text
stringlengths 62
9.94k
| label
int64 0
1
|
|---|---|
Ljubljana - Upravni odbor Adrie Airways se bo popoldne sestal na seji, po kateri ni izključena menjava obeh izvršnih direktorjev družbe. Kot je danes za STA pojasnil predsednik upravnega odbora Maks Tajnikar, banke upnice še vedno niso odobrile premostitvenega kredita, zatika pa se pri največji upnici NLB, kar se zdi Tajnikarju nenavadno. Banke upnice naj bi sicer za podporo sanacije zahtevale menjavo glavnega izvršnega direktorja Tadeja Tufka, mediji pa so v teh dneh poročali, da naj bi tako Tufek kot drugi izvršni direktor Marjan Ravnikar s položaja odstopila sama. Vsekakor oba ostajata v Adrii, saj je Maks Tajnikar pojasnil, da so se že pogovarjali, kakšne obveznosti bi v tem primeru prevzela. "Gre za delo na hčerinskih družbah, in kar je zelo pomembno - obstaja visoka potreba po ustrezni primopredaji poslov. V Adrii to ni tako enostavno, zahtevamo od njiju, da sodelujeta pri tem," je poudaril. Tajnikar meni, da ni smiselno, da bi Tufek odstopil sam, glede na to, kakšne so pogodbene obveznosti. "Kadrovske menjave v vrhu bodo pri obeh dveh izvršnih direktorjih. Kdaj bodo, pa je odvisno od tega, kako bodo tekli pogovori z bodočimi kandidati," je dodal Tajnikar. Slednji s strani bank nima nobene zahteve, da bi moral izpeljati kadrovske menjave, to je po njegovih besedah stvar notranje odločitve. Na današnji seji točke o kadrovskih menjavah po zagotovilih Tajnikarja ni. "Lahko pa jo uvrstimo, če bodo nekatere stvari do takrat dorečene. Lahko pa se to zgodi tudi čez vikend ali v ponedeljek," je še poudaril. Mnenje ministrstva za promet, ki preverja finančno poročilo Adrie, naj bi bilo znano danes ali v ponedeljek. "Če Adria ostane brez licence za letenje, potem je na zemlji, gre v stečaj," je pojasnil Tajnikar. Trenutno dnevno potekajo razgovori z bankami. Največjo oviro pri zagotovitvi kratkoročnega posojila je NLB, kar je po Zajnikarjevih besedah nenavadno, glede na to, da je najbolj izpostavljena s svojimi krediti v Adrii. Ostale banke so pripravljene sodelovati. Razlogov za ravnanje NLB Tajnikar ne pozna. "Moram priznati, da jih ne razumem. Mislim, da NLB pri tem dela zelo veliko škodo sebi in Adrii," meni in dodaja, da je lahko vsak sestanek korak naprej. A obenem opozoril, da gre pri zagotavljanju premostitvenega posojila zelo na tesno s časom. "Gre tako rekoč za ure in dneve." | 0 |
Prolink zahteva odškodnino Protikorupcijska komisija sumi na dve vrsti kaznivih dejanj v Palomi, kjer naj bi nakazali previsok predujem izvajalcu gradnje čistilne naprave. Kosova komisija se je pred tem sešla z izvajalcem, podjetjem Prolink, in ugotovila, da njihove poslovne listine niso verodostojne. Obenem pa Prolink Palomo obtožuje, da je enostransko odstopila od gradnje čistilne naprave v Ceršaku, zaradi česar ta ni zgrajena. Pri tem naj bi bilo Prolinku skladno s pogodbo nakazanih 25 odstotkov predujma, 750.606 evrov. Skoraj 500.000 evrov je že bilo vrnjenih Palomi, preostalo pa je še predmet pogajanj. V Prolinku so se strinali s komisijo, da očitane nepravilnosti pregledajo pristojni organi. Direktor podjetja Oskar Kocjan je zatrdil, da bo, če bo sum potrjen, takoj odstopil kot član izvršilnega odbora NSi in tudi kot član nadzornega sveta Kapitalske družbe. Komisija bo o ugotovitvah obvestila policijo in davčno upravo. | 0 |
Steklarska nova ni edinstveni primer neplačevanja prispevkov iz naslova osebnih dohodkov zaposlenih. Tudi v Industriji usnja Vrhnika je neplačanih prispevkov za okoli 1,5 milijona evrov. Delavkam IUV podjetje od februarja lani ni plačevalo prispevkov. Stečajna upraviteljica Industrije usnja Vrhnika Nataša Gibičar Toš je za 24ur.com potrdila, da ZPIZ-u IUV dolguje 1.077.646,97 evra, ZZZS-u pa 419.209,37 evra. Prispevkov podjetje ni plačevalo od februarja lani pa do stečaja, razlog pa so bile velike likvidnostne težave, zato sama ocenjuje, da bi morali insolventni postopki steči že takrat. Glede dolžine stečajnega postopka pa je zatrdila, da bo ta odvisen od unovčevanja stečajne mase in trajanja sodnih postopkov. Kot je znano, se je na razpis za nakup IUV z zavezujočo ponudbo edini prijavil le lastnik podjetja Solidarnost Jernej Štuhec, a včeraj je že napovedal, da odstopa od namere o nakupu kompostarne, kar pomeni, da bo njegova 11-milijonska ponudba nekoliko nižja. Za nakup podjetja naj bi najel posojilo od Evropske investicijske banke EIB in Razvojne banke sveta Evrope CEB, pri čemer računa na 60-odstotno poroštvo države. | 0 |
Hit namerava do leta 2019 skupaj s partnerji zgraditi nov turistični kompleks. Vrednost projekta naj bi bila od 700 milijonov do milijarde evrov, igralniški del pa naj bi zajemal manj kot tri odstotke površin. Kazino Perla v Novi Gorici Predsednik uprave Hita Drago Podobnik je dejal, da namerava Hit s partnerji do leta 2019 zgraditi nov turistični kompleks v vrednosti od 700 milijonov do milijarde evrov. Kompleks naj bi zgradili nekje ob slovensko-italijanski državni meji, trenutno je še vedno šest možnih lokacij. Raztezal naj bi se na površini 120 hektarov, od katerih bi jih 70 porabili za golf igrišče in apartmajsko naselje. Turistični kompleks naj bi tako ponujal raznovrstno zabavo, saj naj bi vseboval hotel, wellness center, igralnico, restavracije, večnamensko prireditveno dvorano, kongresni center, diskoteko, galerijo, nakupovalni center, multipleks kinodvoran, igrišče za golf z apartmajskim naseljem, vodni park in zabaviščni park. To bo atraktiven presežek v primerjavi z vsem, kar je v Evropi nastalo doslej v smislu velikosti, pestrosti ponudbe in kakovosti storitev, je poudaril Podobnik, ki je prepričan, da je kompleks zasnovan kot trajnostno naravnano zaokroženo turistično območje, zeleno in energetsko premišljeno. Multiplikativni učinki tega turističnega kompleksa bodo pozitivno vplivali na celotno slovensko turistično gospodarstvo, je še dejal prvi mož Hitove uprave. Načrt za turistični kompleks Foto Hit Današnje predstavitve se je udeležil tudi načrtovalec kompleksa Paul Steelman, ki je prepričan, da bo ponudba pritegnila veliko obiskovalcev. Zabavni program in tematski park naj bi temeljila na slovenski zgodovini, zato bo turistični kompleks zanimiv za obiskovalce iz širšega okolja in ne le bližnjih krajev, je prepričan Steelman. V Hitu pričakujejo, da bodo imeli v novem turističnem kompleksu povprečno po 2600 obiskovalcev na dan, saj naj bi igralniški kompleks letno obiskalo okoli dva milijona obiskovalcev, vodni in zabaviščni park pa milijon obiskovalcev. V novem turističnem kompleksu naj bi zaposlili okoli 1500 ljudi, dodatnih 400 pa bo zaposlenih posredno v spremljevalnih dejavnostih. | 1 |
Upravna enota. Mobitelu gradbenega dovoljenja ni izdala. Inšpektor zavajal. Mobitelova bazna postaja s šestimi antenami na hotelu Kras ni le na črno vklopljena (to smo razkrili prejšnji teden, tudi na Mobitelu so omenjeno priznali, rekoč, da je tako le testno), pač pa tudi na črno postavljena. Na Upravni enoti (UE) Postojna so nam dejali, da gradbenega in uporabnega dovoljenja za postajo niso izdali – niti samostojno niti v sklopu gradnje hotela, kjer je sicer predviden prostor za bazno postajo. Mobitel se namreč sklicuje prav na gradbeno dovoljenje za postajo, ki da ga je pridobil investitor hotela v sklopu gradbenega dovoljenja za celoten objekt. Toda tudi Edo Progar, direktor družbe Epic, ki je bila investitor objekta, nam je potrdil, da si mora vsa dovoljenja za postajo priskrbeti Mobitel. Tehnični pregled Na UE so nam še pojasnili, da bazna postaja sploh ni bila predmet tehničnega pregleda. V uporabnem dovoljenju za hotel pa je obdelana kot prostor za naprave s priključki in konstrukcijo, antene in njihova moč pa niso predmet dovoljenja. Inšpektor v molk Z gradbene inšpekcije so nam pred kratkim sporočili, da ima objekt vključno z bazno postajo uporabno dovoljenje in da zato nimajo razlogov za ukrepanje. Opozorili smo jih, da podatki UE govorijo drugače, a na to še niso odgovorili. Občina za stanovalce? Da ima postaja gradbeno dovoljenje, je zatrjevala tudi predstavnica Občine Postojna, ki na pobudo Mobitela spreminja prostorski načrt centra, zato da bi bila omogočena vključitev bazne postaje. Oster ne proti spremembi so že izrazili stanovalci, ki živijo tik ob postaji. Poudarili so, da so bili sevanju postaje na starem hotelu izpostavljeni že deset let, kar je več kot dovolj. Več ljudi je namreč umrlo za rakom. Razočarani so tudi nad ravnanjem občine, ki bi po njihovih besedah morala predvsem varovati interes občanov, ne pa zasebnega kapitala. | 0 |
Po številnih gradbenih podjetjih je tudi vodstvo mariborskega MTB na sodišče vložilo predlog za stečaj. Kot vzrok za stečaj je direktor navedel upad naročil, kreditni krč in druge posledice finančno-gospodarske krize. Podjetje MTB je že aprila lani na sodišče vložilo predlog za prisilno poravnavo. Direktor mariborskega gradbenega podjetja MTB Viktor Lednik je na mariborsko sodišče vložil zahtevo za začetek stečajnega postopka. V MTB je zaposlenih okoli 120 delavcev. Lednik je v sporočilu za medije pojasnil, da podjetje MTB ni zmoglo nadaljevati začrtane poti poslovanja, predvsem zaradi upada investicij za znane naročnike, neaktivirane nadaljnje lastne gradnje zaradi bančnega krča in splošnih posledic finančno-gospodarske krize, ki so v zadnjih letih prizadele Slovenijo. Žal nam v letošnjem februarju ni uspelo zagotoviti plač za zaposlene, kar je pogoj za normalno delovanje podjetja, zato smo se odločili, da sodišču predlagamo stečaj, je še zapisal direktor gradbenega podjetja, ki je sicer v večinski lasti Blaža Mlinariča. Da bo zoper podjetje uveden stečaj, je bilo jasno že pretekli teden, ko je Lednik delavce obvestil, da pogovori z bankami niso bili uspešni. Kot je že takrat povedala sindikalna predstavnica Breda Črnčec iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, so delavci sicer razočarani, po drugi strani pa čutijo olajšanje, saj bodo tako čim prej prišli do denarja na zavodu za zaposlovanje in iz jamstvenega sklada. Ob tem je dodala, da bo sindikat poskušal vsaj minimalno pomagati, v kolikor bo lahko, saj se na sindikat gradbeništva po pomoč obračajo številni delavci, ki so ostali brez zaposlitve po vsej državi. Zlasti bodo delavcem v oporo pri izpolnjevanju obrazcev, napotili pa jih bodo tudi na humanitarne organizacije. Delavci MTB, podjetja, ki je bilo lani v prisilni poravnavi, tako niso dočakali januarske plače skupaj s poplačili posojil in stroški za prevoz na delo. Stavkajoči delavci so sicer že ob začetku stavke napovedali, da od vodstva pričakujejo, da bo predlagalo stečaj, če podjetje do ponedeljka ne bo nakazalo zahtevanih izplačil. S stečajem je dokončno propadel še eden od mariborskih gradbincev. Že konec januarja je bil stečaj uveden v družbi Stavbar Gradnje, kjer je delo izgubilo okoli 130 ljudi, konec februarja pa je enaka usoda doletela tudi CPM s 670 zaposlenimi. Da slika v mariborskem gospodarstvu ni rožnata niti v drugih panogah, pa je dokazal še začetek stečajnega postopka v Tovarni vozil Maribor, od koder se bo moralo na zavod za zaposlovanje prijaviti še okoli 140 ljudi. | 0 |
Ljubljana - Letos naj bi se prihodki od prodaje v farmacevtski industriji povečali med štirimi in petimi odstotki, na 840 milijard dolarjev (približno 605 milijard evrov). Raziskava družbe IMS Health napoveduje še večjo rast prihodnje leto, ko naj bi ta poskočila tudi do sedmih odstotkov, kar bi pomenilo skupne prihodke od prodaje pri 880 milijardah dolarjev. Glavni gonilni sili svetovnega povpraševanja po zdravilih sta tudi največji državi po številu prebivalstva na svetu. V Indiji in na Kitajskem naj bi se namreč povpraševanje po zdravilih letos povečalo za 17 odstotkov. Hitro rastoča gospodarstva pa bodo v prihodnjih letih pomenila kar 48 odstotkov rasti celotne industrije. Nekoliko manjša rast prodaje zdravil bo prisotna na največjih svetovnih trgih, torej v ZDA, na Japonskem in v Evropi. Rast prihodkov farmacevtskih družb v ZDA se namreč počasi umirja. Na ameriškem trgu, kjer farmacevti ustvarijo skoraj polovico vsega svetovnega zaslužka, naj bi se rast prihodkov industrije letos povečala rekordno počasi, za tri do štiri odstotke. Še slabše pa kaže največjim evropskim trgom, kot so Nemčija, Francija, Italija, Velika Britanija in Španija, kjer se bodo prihodki farmacevtskih družb povečali med enim in tremi odstotki. jan.bratanic@dnevnik.si | 1 |
To predstavlja večino Darsovih prihodkov Družba za avtoceste je v letu 2009 ustvarila 266,7 milijona evrov prihodkov, največ na račun cestnin - 235 milijonov evrov. Odhodki Darsa so lani znašali 254,8 milijona evrov, pri čemer je koncesijska dajatev ocenjena na 166,5 milijona evrov. Realiziran čisti poslovni izid obračunskega obdobja je ocenjen na 9,4 milijona evrov, je uprava v sredo pojasnila nadzornemu svetu. Letos načrtujejo 7,7 milijona evrov dobička Dars bo letos skladno z načrti ustvaril 7,7 milijona evrov dobička. Prihodki so načrtovani v višini 271,9 milijona evrov prihodkov, pri čemer bodo tudi letos večino, 243 milijonov evrov, predstavljali prihodki od cestnin. Dars za letos načrtuje za 262,2 milijona evrov odhodkov, pri čemer je koncesijska dajatev predvidena v višini 173,6 milijona evrov. Nadzorniki Darsa so se v sredo seznanili tudi s poročilom o realizaciji letnega načrta razvoja in obnavljanja avtocest za lani. Nadzorni svet Darsa se je med drugim seznanil še s poročilom o poteku aktivnosti vladnega akcijskega načrta za uvedbo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku in z informacijo v zvezi s ponarejenimi vinjetami. | 1 |
Nova lokacija. Uporabniki ob glavni cesti čakajo na hrano pred zaklenjenimi vrati. Vhod, neprimeren za invalide, naj bi uredili. "Uporabniki vsak dan od 10. ure na ulici na hrano čakamo pred zaprtimi vrati javne kuhinje. Jedilnice ne odprejo pred 10.50," se je na nas obrnila uporabnica mariborske javne kuhinje, ki jo upravlja podjetje Dom pod Gorco. Invalidu hrana na ulico Kot smo že poročali, se je pred nekaj dnevi javna kuhinja odprla na novi lokaciji, in sicer v prostorih bivše Pande na Dvořakovi ulici 14, ki so v lasti Mestne občine Maribor. Uporabnica, katere ime hranimo v uredništvu, je še povedala, da nimajo urejenega niti dostopa za invalide: "Gospod, ki pride po hrano z invalidskim vozičkom, ne more v jedilnico, zato mu morajo hrano prinesti pred jedilnico na ulico." "Vsakega kaj zmoti" Matjan Cojhter, direktor Doma pod Gorco, pa je zatrdil, da uporabniki nove prostore hvalijo, pravijo, da so boljši kot prejšnji ter da je jedilnica svetlejša in prijaznejša. "Vsakega kaj zmoti. Nismo vedeli, da invalidi ne morejo v notranjost. Zadevo bomo pregledali in jo uredili," je dodal. Hrane za zdaj dovolj V omenjeni kuhinji na dan pripravijo obroke za okoli 600 ljudi. Za tiste, ki imajo od Centra za socialno delo Maribor odločbe za brezplačen obrok, hrane še ni zmanjkalo. | 0 |
Poslovni komplet telefonija in internet je odlična rešitev za mala podjetja vse storitve pri enem ponudniku, ki poskrbi tudi za vzdrževanje. Poznate in uporabljate Poslovni paket telefonija in internet Telekoma Slovenije, ki je oblikovan posebej za manjša pojdetja? Sedaj se lahko odločite za Poslovni komplet telefonija in internet, ki prvega nadgrajuje z mobilno telefonijo in brezplačnimi klici znotraj podjetja med mobilnimi in fiksnimi številkami ter cenejšimi klici v mobilno omrežje Mobitel. Poslovni komplet telefonija in internet združuje bogato komunikacijsko ponudbo na enem mestu. Združuje mobilno telefonijo, IP-telefonijo, internet in dodatne napredne komunikacijske storitve pri enem ponudniku Telekomu Slovenije. Prehod s paketa na komplet je zelo enostaven, s cenovnega in praktičnega vidika pa zelo priporočljiv. Komplet je namenjen zlasti manjšim podjetjem SoHo Small Office/Home Office z do 24 fiksnimi priključki in neomejenim številom mobilnih naročniških razmerij. Uporabniku zagotavlja hiter dostop do interneta, IT-podporo, napredne pisarniške storitve in druge osnovne funkcije, ki jih mala podjetja najpogosteje uporabljajo. V komplet je vključen tudi modem oziroma multifunkcijska naprava FritzBox, s katero uporabnik nima nobenih dodatnih stroškov, saj vzdrževanje in nadgradnje prevzame Telekom Slovenije. Naprava ponuja dodatne funkcionalnosti za brezžično povezovanje računalnikov WLAN in telefonov DECT, uporabo ali priklop obstoječih klasičnih telefonskih naprav, prejemanje in pošiljanje faks sporočil preko računalnikov, uporabo osrednjega tiskalnika, priklop zunanjih trdih diskov ter mnoge druge uporabne storitve. Zraven sodi še možnost ugodnega nakupa mobilnih in fiksnih telefonskih aparatov ter prenosnih in tabličnih računalnikov. Skratka, poslovni uporabniki se lahko odločite za vrhunsko storitev Telekoma Slovenije, ki vam bo prihranila čas in vas rešila vseh skrbi, kako vzpostaviti interno računalniško, informacijsko in telekomunikacijsko omrežje ter kako zagotoviti brezhibno delovanje. Vse na enem mestu in pri enem ponudniku za sprejemljivo ceno in z možnostjo prilagajanja. | 1 |
Če smo optimisti, lahko upamo, da bodo trendi letos dosegli dno, ocenjuje profesor in komentator Tadej Kotnik "Kriza v območju evra se še zdaleč ni končala in jo bomo prebavljali še leta," je v pogovoru za Žurnal24 povedal Tadej Kotnik, univerzitetni profesor na fakulteti za elektrotehniko in komentator časnika Finance. Pričakuje, da bo skoraj zagotovo sledila vsaj še eno zategovanje pasu pri javnih uslužbencih. "Da bi letošnje leto končali z boljšim povprečnim standardom kot lani, ni realno pričakovati," meni Kotnik. "Če smo optimisti, lahko še vedno upamo, da bodo trendi dosegli dno, bo pa to v veliki meri odvisno od razmer v širšem okolju," dodaja. "Sindikati vzbujajo vtis obstrukcije" Meni, da gre marsikateri od ukrepov vlade v pravo smer, a je bil pogosto sprejeman na način, ki je ustvarjal nesoglasje. Zaveda se , da je zategovanje pasu nujno, vendar se ga je vlada ponekod lotila z "demoniziranjem javnih uslužbencev." Tudi sindikati so se izkazali za izjemno trmaste. "Na nek način razumeš tudi njihove pomisleke, po drugi strani pa s tem, ko zahtevajo referendume za vse zakone po vrsti, ki jih skuša sprejeti vlada, vzbujajo vse močnejši vtis obstrukcije, se pravi, za vsako ceno motiti in ovirati." "Zahod nam ne verjame več" Težave še vedno vidi pri odprodaji državnega premoženja, kjer dajemo signale, da bi kaj prodali, a si premislimo, ko nekdo pokaže interes za nakup. "To smo ponovili že tolikokrat, da nam nihče na Zahodu ne verjame več," pravi. Populistično gledano sta največji pacientki med slovenskimi bankami NLB in NKBM, gledano po številkah pa sta v najslabšem stanju Abanka in Probanka, ocenjuje Kotnik. Zakaj? "Splošno povedano zaradi višine popolnoma neracionalnih kreditov, ki sta jih podeljevali na vse konce ljudem, ki bi bili tako ali drugače 'prijateljski'," dodaja. Pričakuje upad cen nepremičnin V krizah, v kakršni smo, povprečne cene nepremičnin praviloma upadejo bolj znatno, kot so doslej pri nas, pravi Kotnik, ki ocenjuje, da bo do upada cen še prišlo. "Izkušnje kažejo, da je padanje cen nepremičnin kot snežna kepa na klancu - ko se enkrat začne valiti, se težko ustavi, dokler ne pride do dna," še dodaja. | 0 |
