trendi, saj se je v območju evra obseg trgovine zvišal za 0,3 odstotka, v celotni EU pa za 0,4 odstotka. Državna pomoč tudi Hypo Real Estatu Evropska komisija je odobrila pomoč nemških oblasti za rešitev nemškega koncerna Hypo Real Estate (HRE), saj naj bi bili predvideni ukrepi v skladu z evropsko zakonodajo. Nemška vlada naj bi tako HRE odobrila garancijo v višini 26,6 milijarde evrov, komercialne banke pa ji bodo zagotovile še 8,5 milijarde evrov. Medvedjev: Prevlade ene države je konec Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev meni, da trenutna finančna kriza nakazuje na to, da se čas prevlade ene države (in ene valute), ki odloča o vsem, končuje. Pri tem je mislil na prevlado ZDA, saj ta po njegovem mnenju ni več zmožna nadzorovati svetovne trge.

Na Ljubljanski borzi so se marca prebudile Krkine delnice Na Wall Streetu se nadaljuje bikovsko gibanje delnic, čeprav je bilo v petek opaziti precej nervoze zaradi domnevnega zaostrovanja odnosov na relaciji Severna - Južna Koreja. Ob potopitvi južnokorejske vojaške ladje blizu sporne meje s Severno Korejo so se pojavile špekulacije, da je v incident vpletena Severna Koreja. Nekateri vlagatelji so dogodek izkoristili za prodajo delnic v slogu prodaj takoj in pozneje postavljaj vprašanja . Po visoki in več kot eno leto dolgi rasti je namreč trg precej pregret in zrel za večji popravek, ki pa ga zaradi vedno boljše slike ameriškega gospodarstva in velike verjetnosti, da bodo obrestne mere v ZDA vsaj do konca leta ostale na ničelni ravni, kar noče biti. Rast BDP-ja v ZDA v 4. četrtletju 2009 malce nižja V petek je newyorški indeks Dow Jones 10.850 točk drugi dan zapored simbolično porasel in tako ohranja pozitiven trenutek , saj je njegova vrednost porasla v 17 od zadnjih 21 trgovalnih dni. Pozitivno so odmevale novice iz Bruslja. Članice držav evroobmočja so se strinjale, da bodo pomagale Grčiji, če bo to nujno potrebno. Ministrstvo za trgovino je poročalo, da je bila gospodarska rast v ZDA v zadnjem četrtletju lanskega leta 5,6-odstotna, kar je manj od dveh uvodnih izračunov 5,9 %. BDP je lani padel za 2,4 odstotka, največ po letu 1938. Brezposelnost naj bi ostala 9,7-odstotna V zadnjem tednu je Dow Jones pridobil en odstotek, kar pomeni četrti zaporedni teden rasti. Če bo trg še naprej postavljal sveže enoinpolletne rekorde, bo precej odvisno od petkove objave podatkov o marčevskem trgu dela. V tem mesecu naj bi največje svetovno gospodarstvo ustvarilo 190 tisoč novih delovnih mest, brezposelnost pa naj bi ostala 9,7-odstotna. Za delniške trge predobri podatki ne bi bili preveč dobrodošli, saj bi bila s tem verjetnost, da bo Fed začel zaostrovati denarno politiko, precej višja. Dow Jones 10.850 Nasdaq2.395 DAX306.120 FTSE1005.703 FTSEurofirst 3001.065 Nikkei10.996 EUR/USD1,3408 USD/JPY92,47 EUR/CHF1,4281 Lahka nafta80,11 USD Zlato1.105 USD Euribor, 6-mesečni0,947 % Donos 10-letne obveznice skoraj štiriodstoten Donos najbolj opazovanega dolžniškega vrednostnega papirje, ameriške 10-letne obveznice, se medtem nevarno približuje štirim odstotkom. V četrtek je donos znašal 3,9282 odstotka, kar je največ po lanskem juniju. Višji donos varnih obveznic lahko postane mamljiv za vlagatelje, ki trenutno še zaupajo denar delniškim trgom. Usoda Wall Streeta v bližnji prihodnosti bo odvisna tudi od objav poslovnih rezultatov prvega letošnjega četrtletja. Napovedi pravijo, da naj bi bili dobički v primerjavi z istim lanskim obdobjem v povprečju porasli za 36,6 odstotka. Evro v petek le zadihal Tudi vodilne evropske borze so se veselile četrtega zaporednega tedna rasti. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 je pridobil 1,1 odstotka in je že 66 odstotkov nad vrednostjo z lanskega 9. marca, ko je bil na zgodovinskem dnu. V petek so pridobivale zlasti delnice grških bank in se podražile od 8 do 12 odstotkov. Evro, ki je v četrtek v primerjavi z dolarjem dosegel najnižjo vrednost v zadnjih desetih mesecih 1,327 dolarja za evro, se je v petek po vrhu v Bruslju okrepil. Krka blizu 70 evrom Za Slovenijo še naprej velja, da je več trgovanja s poslanskimi glasovi kot z delnicami. Izjema so Krkine delnice, ki so v zadnjem tednu uspevale dnevno prebiti mejo milijon evrov prometa. Na tedenski ravni se je Krka podražila za 3,43 odstotka in se povsem približala 70 evrov. Končno so se pobrale Savine delnice in v petih dneh poskočile za skoraj deset odstotkov, na 200 evrov. Delnice Nove KBM so med poraženkami tedna -3,47 odstotka, več kot tri odstotke pa je izgubil tudi Petrol. Skupina Petrol je lani ustvarila 2,3 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje oziroma 21 odstotkov manj kot leta 2008. Čisti dobiček je znašal 10,4 milijona evrov.

Vpis delnic Nove Ljubljanske banke, ki se je začel zjutraj, je bil zaključen že v kratkem času po odprtju vpisnih mest. Vpis novih delnic je bil mogoč do 5. oktobra, a se je vpis končal že v dopoldanskih urah NLB je v odkup javnosti ponudila 2435 oz. 0,75 odstotka delnic, katerih obstoječi delničarji niso vpisali in vplačali v javni ponudbi, ki se je iztekla 17. septembra. V NLB zaenkrat uradnih informacij o izidu javnega poziva za vpis in vplačilo novih delnic ne dajejo. Dokler delnice, ki so bile vpisane, niso tudi plačane, ne morejo dajati izjav, so povedali v službi za odnose z javnostmi. Novoizdane delnice so ponudili v odkup tako pravnim kot fizičnim osebam, vpisovanje pa bi moralo po načrtih trajati do 5. oktobra, vendar so predvideli možnost predčasnega zaključka. NLB je novoizdane delnice naprej ponudila v odkup obstoječim delničarjem banke. V prvem krogu dokapitalizacije, ki je potekal od 4. do 17. septembra, so obstoječi delničarji v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu banke vpisali in vplačali 323.298 novih delnic, kar predstavlja 99,25 odstotka vseh novih delnic NLB.