Lažni tvit po vdoru v račun ameriške tiskovne agencije AP je v ZDA sprožil pravo paniko. Na novico, da naj bi eksplozija poškodovala Baracka Obamo, so se najsiloviteje odzvali finančni trgi. Če ste se kdaj spraševali, kako odzivni so finančni trgi, je morda tole pravi odgovor. Le nekaj trenutkov po lažnem tvitu ameriške tiskovne agencije AP, da je v Beli hiši prišlo do eksplozije, v kateri je bil ranjen ameriški predsednik Barack Obama, so tečaji na Wall Streetu močno padli. Indeks Dow Jones je v trenutku izgubil kar 128 točk, na srečo si je po zanikanju novice spet hitro opomogel Saj ne da na Wall Streetu več čas visijo na Twitterju. Kot poroča Business Insider, je bila kriva elektronska pošta s kopijo sporočila, ki se je nato med borznimi posredniki razširila kot požar. Agencija AP se je medtem odzvala, povedali so, da so se njihovega računa lotili hekerji, ki naj bi neprestano prežali na gesla AP-jevih novinarjev in urednikov. Odziv na novico, ki je trajala pravzaprav le nekaj sekund, je še enkrat dokazal moč družbenih omrežij. Zaradi številnih odzivov se je odzvala celo Bela hiša. Tiskovni predstavnik Jay Carney je zapisal Hvala vsem za skrb, a predsednik je dobro. Pravkar sem govoril z njim. Hekerji si za sejanje strahu ne bi mogli izbrati boljšega časa, ZDA so po napadih v cilju bostonskega maratona še vedno na trnih, čeprav sta krivca znana, pa mnogo Američanov priznava, da pričakujejo, da se bo zgodilo še kaj groznega . | 0 |
Včasih kdo ostane, ker je sposoben. A to je ogrožena vrsta v zadnjih izdihljajih. Tjaša Pureber (Foto: Nik Rovan) Ob menjavah vlade se skrbno preštevajo glave, ki so se zakotalile pod mizo. Glave, ki so bile vdane prejšnji vladi, glave, za katere se to le domneva, glave, ki so bile preveč pokončne in se niso hotele skloniti (teh je bolj malo), ter glave, ki so se ob napačnem času preprosto znašle na napačni funkciji. Ki si jo je zaželel nekdo, ki bo bolj vdan vladi. Obstajajo tudi dvoživke posebne vrste, ki znajo plavati v kalni vodi vseh vlad. Nihče jim ne zaupa, a če se bolj kot svojemu delu posvečajo lobiranju, jim včasih uspe preživeti. Sem in tja kdo ostane na funkciji, ker je za svoje delovno mesto sposoben. A to je ogrožena vrsta v zadnjih izdihljajih. Giljotina. Števci menjav se ustavijo takoj, ko se prevzame oblast. Kadrovski cunami postane drugorazredna tema. Še posebno ker se začenja nov cikel. Skupaj z medsebojnim obtoževanjem, katera vlada je odsekala več glav. Ko se prešteva, kdo je bolj naš oziroma njihov, se sklicuje na to, da prejšnje glave niso delale dobro in da bodo naše bolje. Postavljajo se domnevno objektivna merila, ki se sproti kršijo. Seveda vsi razumemo, da nove vlade porežejo najvišje funkcionarje. Nerazumljivo pa je, da se po strankarski liniji odstavljajo in nastavljajo tudi uradniki in (domnevni) strokovnjaki. Dokler bo vladal lov na čarovnice, kjer je kontinuirano kakovostno delo uradnikov sprejemljiva postranska škoda političnega kupčkanja s funkcijami, bo vsako upanje na učinkovito in kakovostno javno upravo nesmiselno. V okolju, kjer se ljudje za svoje službe bojijo, nihče ne dela dobro. In to ne velja le za tiste glave, ki padajo pod giljotino te ali one vlade. Velja za vse. Komentar se navezuje na članek Zatišje pred novim cunamijem. | 0 |
Stroški dela v Sloveniji so bili v zadnjem četrtletju 2009 za 2,8 odstotka nižji kot v zadnjem četrtletju 2008. To je predvsem posledica več opravljenih ur na zaposlenega in ukinitev davka na izplačane plače. Najbolj so se znižali stroški dela v dejavnosti kmetijstvo inlov, gozdrastvo in ribištvo za 11,3 odstotka. Po začasnih podatkih Statističnega urada RS Surs so bili stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro v Sloveniji v zadnjem četrtletju 2009 glede na enako obdobje v letu 2008 nižji za 2,8 odstotka. K temu sta prispevala predvsem ukinitev davka na izplačane plače 1. januarja 2009 in večje število opravljenih delovnih ur na zaposleno osebo v zadnjem četrtletju 2009 glede na primerljivo obdobje v letu 2008, so sporočili s Sursa. Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so bili v omenjenem obdobju skoraj v vseh dejavnostih nižji kot v istem obdobju leta 2008, zlasti v dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo za 11,3 odstotka in v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih za 10,9 odstotka, so še zapisali na Sursu. | 1 |
Skupščina Krke Krka bo letos izplačala dividende v znesku 1,61 evra bruto, za kar bo namenila 53,1 milijona evrov. Farmacevt je lansko leto končal s 178 milijoni evrov dobička. Bilančni dobiček novomeške farmacevtske družbe za leto 2012 je znašal 177,9 milijona evrov, po izplačilu dividend pa bo Krki ostalo 124,8 milijona evrov, ki jih bo prerazporedila v druge rezerve iz dobička in prenesla v naslednje leto. Hrvaškima bankama Splitska banka in Hypo-Alpe-Adria, ki imata skupaj v lasti 5,5 odstotka delnic Krke, tako na skupščini ni uspelo s predlogom, naj Krka delničarjem izplača dividende v znesku 2,50 evra bruto. To bi bilo okrogel evro več kot lani. Prav tako niso bili sprejeti predlogi preostalih sklepov obeh bank, so sporočili iz Krke. Colarič je na skupščini napovedal, da bo v novi strategiji družbe za obdobje 2014-2018 predviden višji delež izplačila dividend, znašal pa naj bi več kot eno tretjino dobička predhodnega obdobja. Večja bo tudi zadolženost. V Krki letos namreč načrtujejo vlaganja v vrednosti 182 milijonov evrov. Sicer pa skupina Krka zaposluje 9.839 ljudi, ki so v letošnjem prvem polletju prodali za 597,1 milijona evrov izdelkov in storitev, kar je šest odstotkov več kot v istem obdobju lani. Od tega prodaja na trgih zunaj Slovenije predstavlja 93 odstotkov prihodkov, najpomembnejša regija pa je vzhodna Evropa. | 1 |
Kot da atentati, finančna kriza in eksplozivna dvigala v najvišji stavbi na svetu za Dubaj še niso dovolj, se je v četrtek pojavila nova kriza – dramatično puščanje vode iz ogromnega akvarija. Obiskovalci ogromnega nakupovalnega središča so se v trenutku, ko se je pojavila razpoka na enem izmed stekel akvarija, skozi katero je začela puščati voda, dobesedno razkadili. Akvarij, v katerem je kar 2,5 milijona ton vode in je domovanje več kot 33 tisoč rib, je ena izmed številnih atrakcij trgovskega središča Dubai Mall, ki velja za največjega na Bližnjem vzhodu. Predsednik Emaarja, idejni vodja trgovskega središča, je tudi po tem, ko je bil objekt že zalit z vodo in evakuiran, še vedno vztrajal, da ne gre za nikakršno puščanje, temveč naj bi prišlo do tehnične napake pri mehanizmu, ki je zaslužen za brezhibno delovanje akvarija. Njegove besede so zbledele takoj zatem, ko so tamkajšnji mediji objavili sliko, ki jo je posnel eden izmed obiskovalcev, prikazuje pa počeno steklo akvarija, skozi katerega dobesedno lije voda. Center odprt še isti dan Policija je dejala, da je šlo za majhno razpoko, skozi katero je pronicala voda. No, ta “majhna“ razpoka je bila kriva, da je voda ustvarila pravi mali tok po stavbi, ki se je končal v kleti stavbe, kjer je parkirišče. Kmalu po evakuaciji je trem delavcem in šestim potapljačem uspelo zajeziti puščanje. Množica rib, med katerimi je kar 400 morskih psov, zaradi pomanjkanja vode ni bila poškodovana. Nakupovalni center je bil očiščen in odprt za javnost še isti večer. Poceni ribji zrezki Velika tragedija je bila za nekatere tudi razlog za smeh, saj so se po medmrežju v trenutku razširile šale o poceni ribjih zrezkih, na voljo pa naj bi bili celo slastni morski psi. | 0 |
V dveh grobiščih pri Škofji Loki so arheologi odkrili posmrtne ostanke enajstih žrtev pobojev. Med žrtvami so bile najmanj tri ženske. Škofjeloška komisija za evidentiranje in urejanje prikritih grobišč povojnih pobojev je danes končala izkopavanja dveh grobišč v Žolščah v bližini Puštala pri Škofji Loki, kjer so arheologi odkrili posmrtne ostanke enajstih žrtev pobojev. Med najdenimi okostji naj bi jih šest pripadalo domačinom, medtem ko o preostalih petih žrtvah za zdaj še ni veliko znanega, je ob koncu izkopavanj pojasnil predsednik posebne komisije za evidentiranje in urejanje prikritih grobišč Jože Kranjc. Po ugotovitvah arheologov, ki jih je vodil Draško Josipovič, so bile med enajstimi najdenimi žrtvami najmanj tri ženske . Poleg posmrtnih ostankov, med katerimi so jih šest našli v eni grobni jami, pet pa v sosednji, so našli tudi različne predmete, od uhanov in glavničkov do praznih tulcev od nabojev. Ostanke žrtev povojnih pobojev bodo v torek odpeljali bodisi sorodnikom žrtev, ki jih bodo pokopali v družinskih grobovih bodisi na pokopališču v Lipici, kjer naj bi še do konca tega leta uredili skupinsko kostnico. V njej bodo mesto našli tudi neidentificirani ostanki žrtev pobojev, ki so jih arheologi odkrili v drugih grobiščih v Škofji Loki. V četrtek naj bi na Gorenjskem s sondiranjem povojnih grobišč začela tudi vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Kot je pojasnil predsednik komisije Jože Dežman, bodo preiskali domnevna grobišča na območju Lancovega in na območju Hrušice. | 0 |
Ljubljana - Javno agencijo RS za podjetništvo in tuje investicije (Japti) je v četrtek obiskala gospodarska delegacija iz največjega mesta jugozahodne Kitajske Chongqinga. Delegacija predstavnikov China Development Bank in podjetja Chongqing Transportation Tourism Investment Group se je zanimala za možnosti investiranja v Sloveniji. Kot so danes sporočili iz Japtija, sta predstavnike delegacije sprejela direktor Japtija Igor Plestenjak in vodja oddelka za internacionalizacijo, tuje neposredne investicije in predstavništva slovenskega gospodarstva v tujini Zoran Stamatovski, srečanja pa se je udeležil tudi predstavnik kitajskega veleposlaništva v Ljubljani. Plestenjak in Stamatovski sta Kitajcem orisala slovensko poslovno okolje ter slovensko politiko spodbujanja investicij ter predstavila možnosti vlaganja v zanimive projekte na področju infrastrukture, turizma ter logistike. Predstavniki kitajske delegacije so tudi sami predstavili svoje želje in ambicije za sodelovanje. Član kitajske delegacije je bil tudi podpredsednik ene največjih kitajskih bank China Development Bank Hao Yao Hui, ki je poudaril velike možnosti sodelovanja. Banka ima tudi svojega predstavnika v Ljubljani, s katerim so se na Japtiju dogovorili za nove sestanke in konkretno predstavitev projektov za možnost investiranja. Interes za vlaganje so izrazili tudi predstavniki podjetja Chongqing Transportation Tourism Investment Group, ki se ukvarja z gradbeništvom, projektnimi investicijami, financiranjem in upravljanjem projektov, predvsem na področju transporta in turizma. Podjetje trenutno gradi 5000 kilometrov avtocest in izvaja enega največjih turističnih projektov nasploh v zgodovini Kitajske v okolici tega mesta, sicer pa je tudi lastnik desetih hotelov s petimi zvezdicami, opremlja luksuzne ladje itd. Kapital podjetja znaša štiri milijarde evrov. | 1 |
Na sestanku, ki so ga sklicali združeni podizvajalci pri projektu Celovški dvori, ni bilo ne predstavnikov NLB ne Vegrada. Po trditvah podizvajalcev imajo dokaze, da je NLB vedela, da je 30 odstotkov stanovanj namenjenih za kompenzacijo. Celovške dvore bi podizvajalci lahko zaključili v dveh mesecih, če bi se z NLB in Vegradom dogovorili za plačilo. Mirko Požar Sestanka v Ljubljani so se udeležili predstavniki Združenja podizvajalcev zaključnih del v gradbeništvu in predstavnik Mestne občine Ljubljana. V NLB se sestanka menda niso želeli udeležiti, ker vztrajajo, da je banka v projektu izgradnje stanovanjskega kompleksa Celovški dvori udeležena le kot sofinancer investitorja in je svoj del pogodbenih obveznosti že v celoti izvršila. Zaradi odsotnosti NLB se sestanka niso udeležili tudi predstavniki Vegrada. Sodelovanje z NLB je ključno Podizvajalci vztrajajo, da je sodelovanje NLB ključno za rešitev njihovih težav. Banka je vključena na temo izbrisnih pobotnic, kajti ta tema je znana od samega začetka poslovnega procesa na Celovških dvorih. Zdaj je potrebno, da banka le zavzame določeno stališče, je poudaril predsednik združenja podizvajalcev Mirko Požar. Če oni ne morejo priti sem, bomo predlagali, da gremo mi k njim. Upam, da nas bodo sprejeli. Medtem na banki pravijo, da so le soinvestitorji in da so svoje obveznosti glede projekta že v celoti izpolnili. V banki še pravijo, da je naloga Vegrada in podizvajalcev, da se dogovorijo glede plačila. Podizvajalci pa pravijo, da bi se banka morala vključiti v pogovore, ker ima na stanovanja zapisano hipoteko. Tako tudi na stanovanja, ki so jih podizvajalci že dobili za kompenzacijo takih naj bi bilo okoli deset. Na teh stanovanjih ima NLB še vedno hipoteko, ki je ne želi umakniti. Vegrad pa naj bi za kompenzacijo že v začetku projekta namenil okoli 30 odstotkov stanovanj. Podizvajalci Situacija je vsak dan težja Podizvajalci menijo, da je sodelovanje NLB ključno, medtem ko na banki pravijo, da so le soinvestitorji in da so svoje obveznosti glede projekta že v celoti izpolnili. V banki še pravijo, da je naloga Vegrada in podizvajalcev, da se dogovorijo glede plačila. Na fotografiji so Celovški dvori. Podizvajalci so del plačila pri projektu Celovški dvori prejeli v obliki stanovanj, za katere pa ima izbrisne pobotnice NLB. Podizvajalci so odločeni, da Vegradu, ki jim zaradi likvidnostnih težav še ni plačal opravljenega dela, ne predajo dokumentacije za uporabno dovoljenje, dokler se strani ne dogovorita za ustrezno plačilo. V dogovarjanje se je vključil tudi ljubljanski župan Zoran Janković, saj je občina skupaj s svojim in republiškim stanovanjskim skladom kupila 419 od skupno 833 stanovanj v Celovških dvorih, Vegrad pa z zaključkom izgradnje zamuja. Po Požarjevih besedah podizvajalci delajo vse, kar je v njihovi moči. Če njihovo prizadevanje za sestanek ne bo uspešno, bodo obvestili lastnike, torej tudi vlado, ki ima v lasti NLB, in nadzorne svete vseh vpletenih, ki ne želijo sodelovati, so napovedali. Po Požarjevih besedah imajo dokaze, da je banka že v začetku gradnje Celovških dvorov vedela, da je 30 odstotkov stanovanj namenjenih za kompenzacijo, kar naj bi bilo zapisano tudi v pogodbi med NLB in Vegradom. Poleg tega bi se podizvajalci z Vegradom radi dogovorili za plačilo preostalih neplačanih obveznosti, ki jih je za okoli deset milijonov evrov. Ker Vegrad nima denarja, bi bili pripravljeni v zameno sprejeti tudi plačilo s stanovanji, kar pa Vegrad brez banke zopet ne more. Vegrad namreč nima niti denarja, da bi podizvajalcem v Celovških dvorih plačal za opravljeno delo. Nekateri zaradi neplačila ne morejo zaključiti del. Zato so se podizvajalci dogovorili, da Vegradu, dokler ne prejmejo plačila, ne bodo izročili gradbene dokumentacije, ki je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja. Dokumentacija pa je pogoj, da Vegrad lahko stanovanja preda kupcem in Stanovanjskemu skladu občine, ki je od Vegrada kupila 419 stanovanj, ki jih bo neprofitno oddajala in bi jih morala prejeti že konec preteklega leta. Predvsem pa javnost opozarjamo, da se projekt zapleta, ne razpleta. Situacija je vsak dan vse težja, je opozoril Požar. Rešitve na temo izbrisnih pobotnic brez banke ni, so danes vztrajali podizvajalci. Kajti izbrisne pobotnice ima banka in ne Vegrad, je dejal. Ostali, ki jih posedujejo, pa se strinjajo, da se deponirajo. Vabilo za pogovore bodo banki poslali še v tem tednu ali pa v ponedeljek vsekakor čim prej, napovedujejo. Ob tem priznavajo, da je Vegrad bolj pripravljen na sodelovanje, saj je pripravljen na pogovore in je pristal tudi na priznavanje terjatev. Po besedah predstavnika občine Aleša Tomažina iz občinskega javnega stanovanjskega sklada si vsi vpleteni želijo, da bi se projekt čim prej zaključil v dobro vseh, da bi vsi dobili lastninsko pravico na posameznih kupljenih delih. S tem namenom je občina tudi pripravljena deponirati izbrisna dovoljenja, je pojasnil. Podizvajalci so poudarili še, da so se sami zaradi težav pri projektu Celovških dvorov znašli v hudih težavah, saj je večini podizvajalcev projekt Celovških dvorov pomenil vsaj polletni promet, pri tem pa je bilo le v enem primeru plačano več kot 30 odstotkov izvedenih del. Gre za 30 odstotkov prodajne vrednosti z davkom na dodano vrednost, je opozoril Požar. Mi se prebijamo na robu insolventnosti iz meseca v mesec in živimo na račun malih kupcev in tujine oziroma kakor se kdo znajde. Projekt pod drobnogledom Evropske komisije Evropska komisija je od države zaradi nakupa teh 419 stanovanj tudi zahtevala določena pojasnila, da bi preverila sume, da je šlo pri tem nakupu za nedovoljeno državno pomoč podjetjem. Vegrad ima od začetka leta blokirano večino svojih transakcijskih računov, trenutno pa poteka program prestrukturiranja, ki so ga potrdili največji lastnici Vegrada PDP in Vegrad naložbe ter NLB in Hypo banka. | 0 |
Francosko prestolnico je s traktorji zavzelo okoli 10.000 jeznih kmetov, ki od vlade protestno zahtevajo, naj prepreči padec cen pšenice in posledično upadanje njihovega prihodka. V Pariz so se danes s kakimi 1000 traktorji pripeljali jezni francoski kmetje, ki protestirajo zaradi padanja cen žitaric in izražajo zaskrbljenost nad usodo panoge. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so predsednika države Nicolasa Sarkozyja pozvali, naj ne razproda francoskega kmetijstva. V Franciji, ki je glavna pridelovalka žitaric v Evropi, v kmetijskem sektorju dela več kot 1,1 milijona ljudi. Okoli 10.000 zbranih kmetov opozarja, da so se znašli v izredno težkih razmerah, saj so se jim prihodki od prodaje žitaric lani v povprečju znižali za 51 odstotkov. Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo podatek, da tona ječmena stane 90 evrov, kar je precej manj od stroškov pridelave. Kmetje zato zahtevajo izredne ukrepe pomoči in opozarjajo, da bo francosko kmetijstvo sicer zaostalo za nemškim in belgijskim, kjer so po njihovih trditvah sprejeli ustrezne ukrepe za povečanje konkurenčnosti. Francoski minister za kmetijstvo Bruno Le Maire se strinja, da so kmetje v izjemno težki situaciji in opozarja, da bi v primeru neukrepanja lahko propadlo več tisoč kmetij, zato je k ukrepanju pozval Evropsko komisijo. | 0 |
V primerjavi z enakim obdobjem lani je dobiček za 14 odstotkov večji Ameriški proizvajalec pijač in prigrizkov PepsiCo je v letošnjem drugem četrtletju ustvaril 1,9 milijarde dolarjev (1,3 milijarde evrov) čistega dobička, kar je 18 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Dober rezultat je zlasti posledica vse večjega povpraševanja na hitro rastočih trgih, pa tudi nekaterih davčnih olajšav. Dober dolar po delnici Dobiček na delnico podjetja je znašal 1,17 dolarja (v enakem obdobju lani 98 centov), kar se ujema z napovedmi analitikov. Ti so namreč ocenjevali, da bo dobiček na delnico v drugem trimesečju pri 1,21 dolarja. Prihodki družbe so se med aprilom in koncem junija v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za 14 odstotkov in so znašali 16,8 milijarde dolarjev. | 1 |
Nemške oblasti so uvedle preiskavo proti Lidlu, ker naj bi med službenim časom zalezovali zaposlene. Inšpektorji v slovenskem Lidlu so ugotovili le manjše kršitve. Nemške oblasti so uvedle preiskavo proti trgovskemu podjetju Lidl, ker naj bi med službenim časom zalezovali zaposlene. Na inšpektoratu za delo so nam povedali, da so v letu 2007 in do februarja2008 opravili devet inšpekcijskih pregledov v slovenskem Lidlu in njegovih poslovalnicah. Leta 2007 je bilo v Lidlu v Sloveniji zaposlenih 750 delavcev. Zalezovanje, mobing, afere O domnevno spornem početju Lidla je prvi poročal nemški tednik Stern, ki je objavil poročilo,v katerem je zapisano, da nekateri zaposleni niso primerni za delo, ki ga opravljajo, so pretihi in ne navežejo stika s strankami. V poročilu pa so zapisane tudi ljubezenske aferice med zaposlenimi. S pomočjo varnostnih kamer pa naj bi nadzorovali tudi, kaj počnejo zaposleni med odmori, kaj se pogovarjajo in kdaj hodijo na stranišče. Slovenski delavci v Lidlu V Sloveniji je inšpekcija odkrila nekaj manjših kršitev, ki so se nanašale na zagotavljanje počitka med zaporednima dnevoma in razporeditvijo delovnega časa, letos pa kršitev v povezavi z izrabo letnega dopusta. Pri slovenskem Lidlu je direktor uprave Martin Kokol nad nemškimi obtožbami ogorčen. Obtožbe o zalezovanju ostro zavrača in trdi, da so takšna dejanja v strogem nasprotju z načeli podjetja. Na kršitve, ki jih je ugotovila delovna inšpekcija pri nas, pa odgovarja, da je do kršitve zaradi nezagotavljanja počitka med zaporednima dnevoma prišlo zaradi opustitve nadzora delodajalca nad počitkom poslovodje v času odprtja prvih trgovin marca 2007. Po mnenju Lidla je dokaz za njihovo upoštevanje delovnega prava nizek odliv delavcev iz njihovega kolektiva. | 0 |
Oba bencina, dizelsko gorivo in kurilno olje bodo od polnoči zopet dražji. Najbolj za 3,4 centa se bo podražil 95-oktanski bencin. Cene naftnih derivatov se bodo nekoliko povišale. Cena 95-oktanskega bencina se bo zvišala za 3,4 centa in bo tako stal 1,081 evra na liter. 98-oktanski bencin se bo podražil za 3,2 centa in bo stal 1,110 evra na liter. Malo manj se bosta zvišali ceni dizelskega goriva in kurilnega olja. Dizelsko gorivo se bo podražilo za 0,2 centa in bo stalo 1,014 evra na liter, kurilno olje pa se bo podražilo za 0,1 centa in bo stalo 0,545 evra na liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolarja. V ceno lahko poseže tudi vlada s trošarinami. | 0 |
Do konca leta v Srbiji pričakujejo za 700 milijonov evrov neposrednih tujih investicij Srbija je letos po podatkih tamkajšnje centralne banke zabeležila okoli 400 milijonov evrov neto priliva tujih neposrednih investicij. Neto priliv iz tega naslova naj bi v celotnem letu dosegel 700 milijonov evrov, potem ko je lani znašal le 232 milijonov evrov. Kot je po poročanju srbske tiskovne agencije Beta pred dnevi dejala predstavnica srbske centralne banke Snežana Vilaret, največ investicij pričakujejo v predelovalni industriji, trgovini in energetiki. Centralna banka tudi v prihodnjih letih pričakuje rast vlaganj, predvsem v luči ugodnih makroekonomskih kazalcev, pričakovanega okrevanja držav z evrom in večje gospodarske aktivnosti najpomembnejših zunanjetrgovinskih partneric Srbije. | 1 |
Je med njimi tudi Boško Šrot? ATVP naj bi policiji predal naznanilo o sumu storitve kaznivih dejanj pri prevzemu Pivovarne Laško, v Pivovarni o tem ne vedno ničesar. Policija naj bi domnevne nezakonitosti, ki naj bi jih storile odgovorne osebe sedmih družb, že preverjala. Kot navaja časopis Dnevnik, gre za zlorabe položaja in pravic pri lastniški konsolidaciji pivovarne, natančneje pri njenem financiranju. Ali navedbe časopisa držijo in ali je med osumljenimi tudi predsednik uprave laške pivovarne Boško Šrot, smo preverili tudi pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev, vendar nam odgovora zaradi varovanja zaupnih podatkov niso mogli posredovati. Odzvali pa so se v Pivovarni Laško, kjer pravijo, da niso prejeli nobene kazenske ovadbe, ki bi obravnavala katero koli od odgovornih oseb. Prav tako ne vidijo možnosti, da bi ovadbe obstajale, saj so bile vse aktivnosti podjetja in posameznikov zakonite. Dve smeri financiranja Kot razlagajo pri časopisu, je torej sporno financiranje, to pa naj bi potekalo po dveh tokovih. Po enem naj bi sredstva za konsolidacijo zagotovili prek družbe Atka Prima, ki je lastnica Kolonela, nato pa prek Centra Naložb, katerega 78-odstotni lastnik je Kolonel. Prek tega podjetja naj bi se financiranje nadaljevalo prek Infond Holdinga, ta pa je v 70-odstotni lasti Centra Naložb. Tako naj bi po verigi prišli do Pivovarne Laško, ki je v 37-odstotni lasti prav Infond Holdinga. Ta podjetja naj bi verižila sredstva z najemanjem posojil. Drugi tok naj bi potekal prek Cestnega podjetja Maribor, ki je 12,9-odstotni lastnik pivovarne, podjetja Fidina, ta ima v lasti 5,8 odstotka Laškega, in podjetja Koto. Po konsolidiranju prve skupine naj bi se nato ta podjetja povezala z njimi in prevzela pivovarno. Skupaj naj bi šlo za prevzem 102 milijonov evrov. Dnevnik še navaja, da je Infond Holding z 20 milijoni evrov zavaroval posojila, ki naj bi mu jih zagotovila kar Pivovarna Uninon, kjer je Boško Šrot predsednik nadzornega sveta. V Pivovarni Laško pa na to pravijo, da jih čudijo medijske navedbe o nekih denarnih tokovih, ki bi naj potekali med različnimi podjetji , saj le-ti niso obstajali. | 0 |
Sindikati trdijo, da je v Sloveniji 150 tisoč delavcev, ki jim delodajalci ne plačujejo prispevkov. Davčna uprava pa ugotavlja delodajalci zaposlenim dolgujejo za več kot 160 milijonov evrov prispevkov. | 0 |
London - Britanski naftni velikan BP je v letošnjem tretjem četrtletju ustvaril 4,9 milijarde dolarjev (3,52 milijarde evrov) čistega dobička, kar je za 172,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Koncern tako uspešno okreva po lanski katastrofi, povezani z izlitjem nafte v Mehiškem zalivu. Prihodki BP so med julijem in septembrom na letni ravni poskočili za 31 odstotkov na 97,6 milijarde dolarjev (70,04 milijarde evrov), je razvidno iz poslovnega poročila družbe. Dober trimesečni nastop so v britanskem koncernu pripisali uspešnemu raziskovanju potencialnih nahajališč nafte in krepki proizvodnji. Obseg proizvodnje naftnega velikana se je sicer v tretjem trimesečju v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal za 12 odstotkov na 3,319 milijona 159-litrskih sodov, do krčenja pa je prišlo zaradi prekinitve proizvodnje v Mehiškem zalivu. Ob tem BP pričakuje, da bo proizvodnjo v zadnjem četrtletju okrepil. BP tako uspešno okreva po lanski eksploziji na naftni ploščadi Deepwater Horizon v Mehiškem zalivu, ki je povzročila najhujše izlitje nafte doslej in je močno prizadela ugled in finance družbe. Naftni velikan je sicer dvignil napoved prodaje premoženja, s čimer želi zbrati dovolj sredstev za poplačilo tedaj povzročene škode s 30 na 45 milijard dolarjev. Zoper BP je zaradi katastrofe trenutno vloženih 600 tožb, v koncernu pa pričakujejo, da se bo ta številka še povečala. "Zdaj smo na točki preobrata," je četrtletni nastop komentiral izvršni direktor BP Bob Dudley. Dodal je, da se poslovanje družbe znova krepi in da gredo naprej zelo optimistično. Vlagatelji so nastop BP v minulem trimesečju že pozdravili. Delnice koncerna so tako na borzi v Londonu pridobile že več kot dva odstotka. | 1 |
Višjo podražitev smo doživeli le v enakem obdobju leta 2009 Zaradi višanja cen nafte na svetovnih trgih se bo očitno postavljanje rekordov cen goriv nadaljevalo tudi v Sloveniji. Vlada jih s trošarinami lahko le omili. Cena 95-oktanskega bencina se bo v torek, ko bo preteklo 14-dnevno obdobje novega obračunavanja, verjetno vnovič dvignila. V prvih dveh mesecih tega leta so se cene goriv dvignile za več kot pet odstotkov, višjo podražitev smo do zdaj doživeli le v enakem obdobju leta 2009, ko je naše gospodarstvo začelo drseti v recesijo. Od torka naj bi za liter odšteli že evro in 46 centov, 100-oktanski bencin naj bi stal še dva centa več. Podražili se bosta tudi dizelsko gorivo in kurilno olje, je za TV Slovenija poročal Vasja Čepič.95-oktanski bencin98-/ 100- oktanski bencindizelsko gorivokurilno olje 2010€€€€ 28.12.1,2631,2791,2330,808 2011 28.12.1,3421,3561,2770,945 2012 10. 1.1,3801,3961,3050,988 23. 1.1,4061,4231,3241,011 7. 2.1,4121,4281,3020,990 21. 2.1,4381,4541,3351,023 95-oktanski bencin se je v zadnjih petih letih podražil za pol evra, v zadnjih petnajstih pa za 333 odstotkov. Podobno so se gibale tudi cene dizelskega goriva, kar za 475 odstotkov pa se je v 15 letih podražilo kurilno olje. 199720072012 95-oktanski bencin0,327 €0,940 €1,46 € Dizelsko gorivo0,312 €0,898 €1,33 € Kurilno olje0,174 €0,537 €1,02 € | 0 |
V Poreču so morali s strehe restavracije rešiti 14-letnega Slovenca, ki se je povzpel na streho, ta pa je nato pod njim počila. 14-letnik je obvisel v zraku, pet metrov nad tlemi. Oče je 14-letnika, ki ima Downov sindrom, pustil spati v avtu pred recepcijo naselja Bellevue v Poreču, s 16-letno hčerko pa je odšel poizvedovat, ali imajo kakšen prost apartma. Fant se je prebudil, odklenil avtomobil in odšel na izlet, kot sam pravi. Povzpel se je na vrh hotela Rubin, kjer je na vrhu strehe restavracije zagledal luknjo. Gre v bistvu za prazen prostor med betonskim stropom in ploščami, ki so položene nekoliko nižje. "Želel sem videti, kaj je v luknji. Splezal sem vanjo in se plazil. Bilo je zelo vroče in temno. Strah me je bilo, vendar nisem jokal. Naenkrat je nekaj počilo, noge so mi obvisele, z rokami pa sem se oprijemal strehe," za 24sata pripoveduje 14-letnik. Na srečo ga je le nekaj minut kasneje rešil zaposleni v hotelu Marko Licardo, ki pa mu je vodstvo hotela prepovedalo govoriti o dogodku. Fant je dobil le nekaj prask, dobra novica pa je, da se je oče naučil, da ga ne bo več puščal samega v avtu: "Verjemite mi, da ga nikoli več ne bom pustil samega v avtu." Ko je namreč prišel nazaj do avta in ugotovil, da sina ni, sta s hčerko sprožila iskalno akcijo in šele po slabi uri je izvedel, da je sin zdrav. | 0 |
Ljubljana - Adria Airways posluje v skladu s poslovnim načrtom, v nekaterih segmentih tudi bolje, kot je bilo to predvideno, čeprav na poslovanje negativno vplivajo višji stroški goriva ter neugodno razmerje tečaja med evrom in dolarjem. Likvidnost poslovanja družbe v zimski sezoni je bila zagotovljena z odobrenim črpanjem kredita s strani poslovnih bank. Kot so sporočili iz Adrie Airways, se je povečal predvsem prihodek na potnika, zasedenost potniške kabine se je povečala za pet odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, čarter prihodki pa so višji od načrtovanih. Na letošnje poslovanje sicer najbolj negativno vplivajo višji stroški goriva ter neugodno razmerje tečaja med evrom in dolarjem. Likvidnost poslovanja družbe v zimski sezoni je bila zagotovljena s pravkar odobrenim črpanjem kredita s strani poslovnih bank. Odobren kredit bo družbi omogočal nemoteno izvajanje vseh operacij tudi v prihodkovno šibkejši zimski sezoni in pomeni osnovo za stabilen ter dolgotrajen razvoj družbe. Zdaj že nekdanji predsednik uprave Klemen Boštjančič je sicer oktobra poudaril, da bo Adria Airways pozimi opravila 169 rednih tedenskih letov na 15 destinacij iz Ljubljane in tri iz Prištine, vendar bi zimsko sezono težko preživela brez devetmilijonskega posojila NLB in Unicredit banke. Nadzorniki Adrie Airways so sicer decembra odpoklicali Boštjančiča, na njegovo mesto pa imenovali dosedanjega direktorja komercialnega sektorja Marka Anžurja. Ta bo opravljal naloge predsednika uprave do imenovanja novega predsednika uprave, vendar največ za obdobje šestih mesecev. Adria Airways sicer trud še naprej usmerja v izboljšanje kakovosti servisa in cenovno dostopnost vseh storitev, z različnimi prodajnimi akcijami in uvedbo novih produktov pa omogoča ugodne cene tudi najširši skupini potnikov. V skladu s tem Adria Airways tako uvaja princip ugodnejših cen letalskih vozovnic pod določenimi pogoji. | 1 |
Bruselj - Gospodarska dejavnost v območju evra se je septembra okrepila še nekoliko bolj od pričakovanj. Indeks nabavnih menedžerjev (PMI), ki ga izračunava analitska hiša Markit in velja za izjemno zanesljiv pokazatelj gospodarskih gibanj, se je z avgustovskih 50,4 točke septembra povzpel na 51,1 točke in ne na 50,8 točke, kot se je glasila prva ocena. Ločeni indeks za storitveni sektor pa se je povzpel z 49,9 točke na 50,9 točke, kar je za 0,3 odstotne točke več od prve ocene. To pomeni, da se je tudi storitveni sektor septembra povzpel čez mejo 50 točk, torej na raven, ki že pomeni povratek k rasti. Rezultati pod to mejo pomenijo krčenje in storitveni sektor se je pod mejo 50 točk gibal kar 16 mesecev, medtem ko se je celotni PMI v recesijskem območju gibal 14 mesecev. Po besedah glavnega ekonomista pri raziskovalni družbi Markit Chrisa Williamsona boljši septembrski rezultati kažejo na to, da se okrevanje nemškega in francoskega gospodarstva nadaljuje, poleg tega pa se recesija v Italiji in Španiji umirja. Vse skupaj krepi previdno upanje glede povratka k rasti v pravkar minulem tretjem četrtletju. Če je v začetku leta na mesec delo izgubilo 367.000 oseb, se je sedaj ta številka zmanjšala na 100.000, je še dejal Williamson. Glavni ekonomist pri raziskovalni družbi IHS Global Insight pa je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal, da povratek v območje rasti krepi pričakovanja, da se je gospodarstvo evrskega območja v tretjem četrtletju po petih trimesečjih krčenja resnično znova okrepilo. Tako storitveni kot proizvodni sektor pa še nista izven najbolj nevarnega območja, saj so v naslednjih mesecih nihanja navzdol povsem mogoča, je še dejal Archer. | 1 |
Japonci so izdelali 38 centimetrov velikega robota Emo, ki ga osamljeni moški lahko kupijo za 113 evrov Na japonskem tržišču se bo kmalu pojavila nova igračka, namenjena osamljenim moškim, poroča Blic. Japonsko podjetje Sega Toys je izdelalo robota, velikega 38 centimetrov, ki dela na baterije in ljubkuje na ukaz. Predvidena cena je 175 dolarjev (113 evrov). Z infrardečimi senzorji in elektronskim motorjem se mali robot, ki so ga poimenovali Ema približa ustnicam in zazna človeški obraz. Proizvajalci zatrjujejo, da takrat postane zelo ljubeč. V prvem letu načrtujejo prodajo 10 tisoč robotov "Ljudje pogosto robote povezujejo z močjo, brutalnostjo in bojem. Mi smo želeli spremeniti to miselnost in oblikovati nežnega interaktivnega robota," je povedal predstavnik japonskega podjetja Sega Toys. Robot Ema je očarljiv in kljub temu, da ni človeško bitje, se lahko obnaša kot dekle, je povedal. Ema, ki po besedah proizvajalca predstavlja moderno različico večne mlade ženske, lahko tudi poje in pleše za svojega lastnika. Glede na veliko število osamljenih moških, Sega Toys pričakuje, da bodo že prvo leto prodali 10 tisoč tovrstnih robotov. | 1 |
Nova Ljubljanska banka (NLB) je lani obseg poslovanja povečala za 4,1 odstotka, bilančna vsota banke pa je konec leta 2008 dosegla 14,5 milijarde evrov (leto prej 13,1 milijarde evrov). Po prvih podatkih je banka ustvarila za 50,9 milijona evrov dobička pred davki, so danes po seji nadzornega sveta sporočili iz NLB. Čistega dobička še niso razkrili. NLB je lani obseg kreditov nebančnemu sektorju povečala za 9,1 odstotka, kreditov prebivalstvu pa za 12 odstotkov. Povečale so se tudi vloge gospodinjstev, in sicer za sedem odstotkov oziroma za 341 milijonov evrov. Banka je tako pri čistih obrestnih prihodkih presegla primerljivo osnovo iz leta 2007 za slabih sedem odstotkov, pri odpravninah pa za dva odstotka. Stroški so NLB lani nominalno porasli za dva odstotka, kapitalska ustreznost banke pa je konec leta 2008 znašala 11,7 odstotka. | 1 |
Ljubljana - Z današnjim dnem se z regijskimi izbori uradno začenja izbor letošnje Slovenske gazele. Kot prvo finalistko bodo izmed treh podjetij danes izbrali gazelo osrednjeslovenske regije, ta pa se bo na finalnem izboru, 22. oktobra v Ljubljani, poleg ostalih regijskih gazel potegovala za naziv Slovenske gazele 2009. Za letošnjo osrednjeslovensko gazelo so se v ožji izbor uvrstila podjetja Blažič - robni trakovi, Rematom, Salbatring international in samostojni podjetnik Jože Strnad. Čez teden dni, 17. septembra, bo sledil izbor primorsko-notranjske gazele, 24. septembra bodo izbrali dravsko-pomursko gazelo, 1. oktobra gorenjsko gazelo, teden dni za tem dolenjsko-posavsko gazelo, 15. oktobra pa še savinjsko-zasavsko gazelo. Finalni izbor Slovenske gazele 2009 bo 22. oktobra potekal v ljubljanskem Cankarjevem domu, kjer se bodo med seboj pomerili regijski zmagovalci. Na prireditvi bodo, tako kot vsako leto, podelili zlato, srebrno in bronasto gazelo. | 1 |
Na okrožnem sodišču v Kopru se je začel postopek prisilne poravnave nad družbo Kraški zidar. Upniki imajo do 23. julija čas za prijavo terjatev, Kraški zidar pa jim predlaga, da pristanejo na zmanjšanje svojih terjatev za polovico. Okrožno sodišče v Kopru je danes začelo postopek prisilne poravnave nad družbo Kraški zidar. Predlog za prisilno poravnavo je sicer predlagala uprava družbe sama. Sodišče je za upraviteljico imenovalo Simono Goriup, upniki pa imajo do 23. julija čas za prijavo terjatev, je objavljeno na Ajpesu. Kot izhaja iz načrta finančnega prestrukturiranja, vse terjatve znašajo 117,23 milijona evrov, od tega je navadnih, na katere prisilna poravnava učinkuje, za 61,08 milijona evrov. Kraški zidar navadnim upnikom predlaga, da pristanejo na zmanjšanje svojih terjatev za polovico, za preostalo polovico pa predlaga odlog plačila za največ 48 mesecev od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave. Četrtino oz. 7,64 milijona namerava poplačati do 31. decembra 2013, drugo četrtino do 31. decembra 2014, tretjo do 31. decembra 2015 in preostalo četrtino do konca leta 2016. Vodstvo družbe v načrtu ocenjuje, da obstaja več kot 50-odstotna verjetnost za uspeh finančnega prestrukturiranja v primeru, da se z odpisom dela obveznosti na podlagi predlagane prisilne poravnave pokrije pretekle izgube in doseže kapitalsko ustreznost. Predstavnik obalne Konfederacije sindikatov 90 v podjetju Damjan Volf je ocenil, da gre Kraški zidar po poteh Vegrada, SCT in Primorja. Skeptičen sem, da bo uspelo Kraškemu zidarju prepričati upnike, da bodo pristali na tak pobot, je dejal in spomnil, da je Primorje ponujalo višji odstotek poplačila upnikov, pa je bilo pri tem neuspešno. Glavni razlogi za slabo finančno stanje družbe so med drugim nezmožnost prilagoditve stroškov na spremembe v slovenskem gradbeništvu, tako z vidika zmanjševanja obsega opravljenih del kot z vidika potencialne donosnosti novih poslov, in postopno zniževanje produktivnosti del, ki je sledilo slabšanju likvidnosti. Kraški zidar mora v 15 dneh po vročitvi sklepa za začetek postopka prisilne poravnave založiti predujem za stroške postopka prisilne poravnave v višini 21.079,90 evrov. Če dolžnik v tem roku ne bo založil predujma za kritje stroškov postopka prisilne poravnave, bo sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave in izdalo sklep o začetku stečajnega postopka. | 0 |