Šibek dolar v korist nafti in zlatu Dan po resnem popravku so delnice na Ljubljanski borzi večinoma spet pridobivale. Indeks SBI20 se je zvišal za pol odstotka, v vsem tednu pa za 3,4 odstotka. Promet s Krko sicer drugič zapored ni presegel milijona evrov, toda delnice so po jutranjem padcu na 65,15 evra našle podporo in dan končale pri 67,5 evra, kar pomeni 1,5-odstotni pribitek. Po prometu sledita Telekom 121 tisoč evrov in Petrol 104. Telekom je dražji za odstotek, medtem ko je Petrol edini pomembnejši papir z izrazitejšim minusom. Tečaj se je znižal za 1,67 odstotka, najnižji posli so se sklepali pri 264,50 evra. SBI20 letos za 11 odstotkov v plusu V standardni kotaciji je Nova KBM poskočila za 2,8 odstotka, na 10,70 evra. Pozavarovalnica Sava se je ves teden dražila in skupno pridobila 22 odstotkov. Svež enotni tečaj znaša 13,60 evra. Slovenski borzni indeks je teden končal pri 4.104 točkah. V letošnjem letu je njegova vrednost višja za 11 odstotkov, s čimer je v boljšem položaju kot razviti trgi. Nadaljnja usoda bo seveda odvisna od novic o okrevanju svetovnega gospodarstva. Nekaj svitanj je v zadnjem času bilo, vendar še ni nobenega zagotovila, da bo recesija vsaj v ZDA res končana konec leta, kot napovedujejo optimisti. Tečaji najprometnejših delnic KRKA +0,80 % 66,99 EUR TELEKOM +1,01 % 170,73 PETROL -1,67 % 265,40 INTEREUROPA +1,46 % 6,93 NOVA KBM +2,79 % 10,69 LUKA KOPER -0,21 % 24,01 ZAV. TRIGLAV +1,03 % 18,68 Veliki Britaniji znižali oceno Na razvitih borzah odmeva novica, da je britansko gospodarstvo izgubilo najboljšo kreditno oceno trojni A. Na Wall Streetu se bojijo, da utegne zaradi velikega proračunskega primanjkljaja in šibkega gospodarstva podobna usoda doleteti tudi ZDA, zato ni presenetljivo, da je bilo v četrtek gibanje delnic izrazito negativno. Morda je, vsaj na prvi pogled, presenetljivo le to, da je tudi trg dolžniških vrednostnih papirjev doživljal isto usodo, prav tako dolar. Padec delnic namreč po navadi denar preusmeri na te trge, kjer pa so vlagatelji zdaj prav tako zaskrbljeni zaradi špekulacij, da ameriški rating ne bo več AAA. Šibek dolar v prid nafti in zlatu Dodatno so trg obremenili sveži podatki o še naprej zelo slabem stanju na trgu dela. Indeks Dow Jones 8.292 točk se je znižal za poldrugi odstotek, Nasdaq 1.695 za skoraj dva, medtem ko dolar silovito izgublja, saj je treba za evro plačati že skoraj 1,40 dolarja. Posledično lahka nafta vztraja nad 60 dolarji, medtem ko je zlato, tudi na račun šibke ameriške valute, doseglo 950 dolarjev. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 857 točk je v četrtek prekinil petdnevni pozitivni niz in zlasti zaradi bančnih, energetskih in rudarskih delnic izgubil dobra dva odstotka, še vedno pa je 33 odstotkov nad zgodovinskim dnom z začetka marca. V petek se je puščica spet obrnila rahlo navzgor. V New Yorku se je zadnji dan tedna začel negotovo. Dow Jones po bil uvodnih 10 minutah trgovanja v rahlem plusu, Nasdaq v rahlem minusu.

Opec napovedal zmanjšanja črpanja za 2,2 milijona skoraj 159-litrskih sodov Tudi napoved Opeca o zmanjšanju črpanja nafte ni ustavila padanja cen. Za skoraj 159-litrski sod je treba odšteti le še 34 dolarjev. Padec zahodnoteksaške lahke nafte pod 34 dolarjev je najnižja cena v zadnjih štirih letih in pol. Za zahodnoteksaško lahko nafto z dobavnim rokom v januarju je bilo treba med današnjim elektronskim trgovanjem odšteti 33,44 dolarja, kar je najnižje po 2. aprilu 2004. Pozneje se je cena dvignila na 34,18 dolarja, kar je 2,04 dolarja manj kot ob koncu četrtkovega trgovanja. Od julija letos se je cena zahodnoteksaške lahke nafte z rekordnih 147 dolarjev znižala že za 77 odstotkov. Pocenitvi ameriške nafte pa ni sledila severnomorska nafta brent, ki se je s 43,03 dolarja zvišala na 43,47 dolarja. Zniževanja do umiritve cen Opec je na sredinem srečanju v Alžiriji odločil, da z novim letom črpanje nafte zmanjša za 2,2 milijona skoraj 159-litrskih sodov dnevno, kar pomeni, da so članice naftnega kartela od jeseni črpanje zmanjšale že za 4,2 milijona 159-litrskih sodov dnevno. Trenutno jih dnevno načrpajo 25 milijonov. Predsedujoči Opecu Chakib Khelil je napovedal dodatno zmanjševanje črpanja, dokler se cene ne bodo umirile.

Ljubljana - Na Kitajskem so že tretji mesec zapored zabeležili deflacijo na letni ravni. Aprila so bile cene za 1,5 odstotka nižje kot pred letom dni, potem ko so februarja padle za 1,6, marca pa za 1,2 odstotka, so sporočili s kitajskega državnega statističnega urada. Na uradu kljub padanju cen ne pričakujejo uničujoče deflacijske spirale. V prvih treh mesecih letošnjega leta so se cene v primerjavi s prvim četrtletjem 2008 znižale za 0,8 odstotka, do konca leta pa naj bi se padanje cen nekoliko upočasnilo, tako da državni statistični urad za 2009 napoveduje 0,5-odstotno deflacijo. Na mesečni ravni se je indeks potrošniških cen aprila znižal za 0,2 odstotka, medtem ko se je marca za 0,3 odstotka, so še sporočili iz statističnega urada. Analitiki sicer poudarjajo, da bodo k nadaljevanju padanja cen prispevale predvsem presežne zmogljivosti v kitajskih tovarnah, ki so bile zaradi upada svetovne trgovine ter posledičnega zmanjšanja kitajskega izvoza prisiljene v krčenje proizvodnje. Spet drugi opozarjajo, da je padanje cen posledica zunanjih dejavnikov, med katerimi je še posebej pomembno zniževanje cen surovin, čeprav se kitajske oblasti proti tem učinkom borijo z zviševanjem administrativnih cen. V kitajskem indeksu potrošniških cen sicer po pisanju ameriške tiskovne agencije AP močno vlogo igrajo cene hrane, tako da je aprilski upad cen predvsem posledica močnega padca cen mesa (13,5 odstotka), še posebej svinjine (28,6 odstotka). Obenem so k deflaciji na letni ravni prispevale tudi nižje cene goriv in surovin (9,6 odstotka), medtem ko so cene pri industrijskih proizvajalcih padle za 6,6 odstotka. "Čeprav bo indeks potrošniških cen v prihodnjih mesecih še naprej negativen in bo njegova povprečna vrednost v letu 2009 -0,5 odstotka, pa se zdi, da je najhujši deflacijski pritisk za nami," je za francosko tiskovno agencijo AFP poudaril ekonomist pri ameriški banki JP Morgan Qian Wang. Njegov kolega Jing Ulrich pa je za AP povedal, da nedavni znaki okrevanja kitajskega gospodarstva, ki so v veliki meri posledica skoraj 600 milijard dolarjev vrednega paketa fiskalnih spodbud kitajske vlade, govorijo v prid temu, da v tretjem največjem svetovnem gospodarstvu ne bo prišlo do uničujoče deflacijske spirale, ki bi oslabila gospodarsko dejavnost. Stimulacijski paket naj bi skozi investicijske projekte in povečanje javne porabe pripomogel k dvigu domače porabe in tako oživil gospodarstvo. Kot kažejo nekateri statistični podatki in ocene mednarodnih organizacij v zadnjih tednih, tak pristop Pekinga že daje rezultate.