Varnostnikova zgodba. Policisti so si pripisali zasluge, čeprav naj bi brezdomcu življenje rešil on. “To je velika laž. Zgodba sploh ni taka, kot so jo predstavili policisti,” se je na naše nedavno pisanje o dveh koroških policistih, ki naj bi preprečila samomor 39-letnega brezdomca, odzval Miha, varnostnik podjetja G7, ki je prisostvoval dogodku. Varnost varnostnikov Zasluge. Kot nam je še povedal varnostnik, v pogosti nevarnosti niso samo policisti. “Naša življenja so večkrat ogrožena. Brezdomec bi me lahko okužil s kakšno iglo ali me ogrozil kako drugače. Vendar tega nikoli nihče ne vidi, kaj šele, da bi nas pohvalili. S policisti sicer dobro sodelujemo, vendar naših zaslug si ne bodo lastili,” je dodal sogovornik iz G7. “Jaz sem ga rešil ... Pred mano si je začel rezati žile z odpadno polomljeno neonsko žarnico. Medtem je kolegica poklicala 113. Nesrečneža sem pospremil do bolnišnice, kjer so mu rano zašili, in šele ko je bilo vsega konec, so prišli policisti,” je opisal varnostnik. “Smo kot peto kolo” “Nismo lagali, interpretacija dogodka pa je lahko od osebe do osebe drugačna,” pa je varnostnikovo zgodbo komentiral Peter Pungartnik s Policijske uprave (PU) Slovenj Gradec in dodal, da varnostnika v zgodbi niso posebej izpostavili, ker ni zaposlen pri njih in zanj niso pristojni. “Varnostniki smo kot peto kolo. Ko je kaj slabega, vsi s prstom kažejo na nas, ko pa storimo kaj dobrega, se to takoj pozabi,” je pojasnil varnostnik, ki je svojo stran zgodbe predstavil tudi svojemu nadrejenemu, ta pa se je za pojasnilo obrnil na policijo. V policijskem poročilu varnostnik ni bil omenjen niti z besedo. Za povečavo klikni na fotografiji. (Foto: Žurnal24) Pristojni le zase Z zadevo je seznanjen tudi Jurij Ferme, direktor PU Slovenj Gradec. “Prepričan sem, da si policista, ki sem ju tudi ustno pohvalil, dogodka nista izmislila. Na pogovoru, ki sem ga z njima opravil, sta celo izpostavila varnostnika, da je pred njima pomagal brezdomcu. Vendar jaz sem pristojen le za svoje ljudi,” je povedal za Žurnal24 in dodal, da z varnostnimi službami na Koroškem dobro sodelujejo: “Smo pa njihovi nadzorniki, ko gre za nošnje orožja, in pri drugih dovoljenjih, zato včasih na njihovi strani prihaja do slabe volje.” | 0 |
Da podizvajalcev ne plačujejo tudi na gradbišču za stadion na Stožicah, sta potrdila direktorja podjetja Leka transport Anton Plut in Miran Srčnik. Sta pa le dva izmed tisočih podizvajalcev, ki terjajo milijone od gradbenih velikanov. | 0 |
Ameriški predstavniški dom je zavrnil načrt za rekordno pomoč bankam, ki so se znašle v krizi. Borzni ineksi na Wall Streetu so takoj padli. | 0 |
Zelena luč za nov sveženj finančne pomoči Grčija je v prvi polovici leta v primerjavi z lanskim letom za 39,7 odstotka znižala proračunski primanjkljaj. V pokojninski blagajni pa manjka 15 milijard evrov prispevkov. Znižanje primanjkljaja in javnega dolga, ki je Grčijo pripeljal na rob bankrota, sta v zameno za obsežen sveženj finančne pomoči zahtevala Mednarodni denarni sklad IMF in Evropska unija. IMF in Evropska centralna banka ECB sta za cilj postavili 39,5-odstotno znižanje proračunskega primanjkljaja, Grčiji pa je zastavljen cilj uspelo preseči za 0,2 odstotka, kar je dosegla predvsem z znižanjem plač javnim uslužbencem. Vendar pa Grčija ni dosegla vseh ciljev, saj za pričakovanji zaostaja prihodkovna plat proračuna. Z davki je namreč Grčija v polletju zbrala le 4,1 odstotka več denarja kot v enakem obdobju lani, cilj pa je bil 13,7-odstotno zvišanje. Nov sveženj na poti Najnovejše podatke je grško finančno ministrstvo 5. avgusta že predstavilo EVB-ju, EU-ju in IMF-u, ki so Grčiji prižgali zeleno luč za naslednji, devet milijard evrov vreden obrok posojila, kar je drugo izplačilo v okviru 110 milijard evrov vrednega reševalnega paketa. Kljub zadovoljstvu z varčevalnimi ukrepi grške vlade so strokovnjaki pozvali k nadaljevanju uvajanja reform, vključno z odpiranjem zaprtih dejavnosti in privatizacijo državnih podjetij. Velika luknja v pokojninski blagajni Grška vlada pa se je znašla pred novo težavo, saj v pokojninski blagajni manjka kar 15 milijard evrov, ki jih dolguje okoli 800.000 delodajalcev in samostojnih podjetnikov. Za izpolnitev obveznosti bo vlada dolžnikom dala čas še do konca oktobra, nato pa obljublja, da bo brezkompromisna. Grški minister za delo Andreas Loverdos je dolžnikom zagrozil z zaplembo premoženja in ob tem pojasnil, da največjo težavo za vzdržnost pokojninske blagajne predstavlja delo na črno, ki se je še posebej razpaslo v turističnem sektorju, predvsem na grških otokih. Tako kot v Sloveniji mora tudi v Grčiji ne samo zaradi demografskih sprememb, temveč tudi zaradi nediscipline pri plačevanju prispevkov, luknjo v pokojninski blagajni pogosto krpati državni proračun, ki ima tako kot grške javne finance velik primanjkljaj. | 0 |
Junija se je nemški izvoz povzpel na najvišjo raven po oktobru 2008 Nemška zunanjetrgovinska menjava še naprej skokovito raste. Junija je nemški izvoz tako dosegel 86,5 milijarde evrov, kar je največ po oktobru 2008 in skoraj na predkrizni ravni, uvoz pa je poskočil na 72,4 milijarde evrov, kar je sploh najvišja vrednost od začetka zbiranja podatkov v letu 1950. Nemški izvoz se je junija v medletni primerjavi povečal za 28,5 odstotka, uvoz pa za 31,7 odstotka. V prvih šestih mesecih tega leta je nemški izvoz dosegel 458,4 milijarde evrov, kar je bilo za 18,2 odstotka več kot v prvem polletju 2009, ko je bila svetovna gospodarska kriza na vrhuncu. Uvoz je bil medtem s 383,8 milijarde evrov večji za 16,8 odstotka. Trgovinski presežek za skoraj polovico višji V primerjavi z majem pa je bil izvoz junija po desezoniranih in na število delovnih dni prilagojenih podatkih višji za 3,8 odstotka, uvoz pa za 1,9 odstotka. Nemčija je v zunanji trgovini junija ustvarila presežek v višini 14,1 milijarde evrov, kar je 44 odstotkov več kot maja in 14,6 odstotka več kot junija lani. V prvih šestih mesecih 2010 je zunanjetrgovinski presežek dosegel že 74,6 milijarde evrov, kar je 26 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Najbolj raste izvoz na Kitajsko Nemčija največ blaga izvozi v države članice EU, kamor je šlo junija za 52,6 milijarde evrov nemškega izvoza (60 odstotkov), od tega v države območja evra 35,7 milijarde evrov (41,3 odstotka). To je bilo za 23,5 oz. 22 odstotkov več kot junija lani. Še bolj sicer raste izvoz v tretje države, kjer prednjačijo predvsem hitro rastoča gospodarstva, kot je Kitajska. Ta vse postaja glavni trg za nemško avtomobilsko in strojno industrijo. Izvoz v tretje države je bil junija s 33,8 milijarde za 37,2 odstotka večji kot junija lani. V prvih šestih mesecih 2010 pa je bil s 178,4 milijarde evrov za 26,2 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. | 1 |
Posavska regionalna razvojna agencija bo v ponedeljek objavila poziv delodajalcem za vključitev v štipendijske sheme. Regionalna razvojna agencija (RRA) Posavje bo, kakor tudi vseh 11 drugih slovenskih regionalnih razvojnih agencij, ki izvajajo enotne štipendijske sheme, v ponedeljek objavila javni poziv za vključitev delodajalcev v štipendijske sheme. Razpis je odprt do 31. avgusta. Z gospodarske zbornice so nagovarjali delodajalce, naj se za štipendije prijavijo direktno k njim, kar nas zelo moti. Robert Ostrelič, direktor RRA Posavski pogoji Na poziv se lahko prijavijo podjetja s sedežem ali poslovno enoto na območju občin Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško ali Sevnica, ki želijo štipendirati prihodnjega delavca. Pri tem se mora delodajalec zavezati, da bo štipendista zaposlil za najmanj enako obdobje, kot ga bodo štipendirali s pomočjo posavske štipendijske sheme. Delodajalci morajo do 31. avgusta prijaviti potrebe, na podlagi katerih bo objavljen razpis za štipendije. V posavsko štipendijsko shemo prispeva 30 odstotkov sredstev za štipendijo delodajalec, 20 odstotkov sredstev zagotovi občina, v kateri ima delodajalec sedež ali poslovno enoto, preostalo polovico pa zagotavlja RRA Posavje s prijavo na razpis iz sredstev Evropskega socialnega sklada. Posavske štipendije V porastu. “Lani se je število štipendij povečalo za 50 odstotkov, saj smo podelili kar 125 štipendij,” pove Ostrelič in napoveduje, da se bo RRA potegovala za status agenta, tako da bodo te štipendije dobile status neposredne kadrovske štipendije. “Posavska najboljša” “Podobne štipendijske sheme izvajajo po modelu posavske štipendijske sheme po vseh slovenskih regijah, vendar je za delodajalce zaradi vključenosti občin posavska štipendijska shema najugodnejša,” pove direktor RRA Posavje Robert Ostrelič. Nataša Šterban Bezjak, zadolžena za to področje, dodaja, da morajo po drugih slovenskih regijah delodajalci prispevati 50 odstotkov sredstev, v Posavju pa le 30, ker 20 odstotkov prispevajo občine. | 1 |
Na tožilstvu so potrdili, da so 31. marca prejeli dve kazenski ovadbi. Šlo naj bi za zaključek dela preiskave, v kateri tudi Šrota sumijo preslepitve pri pridobivanju posojila. Boško Šrot Sedaj že nekdanji predsednik nadzornega sveta in dolgoletni predsednik uprave Pivovarne Laško Tone Turnšek je včeraj odstopil z mesta predsednika nadzornega sveta. Ob tem je dejal, da lahko sedaj, ko so bile kazenske ovadbe podane, mirno zapusti položaj. V Pivovarni Laško odstopa še niso komentirali, so pa dejali, da je nadzorni svet obravnaval kazenske ovadbe, ki so bile podane, in da sedanji predsednik uprave Dušan Zorko in Tone Turnšek nista med ovadenimi. Na tožilstvu so sicer pojasnili, da so v tej zadevi zadnje ovadbe prejeli 31. marca. Takrat so prejeli dve kazenski ovadbi, prvo zoper šest fizičnih oseb in eno pravno, drugo zoper štiri fizične in tri pravne osebe. Obe ovadbi sta v preučevanju pri pristojnem državnem tožilcu, še pravijo. Za katera kazniva dejanja gre in kdo so ovadeni, na tožilstvu niso želeli povedati, saj predkazensko postopek še ni zaključen. Neuradno pa naj bi šlo za preiskavo, v okviru katere so policisti 18. junija 2009 opravili številne hišne preiskave, med drugim tudi pri tedanjemu predsedniku uprave Pivovarne Laško Bošku Šrotu. Kot smo že takrat pisali, naj bi Šrota in še nekaj drugih sumili preslepitve pri pridobitvi posojila in zlorabe položaja ali pravic. Poleg tega pa naj bi bilo osumljenih še vsaj 10 oseb. O tem smo pisali že v članku 12 osumljenih v preiskavi Šrotovega imperija in Začetek konca imperija Boška Šrota? Na policiji niso potrdili, da so v tej konkretni zadevi podali kazenske ovadbe. Zadnje ovadbe, ki so jih na policiji potrdili, so bile decembra 2009. Takrat je policija ovadila sedem fizičnih oseb in tri pravne osebe zaradi suma pranja denarja, zlorabe položaja ali pravic in ponareditve ali uničenja poslovnih listin, v okviru katerih je nastala več 10 milijonov evrov velika premoženjska škoda . Med ovadenimi naj bi bila takrat tudi Boško Šrot in Igor Bavčar. Preiskovali naj bi prodajo 7,3 odstotka Istrabenza, v katero naj bi bila vpletena Bavčar in Šrot. Bavčar naj bi osnovni kapital za prevzem Maksime Holding, prek katere naj bi poskušal menedžersko odkupiti Istrabenz, pridobil prek verige transakcij s sedemodstotnim deležem Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško v začetku septembra 2007 prodala svoji hčerinski družbi Plinfin. Hišne preiskave v tej zadevi so bile opravljene septembra 2009. O tej preiskavi smo pisali v članku Šrot in Bavčar ovadena in Kako so odpeljali Boška Šrota? | 0 |
Negativna britanska gospodarska rast v zadnjem četrtletju kaže na to, da Velika Britanija drsi v obdobje recesije Britansko gospodarstvo se je zadnjem četrtletju zmanjšalo za 0,5 odstotka. To je prvič po šestnajstih letih, poroča BBC. Če se bo gospodarstvo Velike Britanije skrčilo tudi v naslednjem četrtletju, bo to po definiciji pomenilo recesijo. Padec je najhujši po koncu leta 1990 in je večji tudi od napovedi analitikov - ti so pričakovali 0,2-odstotni padec. Guverner Bank of England Mervyn King je že v začetku tedna napovedal, da gospodarstvo vstopa v recesijo. Da gospodarstvo drsi v recesijo sicer ni nič novega, vendar pa so se na uradne številke odzvali tudi vlagatelji na londonski borzi - tam je indeks FTSE 100 do pol dvanajste ure (po našem času) izgubil 6,3 odstotka. | 0 |
Mercatorjeve delnice zadnji teden poskočile za 10 odstotkov Nekajdnevna nervoza se je na Wall Streetu v hipu razblinila, ko so bili objavljeni podatki o avgustovski rasti naročil trajnih dobrin. Vlagatelji ne verjamejo v možnost nove recesije. Dow Jones se je v petek povzpel za 200 točk in teden končal 2,4 odstotka višje, kot ga je začel. Podjetja so prejšnji mesec resda naročila za 1,3 odstotka manj trajnih dobrin kot mesec prej, vendar pa je bila brez upoštevanja transportnega sektorja rast dvoodstotna, kar je navdušilo trg in podžgalo delnice industrijskih podjetij, kot sta General Electric in Boeing. Veseli tudi rast prodaje novih stanovanj in hiš v avgustu, potem ko je bilo julija doseženo zgodovinsko dno. S & P 500 ta mesec za 9,5 odstotka v plusu Newyorški delniški indeksi so tako na tedenski ravni že četrtič zapored pridobivali, kar se ni zgodilo od aprila. Po turobnem avgustu, ko so vsi omenjali precejšnjo verjetnost nove recesije, je september prinesel pravi preporod in trg dvignil na najvišjo raven po maju. September sicer tradicionalno velja za najslabši borzni mesec, vse pa kaže, da bo letos povsem drugače. Do zdaj je širši indeks S & P 500 pridobil že 9,5 odstotka in s tem prebil poletno trgovalno območje, kar nakazuje nadaljnjo rast. Tako pozitivnega septembra ni bilo že od leta 1939. Ifo-indeks presenetljivo porasel Evropske borze so se v petek dopoldne že četrti dan zapored utapljale v rdečih številkah, razpoloženja pa ni mogla bistveno popraviti niti objava nemškega indeksa poslovnih pričakovanj Ifo, ki je zadnji mesec presenetljivo porasel. Šele ko je iz ZDA prišla novica o rasti naročil trajnih dobrin, so šli indeksi strmo navzgor. Med tednom je bilo sicer objavljenih kar nekaj skrb vzbujajočih novic, ki nakazujejo, da evropska dolžniška kriza še zdaleč ni končana. V središču zanimanja je zdaj Irska, ki je spet zdrsnila v recesijo, veseli pa, da je bilo na dražbi njenih državnih obveznic dovolj kupcev. Evro tik pod 1,35 dolarja Španija je medtem oklestila proračun za naslednje leto, kar je znak, da se je resno lotila svojih težav. Gospodarski položaj v Evropi kaže, da je najhuje mimo, še zdaleč pa ne gre pričakovati resnega okrevanja. Vseeno evro zadnje čase kaže svojo moč, potem ko je junija v primerjavi z dolarjem padel na štiriletno dno 1,1875 dolarja za evro. Zdaj se z njim trguje že tik pod 1,35 dolarja, s čimer je v zadnjem tednu porasel za več kot tri odstotke. Analitiki svarijo, da je v naslednjih dneh pričakovati popravek navzdol, zaradi evropskih fiskalnih težav pa naj bi evro naslednje leto spet krepko oslabel. Euribor, 6-mesečni 1,137 % Zlata mrzlica ne pojenja Cene lahke nafte so se zadnji teden povzpele za 3,84 odstotka, kar je največja tedenska rast v zadnjih dveh mesecih. Še naprej traja zlata mrzlica, saj so cene zlata prvič presegle 1.300 dolarjev. Na torkovem sestanku so Zvezne rezerve napovedale, da bodo še naprej kupovale državne obveznice, kar utegne v prihodnosti prinesti visoko inflacijo. Zlato je vedno veljalo kot varna naložba v času inflacije, vendar zadnje čase kaže še drugo kakovost tudi ob sedanji nizki inflaciji se njegova cena zvišuje. Zlato je očitno prava alternativna naložba za zaščito pred kakršnim koli sistemskim tveganjem! Cena celo do 2.000 dolarjev? Ob vsak dan novih rekordih seveda v nominalnem znesku se krepijo mnenja, da gre za mehurček, ki se bo slej ko prej razpočil, še vedno pa je veliko vernikov , ki so prepričani, da ob sedanjem gospodarskem stanju v ZDA velikopotezno tiskajo nov denar, Evropa ima dolžniške težave pravih možnosti za večji popravek navzdol ni. Bikovsko naravnani vlagatelji tudi poudarjajo, da je zlato še daleč od tiste cene z začetka 80. letih, če seveda upoštevamo inflacijo. Njegova rast do 2.000 dolarjev zato ni nemogoča. Visoka rast Mercatorja in Luke Ljubljanska borza je končno dočakala izrazito pozitiven teden, vendar ob še naprej izjemno skromnem prometu. Indeks SBI TOP 842 točk se je povzpel za 3,2 odstotka, največja rast tečaja pa je uspela Mercatorju. Delnice so se podražile za devet odstotkov na 153,65 evra, potem ko je NLB s skladom Mid Europa Partners podpisala pogodbo o začetku ekskluzivnih pogajanj za prodajo 10,75-odstotnega deleža v Mercatorju. Lukine delnice so se v zadnjih petih dneh podražile za skoraj osem odstotkov. | 1 |