Odprtje. Obnovljena regionalna cesta skozi Gorje. Pločniki in kolesarske steze za večjo varnost. ˝Tako velikega projekta v zgodovini Gorij še ni bilo in ga bomo težko ponovili,˝ je ob sobotnem odprtju obnovljene ceste, novih pločnikov in kolesarskih stez dejal gorjanski župan Peter Torkar. Poudaril je, da so z njim dokazali tudi, da so se pred tremi leti, ko so ustanovili lastno občino, odločili pravilno, kajti če bi ostali v Občini Bled, po njegovem prepričanju ne bi imeli niti projektne dokumentacije niti projekta. ˝Primerjalna analiza vlaganj v javno infrastrukturo je pokazala, da smo v dveh letih obstoja gorjanske občine za infrastrukturo namenili več kot v nekdanji Občini Bled v 13 letih. Odpiramo obnovljeno državno cesto in varne poti na enem od najnevarnejših cestnih odsekov v naši občini,˝ je povedal Torkar. Občani Gorij, predvsem pa šolarji, bodo z novim pločnikom varnejši, do zdaj so namreč hodili kar po zelo prometni in nevarni regionalni cesti. © Renata Škrjanc Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC) je poskrbela za temeljito obnovo 1,5-kilometrskega odseka regionalne ceste Gorje–Krnica, ki je stala 690 tisoč evrov, Občina Gorje pa za gradnjo 1,6 kilometra pločnikov in kolesarskih stez ter za obnovo vodovodne in kanalizacijske napeljave in javne razsvetljave. Pešci nič več po cesti Vrednost celotnega projekta je dobrega 1,7 milijona evrov, občini pa je uspelo pridobiti tudi 650 tisoč evrov evropskih sredstev. ˝Občanom bo s tem zagotovljena večja varnost, mi (DRSC, op. p.) pa se iz Gorij ne poslavljamo, kajti urejamo še cesto na Pokljuki in nekaj dela nas čaka tudi v Spodnjih Gorjah,˝ je pojasnil Jure Pejanovič z DRSC. S sodobnejšo cesto, pločniki in kolesarskimi stezami je za občane Gorij nevarne hoje po nekdanji dotrajani cesti brez pločnikov konec, občina pa je s tem poskrbela tudi za bistveno večjo varnost otrok na poti v šolo in vrtec.

Ljubljana - Uprava Novolesa mora v 15 dneh novomeškemu okrožnemu sodišču dopolniti predlog za začetek prisilne poravnave in plačati predujem v višini okoli 1800 evrov. Dopolnjen predlog mora vključevati poročilo o finančnem položaju in poslovanju družbe, revizorjevo poročilo o revidiranju poročila, načrt finančnega prestrukturiranja in poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij. Konec lanskega leta je imel Novoles skupaj za dobrih 22 milijonov evrov obveznosti. Od tega zneska je Novoles konec decembra bankam dolgoval deset milijonov evrov, za 6,1 milijona evrov je imel obveznosti do države in zaposlenih, dobaviteljem je bil dolžan 3,9 milijona evrov, za 2,3 milijona evrov pa je bilo drugih obveznosti. Ob ustvarjenih prihodkih v višini okoli 20 milijonov evrov je Novoles lani pridelal 8,36 milijona evrov čiste izgube, kar je več kot polovica osnovnega kapitala. Ta je konec decembra 2010 znašal 5,5 milijona evrov. S tem pa je izpolnjen kriterij, da je Novoles dolgoročno plačilno nesposoben oziroma insolventen. V primeru, da bo predlog za prisilno poravnavo potrjen, naj bi navadni upniki, na katere prisilna poravnava učinkuje in ki svojih obveznosti nimajo zavarovanih, v petih letih prejeli poplačanih 50 odstotkov obveznosti. Po pojasnilih novega predsednika uprave Novolesa Sergeja Murglja je insolventnost Novolesa predvsem posledica nezmožnosti prilagoditve stroškov dela spremembam na ključnih pohištvenih trgih, padca produktivnosti zaradi slabše likvidnosti in posledično blokad dobaviteljev, prezadolženosti in podobno. K težavam Novolesa je vplivala tudi koncentracija veletrgovcev. Pri tem Murgelj izpostavlja prevzem Lesnine, ki je bila Novolesov največji kupec, s strani avstrijske pohištvene verige Lutz. Prevzem Lesnine je povzročil pritiske po večjih rabatih, ki jih je bil Novoles prisiljen odobriti. To pa ob nizkem povpraševanju postavlja pod vprašaj dobičkonosnost marsikaterega od pohištvenih programov Novolesa, dodaja Murgelj. Kot smo v Dnevniku razkrili pred kratkim, je ATVP v Novolesu zaznal sum o usklajenem delovanju podjetij Gozdno gospodarstvo Novo mesto in Gozd Ljubljana, ki skupaj obvladujeta dobrih 36 odstotkov delnic Novolesa. Zato lahko v postopku pred ATVP obe podjetji v Novolesu ostaneta brez glasovalnih pravic, dokler ne objavita prevzemne ponudbe ali zmanjšata število delnic pod prevzemni prag, ki znaša 25 odstotkov. Tako v Gozdnem gospodarstvu Novo mesto kot v Gozdu Ljubljana so usklajeno delovanje nedavno zanikali. sebastjan.morozov@dnevnik.si

Okoli 670 delavcev CPM bo danes in jutri prejelo odpoved o zaposlitvi. Na prijavo večje skupine delavcev iz CPM so že pripravljeni na mariborskem zavodu za zaposlovanje. Stečajni upravitelj Cestnega podjetja Maribor CPM Silvo Zorec je okoli 670 zaposlenim danes začel vročati odpovedi pogodb o zaposlitvi. Delavske knjižice, s katerimi se bodo lahko prijavili na zavod za zaposlovanje, bodo delavci prejeli po izteku 15-dnevnega odpovednega roka. Barbara Matul iz Sindikata cestnega gospodarstva Slovenije je povedala, da bodo odpovedi zaposlenim vročili osebno na sedežu podjetja danes in v petek med 8. in 14. uro. Tistim, ki v naslednjih dveh dneh ne bo uspelo priti na sedež propadlega mariborskega gradbenega podjetja, pa bodo odpovedi izjemoma vročili tudi v ponedeljek. Delovno razmerje bo zaposlenim prenehalo po izteku 15-dnevnega odpovednega roka, takrat pa bodo delavci tudi prejeli delavske knjižice in ostalo dokumentacijo v zvezi z delovnim razmerjem v CPM. Takrat bo zavod za zaposlovanje tudi organiziral delavnice in prijave na zavod ter uveljavljanje pravic v primeru brezposelnosti, je še dodala Matulova. Cestno podjetje Maribor je od 23. februarja v stečaju. Na prijavo večje skupine delavcev iz CPM, ki so ostali brez dela, so že pripravljeni tudi na mariborskem zavodu za zaposlovanje. Po besedah direktorice Vlaste Stojak so se s stečajnim upraviteljem že srečali in dogovorili za izmenjavo dokumentacije, v času odpovednega roka pa se bodo na zavodu posebej organizirali, tako da jih bodo za prijavo na zavod sprejemali naročene, s čimer se bodo izognili tudi morebitni gneči. Po besedah Stojakove, naj bi stečajni upravitelj sam že ta teden uredil formalnosti z jamstvenim skladom, za okoli 130 tujih delavcev iz tretjih držav pa se tudi že dogovarjajo s centrom za socialno delo, da bodo lahko koristili izredno državno pomoč. Zdaj že nekdanji delavci CPM si od zavoda lahko prvi denar obetajo 15. aprila, a bo to nadomestilo le delno, samo za tisti del marca, ko so že bili dejansko brezposelni.

V Sloveniji se mudi skupina premožnih investitorjev, ki so uradno na dobrodelnem obisku, neuradno pa naj bi iskali poslovne vezi. Na obisk jih je povabila organizacija Connected World, ki jo vodi Katarina Lovšin.

Kot da zadnjih pet dni ni bilo, Apple je pridobil skoraj pet odstotkov Stanje ob zaključku Optimizem na ameriških trgih kapitala se je v zadnjih dveh urah trgovanja umiril, pomembnejši ameriški borzni indeksi so od zadnjega poročila končali kanček nižje. Indeks Dow je danes zabeležil največjo rast v mesecu dni, najbolj zaslužen je tehnološki sektor. Med podjetji, ki jim sledi, je največ pridobil Walt Disney in sicer 2,4 odstotka. Med podjetji, ki jim sledi, indeks Dow, ni nobeno trgovanja dočakalo v rdečih številkah. Dow Jones + 1,5 odstotka Nasdaq +1,82 odstotka S&P 500 +1,55 odstotka Stanje ob 19:55 Kljub začetnemu mlačnemu trgovanju so v zadnjih dveh urah ameriške borze eksplodirale, največjo rast beleži tehnološki sektor. Apple, ki je zadnjih pet trgovalnih dni le drsel, je danes pridobil že skoraj pet odstotkov. Rastejo tudi blue-chipi, med podjetji, ki jim sledi indeks Dow Jones, le Johnson& Johnson beleži zdrs. Dow Jones + 1,55 odstotka Nasdaq + 1,96 odstotka S&P 500 + 1,57 odstotka Stanje ob 15:45 - po 15 minutah trgovanja Dow Jones + 0,75 % Nasdaq + 0,85 % S & P 500 + 0,7 % Delnice Goldman Sachs so zdrsnile za pol odstotka. Investicijska banka je resda poslovala nad pričakovanji in povišala dividendo, a so bili njeni prihodki in dobiček bili manjši kot v prvem četrtletju lani. Tudi povprečna plača zaposlenih se je skrčila kljub temu, da so odpustili 900 zaposlenih in jih tam sedaj dela le še 32.400.