Šef parlamentarne antikorupcijske komisije Branko Marinič vztraja pri posredovanju vseh prijav korupcije Kosovi komisiji. Danes je dobil mandat komisije, da uporabi vsa pravna sredstva Komisija DZ po zakonu o preprečevanju korupcije je ob obstrukciji koalicije danes predsednika Branka Mariniča pooblastila, da izrabi vsa pravna sredstva, da jim Kosova Komisija za preprečevanje korupcije posreduje seznam vseh prijav korupcije, ki jih je prejela. Marinič razmišlja o kazenski ovadbi. Po pred časom sprejetih spremembah bi morala namreč Komisija za preprečevanje korupcije, ki jo vodi Drago Kos, komisiji DZ posredovati podatke o vseh prijavah sumov kaznivih dejanj, ki jih je prejela, vendar tega po Mariničevih besedah do zdaj, kljub štirim pozivom, ni storila. Pooblastilo za uporabo vseh pravnih sredstev Člani komisije so zato Mariniča danes pooblastili, da uporabi vsa pravna sredstva za to, da bo Kosova komisija spoštovala poslovnik komisije DZ in omenjene obveznosti izpolnila. O tem, kakšni bodo njegovi ukrepi, Marinič danes še ni vedel povedati, razmišlja pa, je dejal, v smeri vložitve kazenske ovadbe zaradi nespoštovanja in zanemarjanja delovnih dolžnosti Člani komisije so tudi sklenili, da bodo na naslednjo sejo komisije povabili vse člane Kosove komisije, da bi se skupaj dogovorili, kje so temeljni razlogi za oviranje nadzora s strani komisije DZ. Komisija je opravila tudi vpogled v premoženje funkcionarjev Kosove komisije, pri čemer je ugotovila, da podatki za enega funkcionarja manjkajo, zato je komisijo zaprosila za dodatna pojasnila. Koalicija obstruirala Sejo so sicer še pred sprejemom dnevnega reda zapustili trije poslanci iz vrst koalicije. Kot je v ločeni izjavi za medije povedal Alojz Posedel (Zares) so se za obstrukcijo odločili zato, ker menijo, da so spremembe poslovnika, po katerih mora Kosova komisija mesečno podrobno poročati o vseh prijavah, ki jih je prejela, v nasprotju z zakonom o preprečevanju korupcije. Po njihovem takšna določba posega v operativno delo Kosove komisije, zato ne želijo "sodelovati na sejah komisije, dokler se sporni poslovnik ne spremeni". Da bo prišlo do sprememb poslovnika pričakujeta tudi člana komisije Anton Kampuš (SD) in Franc Jurša (DeSUS). Po mnenju slednjega namreč ni smiselno, da se komisija ukvarja z vsakim primerom posebej. Marinič je sicer danes tudi prvič javno povedal, da je za spremembe poslovnika komisije DZ glasovala tudi koalicija "iz vrst SD". Komentiral je tudi predlog za njegovo razrešitev, ki ga je na kolegij podala koalicija. Kot je povedal, je njegova razrešitev predvsem stvar poslanske skupine SDS, ki ji pripada. Sam sicer, kot je dejal, nikoli ni želel prevzeti vodenje omenjene komisije, pač pa jo je sprejel na željo poslanske skupine. | 0 |
Denar je delno romal v roke podjetnikov Mira in Andreja Oblaka Vegrad je za delež v močno zadolženi Rezidenciji Skiper plačal 11,4 milijona evrov, ki so končali na računu podjetij v Avstriji in Liechtensteinu. Uradno je šlo za kupnino 75-odstotnega deleža v Rezidenciji Skiper, ki ga je Vegrad kupil med januarjem in avgustom 2008, piše Dnevnik. Pri tem obstaja sum, da je pri poslu vsaj delno šlo za črpanje denarja iz podjetja, saj je banka Hypo Alpe-Adria ta delež že po letu dni zasegla. Ko je Vegrad kupoval omenjeno naložbo, je bila Rezidencija Skiper že obremenjena s 35 milijoni evrov vredno hipoteko Hypa in je ob 20.000 kunah kapitala imela najetih za 145 milijonov evrov posojil. Ob vsem tem pa je Vegradu poleti 2008 za gradnjo hotelskega kompleksa dolgovala 10 milijonov evrov. Košič Nakup je zahteval Hypo Po besedah nekdanjega Vegradovega izvršnega direktorja gradenj za trg Mateja Košiča je to od Vegrada zahteval celovški Hypo, ki je v nasedli projekt vložil 250 milijonov evrov, saj bi v nasprotnem primeru v Hypu zaustavili financiranje projekta. Ni šlo za izsiljevanje, ampak za logičen pogoj. Hypo je bil pripravljen v projekt vložiti dodaten denar, vendar ne prejšnjim lastnikom. Mi smo računali, da bomo poleg plačila že izvedenih del po prodaji nepremičnin v objektu Skiper zaslužili okoli 40 milijonov evrov, je pojasnil Košič. Za 75 odstotkov 11 milijonov, za četrtino en evro Ob tem je pomembna informacija, da je v času Vegradovega odkupovanja Rezidencije Skiper družba Hypo Alpe Adria Beteiligungs od liechtensteinskega Hypo Alpe Adria Consultantsa odkupila 25 odstotkov Skiperja in za to plačal en evro. Pomemben je tudi podatek, da Vegrad pri tem poslu ni uveljavljal predkupne pravice, s čimer bi dobil pomemben delež tako rekoč zastonj. Vegrad je omenjeno vsoto 11,4 milijona evrov nakazal v treh obrokih. Prvih 20 odstotkov od načrtovanih 75 je Vegradova krovna družba za 2,6 milijona evrov kupila januarja 2008, večino denarja pa sta si razdelili dve avstrijski podjetji Wolkensberg in Jan Privatstiftung. Obe sta izmenoma zastopala Miro in Andrej Oblak. 500.000 evrov je prejela nekdanja direktorica Rezidencije Skiper Ljubica Marfan. Zadnjih 30 odstotkov v Liechtenstein Dodatnih 25 odstotkov Skiperja je Vegrad prek hrvaške podružnice prav tako kupil od Oblakovega Wolkensberga. Za zadnjih 30 odstotkov je Vegradovo podjetje Grbina avgusta 2008 plačalo kar 6,3 milijona evrov, in to liechtensteinskemu podjetju Navone AG. Njegov uradni skrbnik je tamkajšnji odvetnik Gerold Hoop, ki v tej vlogi nastopa tudi pri vseh drugih nepremičninskih in provizijskih poslih, pri katerih je Vegrad denar nakazoval v Liechtenstein. Košič je ob tem pojasnil, da so Vegradu nakup Skiperja predlagali Josef Kircher, nekdanji prvi mož lizinškega stebra Hypa, in člana izvršilnega odbora za podjetja in lizing v Hypo Alpe-Adria Bank International v času, ko jo je vodil Wolfgang Kulterer, prvoosumljeni v preiskavi avstrijskih oblasti. Neuradno osumljen tudi Špan Kljub temu je iz zaporedja dogodkov razvidno, da vseh niti v zgodbi ni vlekel le Kircher. Ta je maja 2008 položaj prepustil Božu Španu, dotedanjemu direktorju slovenske podružnice banke Hypo Alpe-Adria in neuradno osumljencu v avstrijski preiskavi. Špan zatrjuje, da pri pogovorih o nakupu ni sodeloval, temveč je zgolj izvrševal predhodno podpisane pogodbe, čeprav je Vegradovo podjetje Grbina plačalo zadnjih 30 odstotkov Skiperja skoraj tri mesece po Španovem imenovanju. Ob tem zatrjuje, da bi vedel, da je osumljenec, in ostro zanika, da je solastnik katerega koli liechtensteinskega podjetja, s katerimi je prek Slovenije posloval Hypo, še končuje Dnevnik. | 0 |
Leto 2010 je zelo pičlo odmerjalo dela proste dni, zato je bilo potrebno biti z dopustom zelo pazljiv. Leto 2011 bo že malce radodarnejše. 1. in 2. januar bosta sicer padla na vikend, delovni teden pa si bomo lahko razbili že na kulturni dan 8. februarja, ki bo padel na torek. Z dodatnim dnevom dopusta dobimo torej štiri dni za uživanje. Osem dela prostih dni bo v koledarskem letu 2011. Letos jih je bilo šest. Na naslednji dneva prost dan bo potrebno čakati vse do 25. aprila, ko je na koledarju velikonočni ponedeljek. Naslednje leto bo namreč največji krščanski praznik, velika noč, zelo pozno. Mimogrede, pust bo tokrat sovpadal z dnevom žena. Že dva dni za velikonočnim ponedeljkom bo sledil dan upora proti okupatorju, praznik dela pa bo leta 2011 padel na nedeljo. Dodatni dan pa si bomo "priborili" v ponedeljek, 2. maja. 20. obletnico slovenske države bomo 25. junija žal praznovali na soboto, nam pa bo praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta podaljšal vikend na ponedeljek. Stanje proti koncu leta bo še bolj ugodno. 31. oktober in 1. november bosta na ponedeljek in torek, božič pa bo leta 2011 na nedeljo. Dan kasneje bomo ostali doma in slavili dan samostojnosti in enotnosti, za leto 2012 pa bosta za novoletno praznovanje rezervirana nedelja in ponedeljek. | 1 |
V današnjem radijskem prispevku, ki ga pripravljamo novinarji Financ v sodelovanju z Radiom 1, razkrivamo kako obrambni minister povečuje zanimanje za poklicno vojaško službo | 1 |
Čistka. Ali je med ovadenimi, ki so goljufali pri izobrazbi, tudi Simič, Mors ne sme izdati. Ministrstvo za obrambo (Mors) je v zadnjih šestih letih na pristojna državna tožilstva podalo 58 kazenskih ovadb zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin. Ovadili so svoje nekdanje zaposlene, ki so uporabili ponarejene ali spremenjene listine o izobrazbi. “Največ kazenskih ovadb, in sicer 46, je bilo podanih leta 2006,” so povedali na Morsu. Dela plače, ki so ga kot zaposleni neupravičeno prejemali na podlagi take izobrazbe, pa odpuščeni niso vračali. Čistka pod Virantom Med letoma 2005 in 2007 so namreč v celovitem pregledu izobrazbe vseh javnih uslužbencev ugotovili, da je 85 zaposlenih na Morsu predložilo ponarejene listine o izobrazbi. Pregled je takrat naročilo ministrstvo za javno upravo pod vodstvom zdajšnjega predsednika državnega zbora Gregorja Viranta. Sporna srednješolska izobrazba Poslanec. Predsednik Desusa Karl Erjavec, ki je bil v času odkritja ponarejanja listin o izobrazbi minister za obrambo, za komentar ni bil dosegljiv. Sporno naj bi bilo Simčičevo spričevalo, na podlagi katerega se je vpisal na filozofsko fakulteto in tam študij tudi uspešno končal. Mors potrdil goljufijo Med odpuščenimi je bil tudi sedanji poslanec stranke Desus Ivan Simčič. “Imenovani je bil pripadnik stalne sestave Slovenske vojske do junija 2007 in je bil v skupini zaposlenih na Morsu, pri katerih se je ob ugotavljanju verodostojnosti dokazil o doseženi izobrazbi, predpisani za določeno delovno mesto, ugotovilo, da ta niso verodostojna,” so potrdili na Morsu. Ali je med ovadenimi tudi on, na Morsu zaradi varstva osebnih podatkov ne smejo povedati. | 0 |
Podjetje Gradbene dejavnosti iz Hrastnika še vedno ni poravnalo 750 evrov globe zaradi neizplačil plač Delavci hrastniške Gradbene dejavnosti (GD), ki jim je podjetje še v ponedeljek poleg lanskega regresa dolgovalo plače za tri mesece, kar skupaj nanese 200 tisoč evrov, so po poročanju Dela prejeli oktobrsko izplačilo. Direktor in tretjinski lastnik GD Iztok Slanšek je ob tem dejal, da jih je pridobljeni denar za delavce drago stal. "Privolili smo v sodno poravnavo v tožbi, ki se vleče že nekaj let. Zelo smo morali popustiti...," je na vprašanje Dela, kako je GD prišel do denarja, pojasnil Slanšek, ki sicer še ne ve, od kod bodo tridesetim zaposlenim poravnali preostali dolg, upa pa, da ji bom del premoženja uspelo dezinvestirati. Kazen delovne inšpektorice še neporavnana Kot še poroča Delo, Slanšek napoveduje, da bo morala zaradi likvidnostnih težav podjetja večina zaposlenih zimske mesece preživeti na čakanju doma, delavci pa stavke ne napovedujejo, saj namesto tega v velikem številu zapuščajo podjetje. GD sicer še vedno ni plačal globe, ki jim jo je zaradi neizplačila plač naložila delovna inšpektorica. Za 750 evrov visoko globo so predlagali poplačilo na dvanajst obrokov, Slanšek pa je svoj del globe kot odgovorna fizična oseba (200 evrov) že poravnal, še piše Delo. | 0 |
Sod bo Muri zagotovil milijon evrov za julijske in avgustovske plače. Upravni odbor Soda sicer ni sprejel nobenega od predlaganih predlogov za rešitev podjetja. Direktor Slovenske odškodninske družbe Tomaž Kuntarič Vesel sem, kako so pristopili k stvari. Tudi to, da so izrazili pripravljenost, da pomagajo, je dobro. Prokurist Mure ZdenkoPodlesnik Upravni odbor Slovenske odškodninske družbe Sod je ugotovil, da doslej podani predlogi, tudi predlog družbe GSA Joca Pečečnika, ne zagotavljajo celovite rešitve za Muro. Zainteresirano, strokovno in investicijsko javnost zdaj Sod poziva, naj morebitne nove predloge pošlje do 17. avgusta. Sod bo sicer zagotovil manjkajoči del plač za julij in avgust. Na seji so ugotovili tudi, da Sod kljub samo 12,23-odstotnem kapitalskem deležu v družbi Mura edini izmed delničarjev aktivno sodeluje pri reševanju problematike Mure . Obstoječa lastniška struktura v Muri ne omogoča Sodu zagotovitve zadovoljivega nadzora nad poslovanjem Mure, zato upravni odbor podpira aktivnosti vodstva Soda, usmerjene v reševanje problematike po principu nova Mura preko ene ali več hčerinskih družb ali povsem nove družbe, so zapisali v Sodu. Upravni odbor je vodstvu Soda naložil, naj nadaljuje aktivno iskanje rešitve, ki bo zagotovila ohranitev največjega možnega števila produktivnih delovnih mest, pri tem pa mora biti pri projektu nova Mura zagotovljen maksimalen nadzor Soda nad sredstvi, ki jih bo vložil v projekt. S petih na deset milijonov Potem ko Mura pri Sodu in Kadovi družbi PDP v začetku julija ni dobila pet milijonov evrov, kolikor jih je nujno potrebovala za ohranitev proizvodnje, naj bi se znesek sredstev, ki jih zdaj potrebuje družba, povzpel na približno deset milijonov evrov. Vlada je sicer v četrtek službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko že naložila, da v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi čim prej pripravi pregled ukrepov države v primeru stečaja Mure. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik Foto Dare Čekeliš Lahovnik Možnosti za dogovor z investitorji je vse manj Lastniki, nadzorni svet in uprava Mure morajo odgovorno sprejeti izvedljive odločitve, je minister za gospodarstvo Matej Lahovnik glede Mure povedal v petek. Kot je pojasnil, bo Sod v naslednjih dneh kot 12,2-odstotni lastnik opravil še nekaj pogovorov s potencialnimi investitorji, ki bi bili morebiti pripravljeni vlagati v novo Muro. Treba pa se je zavedati, da je iz dneva v dan vse manj možnosti, da bi do takega dogovora prišlo. Pri tem je treba poudariti, da konkretnejših ponudb razen Pečečnikove Sod ni prejel . | 0 |
Nadzorni svet NLB se je strinjal s predlogom uprave, da se banka dokapitalizira s 400 milijoni evrov. Nadzorniki so ugotovili tudi, da se prodaja Banke Celje ne odvija, kot so pričakovali, podaljšujejo pa se tudi postopki prodaje zaseženih vrednostnih papirjev. Uprava NLB Nadzorni svet NLB je razpravljal o oceni poslovanja do konca leta in projekciji kapitalske ustreznosti do leta 2013. Nadzorniki so se na seji strinjali s predlogom uprave za dokapitalizacijo banke v višini 400 milijonov evrov. Kot so sporočili iz NLB, se prodaja Banke Celje, ki je ena od ključnih postavk dezinvestiranja, ne odvija skladno s pričakovanji. Poleg tega se tudi postopki prodaje zaseženih vrednostnih papirjev podaljšujejo zaradi potrebnih soglasij regulatorjev. Tudi likvidacije nestrateških dejavnosti ne pokažejo takoj pozitivnih učinkov. Sicer pa je banka visoko likvidna, saj njene likvidnostne rezerve presegajo tri milijarde evrov, so še sporočili iz NLB. Po poročanju časnika Finance naj bi imela Skupina NLB konec leta okoli 70 milijonov evrov izgube, NLB pa okoli 65 milijonov evrov. Glavni razlog za izgubo naj bi bile nove rezervacije, ki jih je banka morala oblikovati zaradi slabih posojil. Stroški rezervacij naj bi tako v letošnjih letih dosegli okoli 300 milijonov evrov, še piše časnik. NLB je skupno izdala za okoli 11,7 milijarde evrov posojil, od tega jih je okoli 15 odstotkov slabih. Po poročanju časnika tudi še ni znano, kdo bo banko dokapitaliziral. Država se še vedno pogovarja s KBC, pogovarjali pa naj bi se tudi z Evropsko banko za obnovo in razvoj EBRD. Kot je že nekaj časa znano, bi bila EBRD zainteresirana za vstop v NLB, vendar so njeni pogoji, da država zagotovi, da se bo postopno umaknila iz lastništva v banki. Možnost, da bi banka javno prodajala svoje delnice, pa naj bi v banki že odstranili s seznama, saj naj bi se bali neuspešnosti prodaje. | 0 |
Ljubljana - Na čelu Hotelov Otočec, poslovne enote Krkinega hčerinskega podjetja Terme Krka, je v zadnjega pol leta prišlo že do druge spremembe. Dosedanjega direktorja Tadeja Kapšo je namreč zamenjal Gorazd Šoster, ki sicer vodi poslovne enoto Terme Šmarješke toplice. Pred Kapšo je Hotele Otočec vodila Sintija Vrstovšek, ki je bila po neuradnih podatkih zaradi slabih rezultatov prisiljena zapustiti direktorsko mesto. Šoster naj bi se omenjal tudi kot novi direktor Term Krka, ki že tri leta zapored poslujejo z izgubo. Po neuradnih podatkih namreč predsednik uprave Krke Jože Colarič ni zadovoljen z generalnim direktorjem Term Krka Jožetom Berusom, zato naj bi mu že odvzel določena pooblastila. V Krki pravijo, da, tako kot na ostalih področjih v okviru skupine Krka, prihaja tudi v Termah Krka do kadrovskih zamenjav (tudi zaradi odhoda posameznikov), "s katerimi želimo v čim večji meri izkoristiti strokovne in vodstvene potenciale posameznikov in na ključna mesta kadrovati motivirane in usposobljene posameznike." Na vprašanje, ali bo Šoster zamenjal Berusa, v Krki niso odgovorili. Pojasnili pa so, da bodo poslovno enoto na Otočcu tako zaradi širitve njihove obstoječe ponudbe kot tudi zaradi stroškovne racionalizacije v prihodnje organizacijsko in kadrovsko v večji meri povezovali z enoto Šmarješke Toplice. Pred leti so Terme Krka že prejele evropska sredstva za gradnjo projekta Terme Otočec 2000. Čeprav so nastali precejšnji stroški, da bi termalno vodo po cevovodu prepeljali do Otočca iz Šmarjeških Toplic, projekt ni bil izveden do konca, prejeta evropska sredstva pa je Krka vrnila. Na vprašanje, zakaj projekt Terme Otočec 2000 ni bil zaključen, v Krki niso odgovorili. Poleg Hotelov Otočec in Term Šmarješke toplice Terme Krka združujejo še poslovne enote Terme Dolenjske toplice, Talaso Strunjan in Hotel Krka. V lanskem letu so Terme Krka ustvarile 31,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo sedem odstotkov manj kot leta 2009 in 11 odstotkov manj od načrtov. Podjetje je lani pridelalo 2,86 milijona evrov izgube iz poslovanja, medtem ko je bil v letu 2009 ustvarjen dobiček iz poslovanja v višini 982.000 evrov (po načrtu bi moralo podjetje lani doseči 269.000 evrov dobička iz poslovanja). Čeprav so načrtovali, da bodo pridelali dobra dva milijona evrov izgube, je ta lani znašala 4,6 milijona evrov. To je bilo za 248 odstotkov oziroma za 3,3 milijona evrov več od načrtov. V Krki razlagajo, da je na lansko poslovanje hčerinskega podjetja Terme Krka v precejšnji meri vplival nekajmesečni izpad poslovanja hotela v Strunjanu, ki je bil zaprt zaradi obsežnih obnovitvenih del. Po drugi strani pa so v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležili ugodne prodajne trende. Tako so prodali za približno 17 milijonov evrov storitev. To je bilo za več kot 21 odstotkov več kot v prvih šestih mesecih lanskega leta. sebastjan.morozov@dnevnik.si | 0 |