Nekoliko je presenečen nad odločitvijo nadzornega sveta Nadzorni svet NLB-ja je sprejel odstop predsednika uprave Draška Veselinoviča, ki pa je nad tem presenečen. Veselinovič je svoj odstop ponudil, potem ko so iz vladne koalicije začele prihajati ostre kritike zaradi reprogramiranja skoraj 150 milijonov evrov posojil Infond Holdingu. O Veselinovičevi usodi bi morali nadzorniki odločati že na izredni seji konec aprila, a se je predsednik nadzornega sveta Igor Marinšek odločil in sejo preklical. O ponujenem odstopu so tako razpravljali danes, na zadnji redni seji nadzornega sveta v tej sestavi, čeprav obravnava odstopne izjave ni bila na dnevnem redu seje. Veselinovič nekoliko presenečen Vse svoje odločitve od prvega dne nastopa mandata dalje sem sprejemal kot strokovnjak, skladno z veljavnimi predpisi in v dobro banke, zato me odločitev nadzornega sveta banke po svoje preseneča, je v sporočilu za javnost zapisal Veselinovič. Dodal je še, da glede na to, da je odstop ponudil sam, ne bo upravičen do odpravnine. Veselinovič je takrat, ko je podal odstopno izjavo, dejal, da bo, če nadzorniki sprejmejo njegov odstop, iz banke odšel brez odpravnine. Dodal je, da je odstopno izjavo, ki sicer ni bila nepreklicna odločitev je bila v rokah nadzorniki, ponudil zato, da bi zaščitil inštitucijo ob vseh pritiskih in razpravah, ki potekajo o njeni poslovni politiki in predvsem o njenih posameznih posojilih, kar je po njegovem mnenju narobe. Odhaja po dobrih treh mesecih Veselinovič je vodenje NLB-ja prevzel 1. februarja, že sam postopek njegovega imenovanja na čelo NLB-ja brez javnega razpisa pa je v politiki sprožil številne polemike, pa tudi Banka Slovenije je tedaj menila, da je bil postopek izbire začet prepozno in izpeljan neustrezno. Mislim, da je odločitev ustrezna. Nadzorni svet ga je imenoval, prav je, da ga isti nadzorni svet tudi razreši, je za Pop TV dejal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik iz stranke Zares, ki je najglasneje protestirala proti Veselinovičevemu imenovanju. Kdo bodo novi nadzorniki? Nadzorniki so danes obravnavali še četrtletne rezultate banke, ne pa tudi Kramarjeve nagrade, kar bi morala biti tema že na izredni seji. Redna skupščina banke bo 30. junija, na njej pa bodo potrjeni novi nadzorniki, ki bodo imenovali novo upravo. Imena novih nadzornikov so sicer še skrivnost, ve se le, da med petimi predstavniki države ne bo Metke Tekavčič. Kad in Sod sta predlagala prvega moža Kolektorja Stojana Petriča in Aleksandra Svetelška iz Tuša. Med kandidati so še direktor Taluma Danilo Toplek, član uprave Telekoma Filip Ogris Martič, profesor z mariborske fakultete Rasto Ovin in bančnik Gregor Dolenc, poroča TV Slovenija.