Microtrust, ki naj bi večino od 25 milijonov evrov, ki jih je dobil s preprodajo delnic Istrabenza, nakazal Igorju Bavčarju, naj bi Nastja Sušinski leta 2008 prodal takrat 25 let staremu Hrvatu. Tako naj bi želel prikriti sledi, ki jih je puščal za seboj. Kot poroča Dnevnik, se je Nastja Sušinski, nekdanji lastnik podjetja Microtrust, močno trudil, da bi zabrisal sledi, ki jih je podjetje pri domnevno spornih poslih puščalo za seboj. Microtrust je namreč v poslih s preprodajo 7,3-odstotnega paketa delnic Istrabenza ustvarilo dobrih 25 milijonov evrov dobička, večino tega pa nato nakazalo na tekoči račun Igorja Bavčarja. Vsaj tako ugotavljajo kriminalisti in tožilci. Dnevnik dokaz za prekrivanje sledi vidi v odsvojitvi poslovnega deleža v Microtruistu, s katero je Sušinski podjetje decembra 2008 prodal hrvaškemu državljanu Emirju Čašiću. Podjetje je Sušinski prodal deset mesecev po tem, ko je to Bavčarju po ugotovitvah kriminalistov nakazalo zadnji obrok denarja iz posla z Istrabenzovimi delnicami. Še pred tem, v začetku avgusta 2008, je Sušinski s Čašićem podpisal pismo o nameri za sklenitev pogodbe o prodaji Microtrusta. Kot poudarjajo pri Dnevniku, je bila prodaja izpeljana tik pred zaključkom poslovnega leta 2008, kar pomeni, da novi kupec ni imel vpliva na pripravo bilanc podjetja, je bil pa za njih odgovoren. Sama pogodba po poročanju Dnevnika vsebuje veliko členov o varovanju podatkov, z morebitnimi kršitvami pa so povezane relativno visoke pogodbene kazni. Časić je za Microtrust odštel 25 tisoč evrov, s pogodbo pa se je zavezal, da bo podatke družbe v zvezi z njenim poslovanjem pred dnem sklenitve pogodbe varoval kot poslovno skrivnost. Časić je po pogodbi moral tudi takoj spremeniti ime družbe in tako se Microtrust danes imenuje Emirade. Dnevnik navaja, da ni naključje, da se je po zamenjavi lastnika za podjetjem izgubila vsaka sled. Na uradnem naslovu v Ljubljani ga ni mogoče najti in po podatkih Dnevnika ga tako tudi Dursovi inšpektorji konec novembra 2009 nisoV kriznem času se vedno rodijo najbolj bizarne in nenavadne ideje. Latvijski bankir pri poroštvu posojil sprejme najbolj bizarne garante, celo posojilojemalčevo nesmrtno dušo. Morate svojo dušo izliti na papir? Se še spomnite, kako so v pretekli poslovni praksi razni menedžerji zastavljali svoje dobro ime, da so prejeli vrtoglava posojila za svoje menedžerske odkupe? Veliko teh posojil se je izkazalo za breme davkoplačevalcev, saj so bile slovenske banke v državni lasti največji upniki tovrstnih prevzemov, zaradi katerih je prišlo do množičnih odpisov in posledično izgub. A očitno se meja za domiselno ponujanje posojil ni končala tukaj. Včasih so nas babice svarile, naj nas hudič ne zapelje v takšno skušnjavo, da bi mu podarili svojo dušo. A danes, vsaj v Latviji, ki jo je svetovna gospodarska kriza od vseh držav Evropske unije prizadela najmočneje, latvijski bankirji kot poroka za bančno posojilo sprejmejo najbolj bizarne garante, celo nesmrtno dušo. Koliko se jih je že odločilo za tovrstni kredit? So res bolj ugodni kakor pri klasični zastavi posojila? Na Cekinu vam razkrivamo več o tem bizarnem načinu zavarovanju kredita. mogli obiskati, saj podjetja tam preprosto ni. Pri vsem tem pa Dnevnik še poroča, da je vse več indicev, da je Sušinski Microtrust dejansko prodal slamnatemu lastniku. To naj bi hrvaškim varnostnim organom potrdil sam Časić, ki je bil v času nakupa Microtrusta star 25 let. V Slovenijo naj Časić prišel zgolj na podpis listin o prodaji in to na povabilo neidentificirane osebe z imenom Željko. Za nakup naj bi Časić prejel tudi plačilo. S samo družbo ni nameraval početi ničesar, kar potrjuje tudi podatek, da podjetje ne vodi več poslovnih knjig, da je banka že maja 2009 začela postopek zapiranja njegovega računa in da mu je Durs v tem času že odvzel identifikacijsko številko za DDV, kar je eden glavnih ukrepov v boju proti tako imenovanim davčnim vrtiljakom. | 0 |
Štirje oblikovalci, ki bodo izumili najvarnejše mobilne telefone, bodo prejeli vsak 111 tisoč evrov nagrade Mobilni telefoni so danes vse manjši, tanjši in neopazni. Britansko podjetje Design Council pa je razpisalo nagrado 100 tisoč funtov (111.500 evrov) za oblikovalca, ki bo ustvaril mobilni telefon, ki bo čim bolj varen, pišejo britanski mediji. Sklad znaša sicer 400 tisoč funtov, ki ga bodo podelili med štiri inovatorje. Iščejo namreč mobilnik, ki bo varen pred tatovi, saj kot je znano, veliko ljudi v mobilni telefon shrani različne informacije - od PIN številke plačilne kartice do ostalih zasebnih podatkov. Prav zato so še toliko bolj tarča tatov, saj ti z mobilnim telefonom pridobijo različne koristne informacije o lastniku, v najslabših primerih lahko tudi ukradejo identiteto. Foto: Shutterstock Pri Design Councilu namreč verjamejo, da je eden od razlogov vse pogostejših kraj mobilnih telefonov tudi dejstvo, da so ti vse bolj privlačni tako za kupce, kot tudi kasneje za tatove. Glede na to, da imajo mobilni telefoni vse več različnih funkcij, pa so zato še toliko bolj zanimivi za nepridiprave. K iskanju za najvarnejši mobilni telefon se je pridružil tudi britanski urad za varnost. Če menite, da imate znanja in sposobnosti, da ustvarite takšen telefon, se lahko na natečaj prijavite na spletni strani Design Council. | 1 |
Hrvaški predsednik Stjepan Mesić je dejal, da mu je žal, ker na zadnjih pogovorih Žbogar-Rehn-Jandroković ni prišlo do rešitve mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško. '' Mi smo sprejeli predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna in smo računali na realne zahteve s strani sosednje in prijateljske Slovenije,'' je dejal hrvaški predsednik Stjepan Mesić. Hrvaška ni ranljiva Mesić še dodaja, da je "nekdo očitno mislil, da je Hrvaška ranljiva, ker se pogaja". Poudarja, da Hrvaška ni ranljiva, pričakuje nadaljevanje pogajanj in ob morebitnem zastoju lahko počaka. En sestanek, različne ocene Zadnji pogovor med evropskim komisarjem za širitev Ollijem Rehnom, slovenskim zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem in njegovim hrvaškim kolegom Gordanom Jandrokovićem o rešitvi slovensko-hrvaškega mejnega spora in deblokadi hrvaških pristopnih pogajanj z EU je bil včeraj v Luksemburgu. Jandroković je po sestanku dejal, da je rezultat pogovorov ''nič:nič'' in da niso prišli do nobene rešitve. Žbogar pa je dejal, da so novi Rehnovi predlogi "korak naprej in v pravo smer". Načelo pravičnosti, pri katerem vztraja Slovenija, pa da je vsebinsko zaobjeto v novem predlogu. | 0 |
V marcu je bila brezposelnost nekoliko nižja kot februarja, kljub temu pa je za 1,4 odstotne točke višja, kot je bila marca lani. Predvsem se je v marcu znižala brezposelnost med moškimi, med ženskami pa je ostala nespremenjena. V Sloveniji se je stopnja registrirane brezposelnosti marca v primerjavi s februarjem znižala za 0,2 odstotne točke, na 13,4 odstotka. Znižala se je prvič po petih mesecih. Število delovno aktivnih oseb se je povečalo za približno 1200, je objavil statistični urad. Stopnja brezposelnosti se je v Sloveniji zviševala vse od oktobra 2012, le februarja letos se glede na prejšnji mesec ni spremenila. Tudi lani in predlani se je stopnja brezposelnosti marca znižala in se je nato v pomladanskih in poletnih mesecih predvsem zaradi vpliva sezone še naprej zniževala. Marca lani je bila 12-odstotna, torej za 1,4 odstotne točke nižja kot v letošnjem marcu. Podrobnejši pregled po spolu kaže, da se je stopnja brezposelnosti marca v primerjavi s februarjem znižala samo med moškimi, in sicer s 13,5 odstotka na 13,2 odstotka, medtem ko je med ženskami ostala nespremenjena pri 13,7 odstotka. Brezposelnost najbolj padla med starejšimi Pregled po starostnih skupinah kaže, da se je stopnja brezposelnosti znižala v vseh starostnih skupinah, le v starostni skupini od 35 do 39 let je ostala nespremenjena. Najbolj, za 0,5 odstotne točke, se je znižala v starostni skupini, v katero spadajo osebe, stare nad 60 let. Med statističnimi regijami se je stopnja registrirane brezposelnosti zvišala le v notranjsko-kraški regiji z 12,4 odstotka na 12,6 odstotka, v drugih regijah se ni spremenila ali se je znižala. Najbolj se je znižala v pomurski statistični regiji, in sicer za 0,7 odstotne točke, kljub temu pa tam ostaja najvišja v Sloveniji. Marca je bila tam 18,6-odstotna. Več zaposlitev v gradbeništvu Število delovno aktivnih se je marca povečalo za približno 1200 oseb in je tako nekoliko preseglo številko 790.000. To povečanje je po osmih mesecih upadanja že drugo zapored in prvo občutnejše, saj je bilo povečanje februarja le neznatno. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je število znižalo za malo manj kot 25.000. Tokrat se je število delovno aktivnih povečalo predvsem zaradi rasti števila delovno aktivnih v gradbeništvu v tej dejavnosti je bilo okoli 600 delovno aktivnih več kot predhodni mesec, je izpostavil statistični urad. | 1 |
Premier podprl gradnjo tretjega pomola Premier Borut Pahor je na obisku v Luki Koper obljubil, da bo vlada storila vse za lažji razvoj, in poudaril, da je za obdržanje konkurenčnosti treba nekatere odločitve pospešiti. Luka je izjemno pomembna. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da vse poslovne, družbene, politične in gospodarske okoliščine prilagodimo možnosti, da se Luka Koper razvija, je poudaril Pahor, ki se je na obisku v Luki Koper mudil z ministrom za promet Patrickom Vlačičem in državnim sekretarjem na ministrstvu za okolje Zoranom Kusom. Odločitev Italije, da se vključi v postopek presoje čezmejnih vplivov na okolje, kot kaže, ne bo bistveno otežila postopkov sprejemanja državnega prostorskega načrta. Ob tem je Pahor še dejal, da se 45-dnevni rok, ki ga ima Italija v postopku, izteka, Slovenija pa bo svoje dejavnosti nadaljevala. Podprl gradnjo tretjega pomola Pahor je podprl gradnjo tretjega pomola, predvidenega v državnem prostorskem načrtu. Obenem mora biti po njegovem mnenju pristanišče sprejemljivo za okolje, kajti le tako bo njegova širitev naletela na razumevanje ljudi, ki z njim živijo. Po njegovih besedah bo treba z občino Koper ali pa tudi z drugimi občinami doseči smiseln kompromis o ureditvi vseh nerešenih vprašanj, in sicer tako v zadovoljstvo ljudi, ki jih predstavljajo lokalne oblasti, kot v zadovoljstvo pristanišča. Glede navedb, da bi ustanovitev ankaranske občine otežila širitev pristanišča, je Pahor dejal, da je treba referendumsko izraženo voljo prebivalcev spoštovati. Bilo bi skoraj škandalozno, če bi občinske meje predstavljale tudi meje poslovnih ambicij tako pomembnega operaterja, kot je Luka Koper, je poudaril. Kot je dejal, se je pripravljen pogovarjati tudi s predstavniki ankaranske občine, če bo ustanovljena. Uprava naj se ukvarja z poslovnimi ambicijami Luke Koper. Vlada pa želi prevzeti nase probleme, tudi tega glede dialoga z občinskimi oblastmi, je dejal. Luka bo izvzeta s seznama pravnih oseb, zavezanih poročanju Pahor se je obenem zavzel, da bi ministrstvo za finance Luko Koper do 22. aprila izvzelo s seznama pravnih oseb, po zakonu o javnih financah zavezanih k poročanju, saj jo to ovira pri vsakodnevnem poslovanju. Do takrat naj bi stopilo v veljavo tudi novo tolmačenje koncesijske pogodbe, ki bo Luki Koper omogočila črpanje sredstev iz skladov EU. O posebni reviziji na današnjem obisku niso govorili, odprta ostaja tudi odločitev glede vstopa morebitnega strateškega partnerja. Kot je poudaril Pahor, je treba stvari v Luki Koper prej urediti tako, da bo za strateškega partnerja vstop v družbo pomenil vstop v zdravo naložbo. Predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko je izrazil zadovoljstvo nad obiskom predsednika vlade. Kot je dejal, so mu pokazali, kje so v Luki Koper največji problemi in kaj potrebujejo za njihovo rešitev. | 1 |
Končan šestdnevni pozitivni niz indeksa S & P Prodaja avtomobilov v Evropi še naprej upada. Novembra je bilo v Evropski uniji registriranih 10,3 odstotka manj novih avtomobilov kot v novembru lani. V prvih 11 mesecih je padec v primerjavi z istim lanskim obdobjem 7,6-odstoten. Še večji upad prodaje avtomobilov je opaziti v Sloveniji. Novembra je bilo registriranih 3.714 avtomobilov, kar je 11,8 odstotka manj kot v istem mesecu lani. V Grčiji se je prodaja avtomobilov prejšnji mesec skoraj prepolovila. V prvih enajstih mesecih letošnjega leta je bil v Sloveniji padec prodaje 16,3-odstoten. Finančne krivulje na Valu 202 Finančni ministri EU-ja so dosegli dogovor glede enotnega bančnega nadzora v območju evra. Kaj to pomeni? Prodaja po svetu bo letos večja za 5,2 odstotka Proizvajalci avtomobilov poskušajo težave evropskega trga reševati s pospeševanjem prodaje v ZDA in v Aziji. Medtem ko bo na zahodu Evrope letos prodaja upadla za več kot pet odstotkov, bo svetovni trg porasel za 5,2 odstotka. BMW je eno redkih podjetij, ki novembra ni imelo padca prodaje, kar nagrajuje tudi borza v Frankfurtu. Njegova tržna kapitalizacija se je povzpela na 45 milijard evrov. Trg ima vedno prav Za primerjavo Daimlerjeva tržna vrednost je dobrih 42 milijard. Če od tega odštejemo njegovo enoto za proizvodnjo tovornjakov, bi bila vrednost Mercedesa le še okrog 25 milijard. Trg ima vedno prav in tokrat meni, da so Mercedesovi poslovni obeti slabši kot BMW-jevi. Pri inovativnosti je BMW lider na trgu prestižnih avtomobilov, je komentiral eden izmed nemških analitikov. Nemčija spet svetla izjema Število novoregistriranih vozil je v Evropi novembra nazadovalo že 14. mesec zapored, izgledi pa niso dobri. V tem četrtletju naj bi se recesija še poglobila, BDP utegne pasti za pol odstotka. Sveži podatki kažejo, da se je zasebni sektor v evrskem območju decembra enajsti mesec zapored skrčil, saj je bila vrednost indeksa PMI izračunan je na podlagi ankete med 5.000 podjetji spet pod 50, kar je meja med krčenjem in rastjo. Na srečo je bil ta indeks v Nemčiji prvič po aprilu nad mejo 50. Končan šestdnevni pozitivni niz indeksa S & P Vodilni delniški trgi so v četrtek naredili manjši korak nazaj. Newyorški indeks S & P 500 1.419 točk se je po šestih dneh rasti zaradi bojazni, da pogajanja o izognitvi davčnemu prepadu v ZDA ne bodo uspešna, znižal za 0,63 odstotka. Applove delnice so pocenile za 1,7 odstotka, potem ko je ameriško sodišče ugotovilo, da je podjetje pri iPhonu kršilo tri patente podjetja MobileMedia Ideas. Po koncu trgovanja je spodbudne poslovne rezultate objavilo podjetje Adobe Systems. Evro tik pod 1,31 dolarja Borzni posredniki menijo, da do konca leta ni pričakovati večjega padca indeksov, ne nazadnje so vlagatelji pripravljeni več tvegati, saj so donosi varnih obveznic zelo nizki. Vrednost evra je bila ob 14. uri tik pod 1,31 dolarja, zlato pa, čeprav je Fed v sredo napovedal nove spodbujevalne ukrepe, vztraja pod 1.700 dolarji. Cena nafte vrste brent, ki je v četrtek zdrsnila za 1,3 odstotka, se je zaradi novic iz Kitajske o rasti tamkajšnje proizvodnje zvišala nad 108,50 dolarja, toda ob 14. uri padla na 107,25 dolarja. Tečaji delnic na Lj. borzi 14. December NOVA KBM +3,60 % 1,15 EUR TELEKOM +1,71 % 89,00 MERCATOR +1,69 % 117,00 PETROL +0,45 % 221,00 KRKA +0,23 % 47,21 ZAV. TRIGLAV +0,00 % 16,00 LUKA KOPER -0,56 % 7,16 GORENJE -2,50 % 3,90 | 0 |
Ljubljana - Investitorji, ki so vlagali v proizvodnjo etanola iz koruze in med katerimi je tudi ustanovitelj Microsofta Bill Gates, izgubljajo milijarde dolarjev, poroča The Financial Times. Šest največjih proizvajalcev etanola je od sredine leta 2006 izgubilo več kot 8,7 milijarde dolarjev tržne vrednosti. Svoj vrhunec je industrija, ki jo je še pred kratkim promoviral ameriški predsednik George W. Bush, doživela v letu 2006, k njenemu razcvetu pa je pripomogel zakon iz leta 2005, ki je od rafinerijskih proizvajalcev zahteval, da mešajo biogoriva z bencinom. Podpora ameriške vlade se je pokazala tudi pri davčnih olajšavah, saj so te v zadnjih treh letih znašale 11,2 milijarde dolarjev, hkrati pa so proizvajalci etanola dobivali milijarde dolarjev vredne subvencije. V zadnjem času pa je po ZDA vse več demonstracij, na katerih udeleženci zahtevajo, da naj vlada z davkoplačevalskim denarjem neha podpirati proizvajalce etanola. | 0 |
Rast bruto domačega proizvoda (BDP) je tako v območju evra kot v celotni EU v tretjem četrtletju lani v primerjavi z drugim četrtletjem, znašala 0,8 odstotka, v primerjavi z letom poprej pa tri odstotke Foto: Urban Štebljaj Gospodarska rast je v območju evra kot tudi v celotni EU v tretjem četrtletju lani v primerjavi z drugim četrtletjem znašala 0,8 odstotka, je danes v drugi oceni sporočil evropski statistični urad Eurostat . V Sloveniji se je bruto domači proizvod (BDP) v tem primerjalnem obdobju zvišal za 1,6 odstotka. V prvi oceni, objavljeni novembra lani, je Eurostat ugotovil 0,7-odstotno rast za države v območju evra in 0,8-odstotno rast za celotno EU. V drugem četrtletju leta 2007 je BDP v območju evra sicer narasel za 0,3 odstotka, v celotni EU pa za 0,5 odstotka. V primerjavi s tretjim četrtletjem leta 2006 pa je rast v državah z evrom znašala 2,7 odstotka, v celotni uniji pa tri odstotke. Najvišjo gospodarsko rast je imela Litva Med državami, za katere je Eurostat imel podatke, so najvišjo rast v tretjem četrtletju beležile Litva (5,2 odstotka), Latvija (2,8 odstotka) in Slovaška (2,5 odstotka). Gospodarsko rast so zabeležile tudi nekatere glavne evropske trgovinske partnerice. V lanskem tretjem četrtletju je BDP v ZDA tako zrasel za 1,2 odstotka, na Japonskem pa za 0,4 odstotka, je še sporočil Eurostat. Povečala se je končna potrošnja, investicije v osnovna sredstva in izvoz ter uvoz Končna potrošnja gospodinjstev se je sicer v tretjem četrtletju v območju z evrom povečala za 0,5 odstotka, v celotni EU pa za 0,7 odstotka. Investicije v osnovna sredstva so se v tretjem četrtletju lani v območju evra zvišala za 1,2 odstotka, v celotni EU pa za 1,5 odstotka. Izvoz je bil tako v območju evra kot celotni EU višji za 2,2 odstotka, medtem ko se je uvoz v lanskem tretjem trimesečju v območju evra zvišal za 2,6 odstotka, v celotni EU pa za tri odstotke. | 1 |
Otrok in 24-letnica še vedno na intenzivni negi. V tragični nesreči, ki se je v soboto zgodila na avtocesti med priključkom Šentilj in cestninsko postajo Pesnica, so umrli enoletnik, petletnik in voznik. "Otrok je na otroški intenzivni terapiji, gospa pa je tudi na intenzivni. Njuno stanje je za zdaj stabilno," so nam povedali na kirurškem oddelku mariborskega UKC. Nove fotografije hude prometne nesreče si lahko ogledate TUKAJ. Spomnimo, da so za posledicami včerajšnje hude prometne nesreče, ki se je zgodila na avtocesti med priključkom Šentilj in cestninsko postajo Pesnica v smeri Maribora, umrli enoletnik, petletnik in voznik. Otroci niso sedeli v homologiranih sedežih V soboto zjutraj ob 6.45 je 70-letni moški vozil osebni avtomobil Mercedes ML 270 po levem prometnem pasu avtoceste A1, iz smeri Šentilja proti Dobrenju. Izven naselja Zgornje Dobrenje je zaradi čezmerne hitrosti izgubil oblast nad vozilom, zaradi česar je začelo drseti bočno v desno in po slabih 60 metrih s prednjim delom trčilo v odbojno ograjo. Vozilo je nato dvignilo v zrak preko brežine ob avtocesti in po več kot 35 metrih je trčilo v drevo in ga celega odlomilo. Vozilo se je na razdalji več kot 25 metrov večkrat prevrnilo in nato obstalo v regulacijskem potoku. Zatem je zagorelo, so sporočili iz PU Maribor. Med prevračanjem je tri potnike, otroke, ki niso sedeli v homologiranih otroških sedežih, pometalo iz vozila, voznik in potnica spredaj desno pa sta ostala ukleščena v vozilu. Pri reševanju so sodelovali mariborski in šentiljski gasilci. Zgodba gasilcev ... "Nekaj minut pred sedmo uro zjutraj smo dobili obvestilo, da je na AC Šentilj Maribor prišlo do prometne nesreče in da vozilo gori. Izvozili smo s tremi vozili in desetimi gasilci. Aktivirano je bilo tudi domače društvo PGD Šentilj," pripoveduje Sebastijan Visočnik iz Poklicne gasilske enote Maribor (JZZPR). Visočnik nadaljuje, da so nekaj minut pred njimi na kraj dogodka prispeli gasilci domačega društva PGD Šentilj, ki so kraj zavarovali in izvajali požarno stražo. "Ob prihodu smo ugotovili, da je osebno vozilo tipa Mercedes pristalo v jarku. V vozilu sta bila voznik in sovoznica, otroci pa so bili izven vozila, saj jih je med nesrečo pometalo z zadnjih sedežev. S tehničnim posegom smo odprli vrata na voznikovi in sovoznikovi strani ter odstranili del strehe in tako omogočili reševalcem, da so lahko nudili prvo pomoč. S pomočjo gasilcev PGD Šentilj smo nato iznesli poškodovane. Na koncu smo posuli še iztekle tekočine," konča Visočnik. | 0 |
Danes so se začele uradne pogrebne slovesnosti za ruskim patriarhom Aleksejem II. V katedrali Kristusa Odrešenika v Moskvi so se danes začele uradne pogrebne slovesnosti za ruskim patriarhom Aleksejem II., ki je pri 79 letih umrl v petek. Patriarha bodo pokopali okoli 11. ure po srednjeevropskem času v manjši katedrali Gospodovega razglašenja, tako kot je želel sam. Maše za umrlim so se udeležili številni verski voditelji, predstavniki javnega življenja ter visoki gostje iz tujine, ki so se ob tem ob krsti poslovili od patriarha. Mašo je vodil v soboto izbrani namestnik umrlega, pa tudi njegov najverjetnejši naslednik, metropolit Smolenska in Kaliningrada, Kiril. Med udeleženci Medvedjev in Putin Med udeleženci so bili ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in premier Vladimir Putin, voditelji drugih pravoslavnih cerkva, med njimi carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej I. in vodja gruzijske pravoslavne cerkve Ilija II., visoka delegacija iz Vatikana ter tuji državniki, med drugim srbski predsednik Boris Tadić in beloruski predsednik Aleksander Lukašenko. | 1 |
Natanko pred letom dni je italijanski časnik L'Espresso razgalil propadle finančne posle mariborske nadškofije. Vendar pa to ni prineslo sprememb na bolje. Slovenski javnosti so bile cerkvene težave z nasedlimi naložbami sicer znane, objava v L'Espressu pa je dokončno razkrila stomilijonske dolgove, v katerih so po radodarnem kreditiranju veliko izgubile tudi banke. Težave odnesle nadškofa Mariborska nadškofija naj bi bila zadolžena za 800 milijonov evrov, je razkril L' Espresso. Finančne težave, verjetno tudi omenjena objava, je le nekaj dni pozneje odnesla takratnega mariborskega nadškofa Franca Krambergerja, ki se je uradno upokojil. Namesto njega je papež Benedikt XVI. imenoval dotedanjega mariborskega nadškofa pomočnika Marjana Turnška. Kesanje ja, kaj pa sankcije? Novi nadškof Turnšek je obžaloval dogodke in priznal, da poslovanje med mariborsko nadškofijo in Vatikanom v preteklosti ni bilo vselej najbolj v skladu s pravili. Vendar pa sankcioniranje odgovornih, recimo nekdanjega prvega finančnika nadškofije Mirka Krašovca, za takšno ravnanje ni predvideno, saj to lahko stori le Vatikan. Blokirani računi Pred dnevi se je izkazalo tudi, da ima že več dni blokirana računa pri NKBM in Abanki Vipa, zaradi neporavnanih obveznosti pa sta banki BKS in Sparkasse s pomočjo sodišča že začeli z rubežem njenih številnih nepremičnin. Grozi jim izguba dvorca Betnava in še nekaterih nepremičnin. Dejstvo pa je, da je mariborska cerkvena ustanova preko Gospodarstva Rast obvladovala oba finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva, preko njih pa je bila solastnica številnih slovenskih podjetij. Njihov adut pri morebitni sanaciji dolgov je bil prodaja telekomunikacijskega podjetja T-2, ki je bil v večinski lasti Zvona Ena, a so ga upniki s konverzijo terjatev v lastniške deleže, za zdaj sicer še vedno nepravnomočno, razlastili. Za male delničarje stečaj Zvonov pomeni izguba prav vsega kar imajo, saj so delničarji kot lastniki zadnji v vrsti za izplačilo v primerih stečajev. Če plastično ponazorimo, banke bodo zasegle in pobrale kar je vrednega, nekaj malega bo morda ostalo še za ostale upnike ki jih Zvonovi imajo, delničarjem pa verjetno ne bo ostal niti cent. Predsednik društva Mali delničarji Slovenije (MDS) Rajko Stanković Medtem je mariborsko sodišče že razglasilo stečaja v Gospodarstvu Rast in Zvonu Dva, podobna usoda pa v kratkem verjetno čaka tudi Zvon Ena. Za oba Zvonova je stečaj terjala NLB kot največji upnik, naslednji narok za Zvon Ena pa je razpisan za 30. januar. Poleg vseh ostalih so najbolj nedolžne žrtve propada cerkvenega finančnega imperija mali delničarji, ki bodo tako ostali brez svojih naložb. Danes so mali delničarji prepričani, da se posamezni akterji niso želeli pogajati temveč zgolj vzeti tisto, kar se jim je zdelo, da jim pripada. Društvo MDS je večkrat izrazilo kritiko zoper banke upnice, posebej največje NLB, del krivde pa gre po njihovem mnenju pripisati tudi predstavnikom Zvonov in cerkve. Trenutno razmišljajo o vložitvi odškodninskih tožb zoper vodstvo in nadzornike obeh Zvonov. | 0 |
Družbe ugašajo ena za drugo Od nekdanje mogočne tekstilne tovarne Beti, v kateri je bila še pred desetletjem zaposlena večina Metličanov, ostajajo le drobtinice. V zadnjih treh letih namreč Betijine družbe ugašajo ena za drugo. Pred časom se je lastnik odločil še za likvidacijo družbe Trend, ki je imela pod okriljem vse Betijine trgovine. Večino manjših so že zaprli, v večjih pa se skušajo znebiti zalog z razprodajo. Izdelki blagovne znamke Beti, kopalke, denimo, zdaj ponujajo s 60-odstotnim popustom. Družba je sicer skrbela predvsem za prodajo brez posrednikov, tako naj bi prihranili za marže, a se je končalo z izgubo. Lanska je tako znašala 1,3 milijone evrov, je za TV Dnevnik poročala Petra Držaj. Zaradi krize se je zmanjšala prodaja V Beti izjav ne dajejo, zapisali so, da se je zaradi krize občutno zmanjšala prodaja na vseh trgih, likvidacijski upravitelj pa je potrdil, da gre postopek po načrtu. Do sredine meseca bodo zaprli dve tretjini trgovin, zato Betijino perilo, spalni program in kopalke ponujajo s 60-odstotnim popustom. Likvidacija bo končana v polovici prihodnjega leta, ob zaposlitev bo 70 trgovk in režijskih delavcev. Na tem koncu Bele krajine ostaja le upanje ... Od Beti ni ostalo veliko In kaj je ostalo od nekdaj mogočne Beti, ki je zaposlovala prek tisoč ljudi in podpirala kulturo in šport? Poleg družbe Trend so v likvidaciji tudi Pletiva, ostajajo še Preja in servisne službe. | 0 |
Promet. Zaradi daril nakupi poskočijo. Po oktobrskih podatkih Mossa na mesec prek spleta nakupuje več kot 200 tisoč spletnih uporabnikov, takšnih, ki spletni nakup opravijo nekajkrat na leto, pa je 320 tisoč. Igrače na vrhu lestvice "V predprazničnem obdobju na Mimovrste.com ugotavljamo največjo rast prodaje v oddelkih Igrače in otroška oprema (igrače), Računalništvo (prenosniki, tablični računalniki, prenosni diski), Avdio-video (televizije), Foto (fotoaparati), Gospodinjski aparati (mali gospodinjski aparati), Zdravje in osebna nega (parfumi) ter Knjige," pravijo pri Mimomvrste.com, kjer imajo v ponudbi okoli sto tisoč izdelkov. Pri EnaA.com decembra ugotavljajo povečanje prometa za kar okrog 40 odstotkov. "Vsak december je tako, kot da nekdo nekje pritisne na čaroben gumb in ljudje začnemo kupovati več. Na EnaA.com smo se letos pripravili z zelo ugodnimi cenami, pestro ponudbo in zanimivo možnostjo 'online' pogajanj za ceno," pravi Aljoša Domijan. Na EnaA.com kupci najraje kupujejo tehnične izdelke, čeprav se odlično prodajajo tudi parfumi, nadaljuje. Njihov letošnji prodajni hit so televizorji, zunanji diski, tablični računalniki in fotoaparati. Čeprav je M-tehnika Spletna trgovina še mlada, hitro pridobiva svoje kupce. "Povprečna vrednost nakupa v M-tehnika Spletni trgovini znaša več kot 200 evrov, saj je naša najmočnejša kategorija bela tehnika," pojasnjujejo pri omenjeni trgovini. | 1 |
Revidirana ocena finančnega stanja Probanke, ki je od začetka septembra v postopku nadzorovane likvidacije, izkazuje primanjkljaj premoženja v višini 176 milijonov evrov. Enaka ocena za Factor banko pa izkazuje primanjkljaj premoženja v višini 258 milijonov evrov. Probanka in Factor banka sta od začetka septembra v postopku nadzorovane likvidacije. V obeh bankah so zato pripravili revidirano oceno finančnega stanja, ki seveda ne more biti ugodna. Od začetka septembra tako Probanka izkazuje primanjkljaj premoženja v višini 176 milijonov evrov ob predpostavki pokrivanja izgube s strani lastnikov banke in imetnikov podrejenih kapitalskih instrumentov, so danes sporočili iz Probanke. Iz Factor banke so sporočili, da revidirana ocena izkazuje primanjkljaj premoženja v višini 258 milijonov evrov. Kot so povzeli, je svet Banke Slovenije njihovo revidirano poročilo o finančnem stanju banke na 6. september, ko je stekel proces nadzorovane likvidacije, in predlog ukrepov za njeno prestrukturiranje sprejel v torek. Centralna banka bo načrt posredovala ministrstvu za finance, ki ga bo predložilo Evropski komisiji zaradi pridobitve dokončnega mnenja k ukrepom Slovenije za krepitev stabilnosti finančnega sistema. Revidirana ocena finančnega stanja Probanke in Factor banke potrjuje prvotno oceno Banke Slovenije glede primanjkljaja premoženja obeh bank. Banki ob predpostavki pokrivanja izgube s strani lastnikov bank in imetnikov podrejenih kapitalskih instrumentov ocenjujeta primanjkljaj v višini 434 milijonov evrov, so po torkovi seji sporočili iz Banke Slovenije. Iz načrtov prestrukturiranja izhaja tudi, da bo v vmesnem obdobju Factor banka za poravnavo dospelih obveznosti črpala posojilo v skrajni sili največ v višini 347 milijonov evrov poroštvo države znaša 540 milijonov evrov, Probanka pa največ 294 milijonov evrov poroštvo države znaša 490 milijonov evrov. | 0 |
V učilnicah stoji voda, plesen, hodnike so zalile fekalije, kletne prostore so zato "evakuirali" – predstavnik ministrstva za šolstvo je lahko videl in zavohal, v kakšnih razmerah delajo na Osnovni šoli Litija. Šola, o kateri vsi govorijo v presežnikih – po številu odličnjakov spada v vrh, prav tako po številu priznanj, celo iz Evrope so se prišli na lastne oči prepričat, kako lahko v šoli, v kateri poteka redni in prilagojeni program, sobivajo otroci obeh programov. A fizična podoba šole je vse prej kot bleščeča, in ker je občina gluha, so predstavniki šole in staršev, kot pravijo, na obisk poklicali ministrstvo za šolstvo. Močvirje Direktor direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih Vinko Logaj si je lahko ogledal klet, kjer je v nekaterih učilnicah še septembra potekal pouk. Tudi sam je nekoč učil na tej šoli. "Pred 20 leti sem v tej učilnici učil tehniko," se je spominjal Logaj. Po tleh stoji voda, parket gnije, ponekod ga sploh ni več, povsod poganja zelena plesen. Na električno napeljavo je kapljala voda, kar je pripeljalo tudi do manjše nesreče, hodnike je zalila fekalna voda, v zraku je neprijeten vonj po puščobi in gnilobi. Ključi za eno izmed omar, ki je še v kleti, so zarjaveli. Zaradi tega je razumljivo, da so se na šoli raje odpovedali kletnim učilnicam in otroke stisnili v višja nadstropja stare stavbe. "Poskrbeti smo morali za zdravje otrok," pravi ravnateljica Gabrijela Hauptman. Tukaj res ni gnilobe in fekalij, a je Zavod za zdravstveno varstvo ugotovil, da je v zraku količina spor in plesni krepko presežena. "Onesnažen zrak prodira iz kletnih prostorov navzgor," pojasnjuje predstavnica staršev Jelka Jantol. Tudi njena hčerka ima hude zdravstvene težave. Okolje je vse prej kot prijazno za pljuča. Še najbolje bi bilo, če bi otroci nosili zaščitne maske. Sanacija ali rušenje? Klavrna podoba in finančni izračuni kažejo, da bo prej kot sanacija v poštev prišlo rušenje in postavitev nove šole. Ministrstvo za šolstvo je pripravljeno priskočiti na pomoč, a se bodo morali najprej pomeniti z vodstvom občine, ki je razočaralo starše in šolo. Vsa njihova opozorila niso zalegla, čeprav na občini trdijo, da so bili šele zdaj obveščeni o težavah v šoli. Ko smo jih v ponedeljek poklicali, nam je direktorica občinske uprave Tatjana Kržišnik povedala, da že imajo rešitev za gnilobo, plesen, fekalije in zamakanje – šolo bodo čez počitnice temeljito prezračili in prebelili nekatere prostore. | 0 |
Aleksej Kudrin meni, da so razlike v pogledih na vodenje gospodarstva med njim in najverjetnejšim prihodnjim premierom, prevelike. V Moskvi protesti proti prihodu Putina Ruski finančni minister Aleksej Kudrin (na sliki) je odklonil sodelovanje v prihodnji ruski vladi, ki jo bo najverjetneje vodil sedanji ruski predsednik Dmitri Medvedjev. Glavni razlog za to so različni pogledi na vodenje gospodarstva, predvsem na trošenje države v obrambne namene. "Ne vidim se v novi vladi. Ne samo, da mi nihče ni ponudil službe, mislim tudi, da so nesoglasja prevelika, da bi se lahko pridružil vladi," je dejal po poročanju ruskih Ria Novosti. Kudrin rusko finančno ministrstvo vodi že od leta 2000, mnogi pa mu pripisujejo glavne zasluge, da se je država dokaj uspešno izognila gospodarski krizi. V Moskvi danes protesti Zaradi vse verjetnejše vrnitve Putina na položaj predsednika države, je danes v središču Moskve protestiralo okoli 300 ljudi iz opozicijskih vrst. "Putin mora iti!" ter "Vaše volitve so farsa!", je pisalo na plakatih, ki so jih nosili protestniki. Nekdanji podpredsednik vlade in eden najbolj izpostavljenih ruskih opozicijskih politikov Boris Nemcov meni, da bi Putinova vrnitev sprožila beg kapitala in imigracijo, hkrati pa bi rusko gospodarstvo še bolj vezala na izvoz nafte. "To je katastrofalen scenarij za Rusijo," je dejal za radio Odmev Moskve. | 0 |
Škofja Loka - Zaposleni v škofjeloškem LTH so v torek in danes prejeli del januarske plače v višini 600 evrov. Vendar pa vodstvo podjetja ni izpolnilo nobenih drugih stavkovnih zahtev delavcev, ki bodo zato v četrtek od 10. do 14. ure izpeljali napovedano stavko, je za STA povedal predsednik stavkovnega odbora David Švarc. Vodstvo Loških tovarn hladilnikov (LTH) kljub večkratnim pozivom tudi danes do 14. ure ni bilo pripravljeno na pogajanja za sporazumno rešitev nastalega spora, opozarja sekretarka gorenjske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Romana Oman. Delavci bodo zato v četrtek izpeljali napovedano stavko. Doseči želijo celotno izplačilo januarske in februarske plače ter izplačilo povračil stroškov v zvezi z delom. Prav tako zahtevajo takojšen zagon proizvodnje in prezaposlitev zaposlenih v LTH inženiring v matično podjetje. Če te zahteve ne bodo izpolnjene, bodo delavci zahtevali, da uprava v treh dneh LTH vloži predlog za stečajni postopek. 300 zaposlenih je namreč zaradi likvidnostnih težav podjetja in zastoja v proizvodnji že več tednov doma, kjer čakajo delo in plače. | 0 |
Nova različica Google Eartha vključuje tudi pogled na podvodni svet, virtualno potovanje skozi čas in posodobljeno različico Marsa Google je predstavil prvo večjo posodobitev programa Google Earth, poroča BBC. Google Ocean je razširil svoje zemljevide in vključil velike predele globin in dna oceanov. Uporabniki se lahko zdaj potopijo pod gladino in v 3D različici raziskujejo morsko dno. Zemljevid vsebuje 20 vsebinskih poglavij, ki vsebujejo informacije svetovno znanih znanstvenikov, raziskovalcev in oceanografov. Gore: Google Earth je postal magično doživetje Pri predstavitvi Google Eartha je bil tudi okoljevarstvenik Al Gore, ki je izrazil upanje, da bo ta program pripomogel k boljši prepoznavi celotnega planeta. "S posodobitvijo programa je Google Earth postal magično doživetje, s katero ne le približate kateri koli del sveta, temveč se tudi potopite v globine oceanov, ki obsegajo tri četrtine našega planeta in raziščete nove čudeže, ki jih prej niste mogli videti," je dodal. Na ogled podvodni vulkani in ladijske razbitine Voda prekriva približno 70 odstotkov našega planeta, v njej pa je približno 80 odstotkov živih bitij, pa vendar je dejansko raziskanega le pet odstotkov. Z Google Oceanom bodo uporabniki lahko obiskali nekatere zanimive lokacije, kot so podvodni vulkani, morski svet, ladijske razbitine in priljubljene lokacije za deskanje na vodi in potapljanje. Nekatere organizacije so izrazile upanje, da bo orodje izboljšalo zavedanje o težavah, ki pestijo podvodni svet. Novi dodatki so razviti tudi v tesnem sodelovanju z oceanografi in več kot 25 strokovnjaki s področja oceanov in znanstveniki. Virtualno potovanje skozi čas in posodobljeni Mars V novi različici pa so tudi posodobitve na trdnih tleh, vključno z GPS sledenjem, virtualnim potovanjem skozi čas, ko lahko uporabniki opazujejo spremembe v satelitskih slikah skozi čas in pa vodeni ogled galerije in drugih vsebin Google Eartha. Prav tako pa boste lahko našli tudi posodobitve 3D različice Marsa, tako da ko boste imeli zadosti modrega planeta, lahko še vedno gledate zelenega. Predstavitev si lahko ogledate tudi v videu. | 1 |
Nismo država možnosti, ampak država obveznosti. Glavna težava Slovenije je, da nas državni aparat še vedno tlači v totalitarizem. Vsi v državnem aparatu bi radi zlasti ukazovali, nas spravljali v kalup vzornega, poslušnega in revnega državljana. Nismo država možnosti, ampak država obveznosti. Vsi vladajoči možje od predsednika republike do zadnjega uradnika bi nas radi stisnili v klavrno povprečje. Ne pustijo nas razmišljati s svojo glavo. Z vsakim ukrepom, ki ga predstavijo, nas poskušajo potisniti v sivo povprečje, prikrajšati za užitek uspeha in zatreti naše ideje. Slovenija zaradi tega vsak dan bolj tone, gospodarsko in socialno. Vse v Sloveniji je postavljeno tako, kot da je glavna naloga podjetij in zaposlenih v njih služenje državi. Podjetja morajo izpolnjevati kup obrazcev in plačevati serijo davkov, skoraj nič ni prepuščeno njihovi pobudi. In vedno manjkrat se zgodi, da država kaj stori za nas. Zakaj nam država ne omogoči, da bi podjetje, ki želi zgraditi halo v enem dnevu in na enem mestu, dobilo vsa dovoljenja za gradnjo? Zakaj ne poenostavi sistema, tako da bi podjetje svojo administracijo z državo urejalo na enem mestu? Zakaj ni enotnega pregleda, koliko davkov in kako moramo plačati? Zakaj so zakoni tako zapleteni, da jih ne razumejo niti odvetniki, kaj šele tisti, ki so jim namenjeni? Slovenija podjetjem in prebivalcem preprosto ne da priložnosti. Primer: podjetjem nalaga izplačilo vsaj minimalne plače delavcem, kaznuje pa nagrajevanje za dobro delo. Da ne bo pomote, nič nimam proti minimalni plači, moti me le, da je tudi najnižje plačilo tako močno obremenjeno s prispevki in davki. A če bi podjetje delavcem hotelo izplačati nagrado za njihov trud, iznajdljivost ali uspešnost, mora najprej državi plačati več kot polovico nagrade v obliki prispevkov in davkov. Seveda je treba opozoriti na nepotrebno administracijo in kvazinadzor. Podjetja morajo kar trem različnim javnim ustanovam, Dursu , AJPES in Zpizu , poročati kdaj, kako in koliko so izplačala zaposlenim. Kljub temu poznamo primere, denimo Steklarska Nova , Vegrad in še nekaj drugih, ko družbe svojim delavcem več let niso plačevale socialnih prispevkov. Inšpektorji se raje spravljajo na male obrtnike in podjetnike, ki s trganjem od lastnih ust poskušajo čim več denarja obdržati v podjetju. Spravljajo se nad tiste, ki razmišljajo o prihodnosti. Tem hoče država vzeti vse: preteklost in prihodnost. Vsako leto več denarja porabimo za zdravstvo, čeprav bolnišnice zmanjšujejo obseg dela in imamo vsako leto manj pravic. Če zbolimo in hočemo zgledno oskrbo, moramo plačati iz svojega žepa. Obvezni pobot je v tem pogledu še ena administrativna ovira in zgrešen poskus izboljšanja slabe plačilne discipline. A tipičen primer razmišljanja socialistične države, ne pa pravne in socialne države, kar je Slovenija po ustavi. Prav zaradi prisilne narave ukrepa se je plačilna disciplina še poslabšala, plačilni roki pa podaljšali. In da je mera polna, se najslabši plačniki požvižgajo na obvezni pobot. Pravega nadzora namreč ni. S tem in podobnimi ukrepi država vedno več denarja porabi za naš nadzor, vedno manj pa za našo varnost in boljše življenje. | 0 |