Ljubljana - Včeraj objavljeni letni izkazi podjetij družine Janković ne razkrivajo nič pretresljivega, saj niso prodala praktično nobene večje naložbe, temu primerno pa se je poslabšala tudi njihova finančna slika. Če odmislimo posojila, ki jih je več kot 50 milijonov evrov in bi jih morala večino odplačati letos, niso z ustvarjenimi prihodki uspela pokriti niti stroškov obresti nanje. Medtem je prag insolventnosti prestopilo tudi prvo od podjetij Damijana in Jureta Jankovića - Electa Inženiring. Podjetje, ki se uradno ukvarja z investicijskim inženiringom, dejansko pa služi kot osrednji finančni holding sinov ljubljanskega župana Zorana Jankovića, je namreč minulo leto ponovno končalo v rdečih številkah. Kot solastnik številnih podjetij, tudi ljubljanske pivnice in pivovarne Kratochwill, je namreč ustvarilo tričetrt milijona evrov čiste izgube, ki pa je ni več mogoče pokriti v breme preteklih dobičkov in rezerv. Ker obenem presega polovico osnovnega kapitala, je Electa Inženiring po insolvenčnem zakonu dolgoročno plačilno nesposobna in bi moral Damijan Janković kot direktor že sprejeti ustrezne ukrepe za njeno finančno prestrukturiranje. Omenimo, da bo podjetju letos ponovno zapadlo več kot deset milijonov evrov finančnih obveznosti. Precej manj, vendar še vedno več kot tri milijone evrov dolgov bi morala letos poplačati Electa Naložbe, na kateri imata brata Janković za več kot 24 milijonov evrov nepremičnin in zemljišč. Plemeniti predvsem dana posojila (komu, ni razkrito), ki jih je bilo decembra 2011 za kar šest milijonov evrov, svoje prihodke pa ustvarja tudi na račun naložb. Vseeno je lanskoletni izkupiček le 553.336 evrov, s katerim je pokrila le dobre tri četrtine obresti na posojila. Iz finančnih škripcev ni izplavala niti družba KLM Naložbe, ki jo sicer vodi Damijan Janković, vendar je njen dvotretjinski lastnik Zoran Janković. Z dividendami, ki jih vsako leto dobi na račun lastništva slabih dveh odstotkov Mercatorja, namreč lani ponovno niso zadoščale za poplačilo obresti na 11-milijonsko posojilo pri Factor Banki, tako da so KLM Naložbe beležile okoli 54 tisočakov čiste izgube. Kot je znano, se je Janković decembra lani vsaj javno opredelil proti prodaji Mercatorja Agrokorju, vendar pa to ne spremeni dejstva, da bi morala njegova družba za delnico "najboljšega soseda" iztržiti najmanj 180 evrov, saj v nasprotnem primeru ne bi mogla vrniti niti posojil. tomaz.modic@dnevnik.si

Ljubljana - Zaposleni v domžalskem Heliosu, ki ga vodi predsednik uprave Uroš Slavinec, bodo v prihodnje lahko prejeli del bilančnega dobička družbe. Takšen je namreč predlog uprave, o katerem bodo delničarji glasovali na skupščini 4. julija. Če ga bodo potrdili, bo Helios ena izmed prvih družb, ki bo uvedla sicer prostovoljno udeležbo zaposlenih pri dobičku. Udeležbo delavcev pri dobičku je prejšnji teden napovedala tudi uprava Iskre Avtoelektrike pod vodstvom Aleša Nemca. Heliosovi lastniki bodo na skupščini odločali o uporabi 14,74 milijona evrov bilančnega dobička. Za dividendo v višini kar 12,04 evra bruto na delnico bodo namenili 3,35 milijona evrov. Pet članov uprave bo skupaj prejelo dobrih 200.000 evrov nagrade, sedemčlanski nadzorni svet pa slabih 70.000 evrov. Preostalih 11,12 milijona evrov bodo prenesli. Delničarji naj bi upravo tudi pooblastili, da pridobiva lastne delnice, ki jih bo namenila izplačilu udeležbe pri dobičku in ohranjanju vrednosti delnice. Nadzornikom Antonu Jurgetzu, Aleksandru Kokotu in Heleni Bešter pa bi na predlog uprave mandat podaljšali za novo štiriletno obdobje.