Imamo dobre sledi, kdo so napadalci, je glede sinočnjega napada v lokalu Open povedal direktor Policijske uprave Ljubljana Stanislav Vrečar. Glede na zbrane informacije in sledi, ki so ostale za desetimi zamaskiranimi moškimi, ki so sinoči vdrli na večer lezbične in gejevske literature, je policija optimistična. Prvi mož Policijske uprave Ljubljana Stanislav Vrečar zato že opozarja, da nasilnežem grozi visoka kazen, in sicer za kaznivi dejanji kršitev enakopravnosti in povzročitve lahke telesne poškodbe je predvidena kazen z zaporom do enega leta, za nasilništvo, če je storjeno v skupini, zapor do treh let, za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari pa kazen z zaporom do dveh let. Vrečar je napovedal tudi strog nadzor na jutrišnji Paradi ponosa. "Policija obsoja vsakršno obliko tovrstnega nasilja in bo naredila vse, da preprečijo tovrstna dejanja oziroma odkrijejo storilce tovrstnih dejanj, da ti zanje odgovarjajo," pravi Vrečar. | 1 |
Koper - SKB banka, ki je ena od 19 upnic Istrabenza, je v predhodnem postopku zaradi insolventnosti podala izjavo o vstopu v postopek v zvezi s predlogom za začetek stečajnega postopka koprske holdinške družbe in predlagala, da Okrožno sodišče v Kopru izda sklep o začetku stečajnega postopka. O predlogu SKB banke je Okrožno sodišče v Kopru Istrabenz obvestilo v sredo, so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Istrabenza. Da se je SKB banka pridružila avstrijskemu Bawagu pri zahtevi za uvedbo stečajnega postopka proti Istrabenzu, so sicer prejšnji teden že poročali nekateri mediji. Ker se je SKB le pridružila zahtevi Avstrijcev, to pomeni, da ne bodo začeli teči novi roki za morebitno uvedbo stečajnega postopka. Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi o stečaju razmišljalo vse več upnic. Istrabenz jim skupaj dolguje približno 900 milijonov evrov. Spomnimo, da je Bawag predlog za uvedbo stečaja vložil aprila, po dostopnih podatkih zato, ker banke upnice niso uspele doseči dogovora glede uvrstitve reodkupnih pogodb, ki so jih banke že aktivirale, v skupno maso premoženja koprskega holdinga. Terjatve Bawaga do Istrabenza naj bi znašale približno 80 milijonov evrov. Istrabenz je že ob vložitvi predloga za stečaj napovedal vložitev zahteve za odložitev odločanja o predlogu banke Bawag. Okrožno sodišče v Kopru je nato v začetku maja do 30. junija odložilo odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka holdinške družbe Istrabenz. | 0 |
Tovarna Radeče papir je zašla v hude likvidnostne težave. Gre za tovarno, kjer izdelujejo tudi papir za bankovce in potne liste. Če bodo težave vodile v izgubo služb, bo to socialna bomba za Radeče . V našem uredništvu smo dobili sporočilo, v katerem je bilo zapisano, da delavci Radeče papirja niso dobili plač. Vodstvo zaposlenim zatrjuje, da se bodo stvari rešile, mi pa smo čisto obupani, je zapisal anonimni pošiljatelj. Dodal je, da zaposleni menijo, da je poslovni sistem Radeče papirja tik pred stečajem, izguba služb pa bi bila velik udarec. To bo socialna bomba za Radeče, je opozoril. Delavci niso bili v zmoti Vodstvo tovarne pa je v popoldanskih urah sporočilo, da je tovarna zašla v hude likvidnostne težave in ji grozi stečaj. Papirni stroj pet, ki so ga zagnali lani, zaradi začetnih tehnično-tehnoloških težav ni dal pričakovanih rezultatov. Na višino devetmesečne izgube je vplivalo tudi izredno povišanje cen bombažnega izčeska, so sporočili iz družbe. Uprava tovarne navaja, da so zaradi likvidnostnih težav morali zaustaviti papirni stroj štiri, na katerem izdelujejo beli papir, vse z namenom, da bi zagotovili sredstva za delovanje papirnega stroja pet, v katerega so vložili 20 milijonov evrov. Vsaka nenačrtovana zaustavitev tega stroja bi zaradi zamude v dobavah pomenila izjemno visoke penale, unovčitev garancij ter uvrstitev na črno listo za nekaj let. Zaradi izpada prodaje papirjev s papirnega stroja štiri pa je tovarna do 10. novembra utrpela 3,6 milijona evrov izpada prihodkov, pravijo v vodstvu družbe. Banke opozorili že marca Vodstvo podjetja je skupaj z lastniki marca letos banke obvestilo, da potrebujejo nujno povečanje posojila oz. trajnih virov za obratna sredstva. V dogovoru z bankami so julija vložili ustrezne zahtevke, vendar jim banke do danes niso odobrile potrebnega trajnega vira obratnih sredstev. Vodstvo tovarne se vsakodnevno pogaja z bankami, vendar ključnega dogovora, kdaj bo tovarna dobila posojilo, ni. Zato so se obveznosti do dobavitelje izredno povečale, in prvič od leta 1999 plače niso bile pravočasno izplačane. Uprava podjetja napoveduje zaustavitev papirnega stroja pet z vsemi negativnimi posledicami, če do torka ne dobi likvidnostnih sredstev. V podjetju zatrjujejo, da so o težkem položaju tovarne obveščali izvršni odbor podjetniškega sindikata, svet delavcev in vse inštitucije, za katere menijo, da morajo vedeti, kaj pomeni za lokalno okolje in širše območje Posavja izguba 375 delovnih mest. Dodali so še, da ima tovarna trenutno dovolj dela, kakovostna naročila in zagotovljeno proizvodnjo do konca februarja 2012. | 0 |
Zeleni val dvignil Dow Jones nad 10 tisoč točk Newyorški Dow Jones, ki meri vrednost 30 elitnih ameriških korporacij, je v torek porasel za 1,47 odstotka in se vrnil nad 10 tisoč točk. Pod to mejo je padel lani oktobra, ko je bila panika zaradi finančne krize na vrhuncu, prvič pa je magično mejo prestopil že marca 1999 ob vrhuncu navdušenja nad spletnimi podjetji. Za nov val navdušenja sta poskrbela zlasti nepričakovano visok četrtletni dobiček banke JP Morgan delnice so porasle za 3,3 odstotka in optimistična pričakovanja Intela. Preberite še Dow Jones prebil mejo 10.000 točk Zlato pod 1.050 dolarjev Vlagatelji so se razveselili tudi rasti ameriške maloprodaje. Ta je septembra, brez upoštevanja avtomobilske prodaje, porasla drugi mesec zapored. Dejavnik, ki vpliva na rast delnic, je tudi padanje dolarja, saj so vrednotenja ameriških korporacij postala ugodnejša. Za evro je bilo treba danes plačati že skoraj 1,50 dolarja, nato pa je dolar le začel pridobivati, kar se je odrazilo tudi na naftnem trgu in na cenah zlata. Za unčo zlata je bilo treba sredi dneva plačati manj kot 1.050 dolarjev. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA 1,29 % 75,50 EUR TELEKOM 0,15 % 156,17 NOVA KBM 7,02 % 15,25 LUKA 1,22 % 28,28 GORENJE 1,01 % 14,07 PETROL 2,68 % 351,85 INTEREUROPA 1,29 % 6,29 MERCATOR 1,73 % 183,11 Nova KBM v sedmih mesecih +100 odstotkov Slovenski borzni indeks 4.608 točk se je v četrtek že osmič zapored zvišal, tokrat za 1,9 odstotka, spet pa je bila po rasti v ospredju Nova KBM, ki je ob skoraj pol milijona evrov dosegla 15,57 evra. Njen enotni tečaj se je že v sredo občutno okrepil, potem ko je banka Citigroup priporočila nakup NKBM-jevih delnic. Kdor je delnice mariborske banke ujel na marčevskem dnu, ima v dobre pol leta že 100-odstotni donos! Visoka rast ob visokem prometu Trgovanje na Ljubljanski borzi je zaživelo - s Krko, ki je dražja za 1,3 odstotka, je bilo za 2,6 milijona evrov prometa največ po začetku junija, s Telekomom tečaj se je zvišal le za 0,15 odstotka, medtem ko so vse preostale delnice v prvi kotaciji dražje vsaj za odstotek pa skoraj za milijon. V standardni kotaciji je s 5,34-odstotno rastjo blestela Pozavarovalnica Sava, ki je dosegla 16,6 evra. Naš trg bo tudi v prihodnje pod vplivom dogajanje na tujem, kjer so sredi dneva sprejeli slabo novico Nokia je imela četrtletno izgubo, kar je vodilne evropske trge obarvalo rdeče. | 1 |
Po delni analizi osmega stebra krožno kabinske žičnice na Pohorju, ki se je porušil v nedeljo, je bila glavni vzrok za porušitev utrujenostna razpoka ukrivljenih pločevin in ne rja. "Na podlagi pregleda prelomne plošče in pregleda ostalih delov konstrukcije, kakor tudi sosednjega stebra, ki je sicer v vizualno dobrem stanju, je analiza pokazala veliko verjetnost, daje do porušenja prišlo zaradi utrujenostnega pokanja pločevin stebra," je za Zurnal24 potrdil Bojan Rajec, vodja odseka za transportne naprave in kovinske konstrukcije na Zavodu za gradbeništvo. Zaenkrat smo opravili delno analizo, dokončno analizo bomo opravili, ko bomo odvzeli vzorec materiala, kar zaenkrat še ni bilo možno. Zaradi nastalega loma so bile preostale pločevine na nogah stebra preobremenjene, kar je povzročilo porušitev. Analiza je pokazala, da je bil omenjeni steber na krožni kabinski žičnici najnižji in najbolj tog, zato se je večina prečnih obremenitev prenesla na stik s temeljem. "Na podlagi pregleda prelomne plošče in pregleda ostalih delov konstrukcije, kakor tudi sosednjega stebra, ki je sicer v vizualno dobrem stanju, je analiza pokazala veliko verjetnost, da je do porušenja prišlo zaradi utrujenostnega pokanja pločevin stebra," je za Zurnal24 potrdil Bojan Rajec, vodja odseka za transportne naprave in kovinske konstrukcije na Zavodu za gradbeništvo. Zaenkrat smo opravili delno analizo, dokončno analizo bomo opravili, ko bomo odvzeli vzorec materiala, kar zaenkrat še ni bilo možno. Zaradi nastalega loma so bile preostale pločevine na nogah stebra preobremenjene, kar je povzročilo porušitev. Analiza je pokazala, da je bil omenjeni steber na krožni kabinski žičnici najnižji in najbolj tog, zato se je večina prečnih obremenitev prenesla na stik s temeljem. “Material pločevin stebra ni ustrezen, tako da korozija kot sama na nosilnost stebra ni vplivala,“ je dejal Rajec, ki dodaja, da se je nastanek teh utrujenostnih razpok pričel že kar nekaj časa nazaj. Zaznanje oz. detekcija razpoke v njeni začetni fazi bi zahtevala dvig celotnega stebra, vključno z vso spremljajočo tehnično pripravo, npr. odstranitev vrvi in spust gondol. Glavni krivec je starost "Pred 52 leti, ko je bila naprava zgrajena, so veljali drugačni predpisi kot danes. Material kaže znake večplastnosti, kar pospešuje nastanek utrujenostnih razpok," dodaja in obenem poudarja, da je šlo za izrazito skrito poškodbo, ki jo je brez predhodnih delov v izgrajenem stanju nemogoče odkriti. Za to pa so trije vzroki: ► mesto porušitve je nepristopno in se ga ne da vizualno kontrolirat ► čez konstrukcijo je bil premazan precej debel sloj barve ► spodnji del konstrukcije je prekrit z zaščitnim betonskim estrihom Zaznanje oz. detekcija razpoke v njeni začetni fazi bi zahtevala dvig celotnega stebra. © ZAG Poglobljena preiskava poteka po posebnem naročilu inšpekcije ali upravljalca žičnice. Potrebna bo “globoka“ sanacija Rajec je dejal, da bo zaradi varnosti v primeru nadaljnjega obratovanja potrebno narediti natančen projekt sanacije. "Ker pa metode za pregled teh delov ni, bo pri sanaciji potrebno predvideti zamenjavo teh spodnjih elementov." Omenjeni incident bo obenem pomenil signal za podrobnejše preglede. Rajec še poudarja, da je pohorska vzpenjača najstarejša, ter da se konstrukcijska izvedba med vzpenjačami zelo razlikuje, tako da s preostalimi vzpenjačami ni neposredne povezave. Porušitev stebra kaže, da staranje žičniških naprav povečuje možnost skritih poškodb, ki jih brez podrobnih pregledov posameznih sistemov v izgrajenem stanju ni možno odkriti. Po mnenju strokovnjakov ZAG bi bilo smiselno pravilnik o žičnicah in vlečnicah dopolniti tako, da bi natančneje določil obseg, pogostost in postopke pregledov, vključno s strokovno-tehničnimi pregledi. | 0 |
Ljubljana - V Termah Čatež so lani ustvarili 7,8 odstotka vseh slovenskih prenočitev in 24,1 odstotka vseh prenočitev v slovenskih naravnih zdraviliščih. Število prenočitev v Termah Čatež se je lani povišalo za 3,3 odstotka, medtem ko je njihove bazene obiskalo za le 0,3 odstotka več kopalcev kot leto pred tem. Čisti prihodki Skupine Terme Čatež, ki poleg matične družba zajemajo še Marino Portorož, Turistično podjetje Portorož, Delikateso, Terme Ilidža in Termalno riviero, so se lani povišali za 13,3 odstotka na 41,6 milijona evrov. Čisti konsolidirani dobiček je bil pri 4,3 milijona evrov za slabih 13 odstotkov višji od tistega v letu 2006 in za 46 odstotkov nižji kot leta 2005. Na lansko rast dobička je imela negativen vpliv predvsem visoka rast stroškov materiala in storitev, ki je opazneje prehitevala rast prihodkov. Vendar v lanski čisti dobiček ni vključen kapitalski dobiček, ki ga je s prodajo delnic Term Čatež ustvarila Delikatesa. Ob upoštevanju tega dogodka bi čisti dobiček Skupine Terme Čatež znašal 5,2 milijona evrov in bi bil za 46 odstotkov višji kot leta 2006. Za letošnje leto v Skupini Terme Čatež načrtujejo 8-odstotno rast poslovnih prihodkov, medtem ko naj bi se čisti dobiček povečal za tretjino, dobiček iz poslovanja pa za dobro petino. | 1 |
Slovenski parlament z izjavo, da je Slovenija imela dostop do odprtega morja, zgolj priliva olje na ogenj, meni hrvaški premier Ivo Sanader Foto: Evropska komisija Predsednik hrvaške vlade Ivo Sanader je danes v Parizu izrazil pričakovanje, da se bo hrvaški sabor odzval na sredin sklep slovenskega parlamenta o zaščiti slovenskih nacionalnih interesov. Ocenil je, da slovenski parlament zgolj priliva olje na ogenj z "neresnično" izjavo, da je Slovenija imela dostop do odprtega morja. Sanader, ki se mudi na uradnem obisku v Franciji, je po srečanju s svojim francoskim kolegom Francoisom Fillonom, spomnil, da se je na izjavo slovenskega parlamenta v sredo zvečer odzvalo hrvaško zunanje ministrstvo. Odzivi iz hrvaške Istre in Međimurja na sklep DZ Poslanec Istrskega demokratskega zbora (IDS) Damir Kajin in občina Svet Martin na Muri sta se danes odzvala na sredin sklep slovenskega državnega zbora o zaščiti slovenskih nacionalnih interesov. Kajin meni, da gre za "slovensko verbalno agresijo" glede zaselkov na levem bregu Dragonje, v Međimurju pa trdijo, da je levi breg Mure hrvaški. Ni dobro, da Slovenija dela dodatne težave "Tisto, kar ni dobro, je, da Slovenija ne glede na dejstvo, da je parlament ratificiral protokol, dela dodatne težave glede članstva Hrvaške v Natu, v bistvu pa sama sebi ustvarja probleme. Ni dobro, da je Nato odvisen od nekakšnih politikantskih iger, ki so enostavno nesmiselne," je dejal Sanader. Izrazil je tudi pričakovanje, da bo Hrvaška na vrhu Nata v Strasbourgu in Kehlu 3. in 4. aprila polnopravna članica. Prihodnji teden s Pahorjem Sanader je napovedal, da se bosta prihodnji teden srečala s slovenskim premierom Borutom Pahorjem, "če se bosta točno zmenila o terminu, kraju in pogojih". Dodal je, da se je Fillon zanimal za vse podrobnosti mejnega spora med Zagrebom in Ljubljano. "Pričakujem, da se bodo pogajanja z EU kmalu nadaljevala, dvostranska vprašanja naj ne bi bila ovira kateri koli državi na njeni poti v unijo", je ponovil Sanader. | 0 |
Sindikati v družbi Casino Portorož so predsednika države, predsednika vlade, opozicijske stranke in predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji pozvali, naj jim pomagajo v boju za ohranitev družbe in številnih delovnih mest. Sindikati v družbi Casino Portorož so Kapitalsko družbo Kad v dopisu pozvali, naj javno zagotovi, da bo vplačala dokapitalizacijska sredstva. Sicer bo Kad ogrozil obstoj družbe in 280 zaposlenih, ki prinašajo v javno blagajno letno najmanj 15 milijonov evrov v obliki davka in koncesijskih dajatev ter dohodnine, so opozorili. Izpostavili so tudi dejstvo, da zakon o igrah na srečo dovoljuje lastništvo občin in da v primeru stečaja ne bo dovolj stečajne mase za izplačilo odpravnin zaposlenim. Če dokapitalizacijskih sredstev ne nameravate vplačati sami, pa vas ponovno pozivamo, da dosežete dogovor z lokalno skupnostjo, ki je pisno izrazila namero, da bo družbo rešila, so navedli. V Kadu so popoldne potrdili, da so na bližnji skupščini pripravljeni podpreti predlog uprave o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala ter dokapitalizaciji z denarnimi vložki, pri kateri so pripravljeni sodelovati v sorazmernem obsegu glede na svoj lastniški delež ter ob pogoju, da pri vplačilu novih delnic sodelujejo tudi preostali delničarji. Za uspešno sanacijo je nujno sodelovanje vseh deležnikov družbe, so poudarili. Delavci kazinoja so o dogajanju v družbi obvestili tudi ministrstvo za finance in Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb RS ter vlado. Seznanili so jih tudi z dejstvom, da so v igralnici Casino Venezia v zadnjih petih letih pridelali 141 milijonov evrov izgube, pa družba še vedno ni končala v stečaju, saj je občina v tem času pobrala veliko več davkov . Casino Portorož je v tem času plačal 70 milijonov evrov davkov in koncesij, še navajajo. Casino Portorož je že dlje časa v finančnih težavah. Uprava družbe je konec julija nadzornemu svetu predstavila načrt finančnega prestrukturiranja družbe, ki med drugim predvideva odpuščanja okoli 50 zaposlenih, kot predpogoj za uspeh načrta pa vidi dokapitalizacijo v višini 10 milijonov evrov. Sindikati so se obrnili tudi na predsednika vlade Boruta Pahorja in predsednika države Danila Türka z dopisom, ki so ga naslovili s Klic na pomoč . Prosijo ju za kakršno koli pomoč, ki bi pomagala ohraniti številna delovna mesta . Kad je skupaj s Slovensko odškodninsko družbo Sod povabila primorske občine k sodelovanju pri dokapitalizaciji, a se je odzvala le občina Piran. Pa še ta je izrazila zgolj namero, konkretne ponudbe pa ni oddala, so sporočili iz Kada. Koprski župan Boris Popovič pa je dal vedeti, da bi bila koprska občina pripravljena lastniško vstopiti v kazino, vendar zgolj tako, da bi brezplačno prevzela delež državnih lastnikov. Tako Kad kot Sod sicer svojega lastniškega deleža v družbi ne bosta povečevali, sta pa zainteresirani za vstop investitorja, ki bi lahko prevzel tudi večinski delež v kapitalu družbe in bi si s tem lahko zagotovil kontrolo pri upravljanju. Brezplačen prenos lastništva na občine pa po njihovem mnenju družbi ne zagotavlja potrebnega dodatnega kapitala in zato stanja ne rešuje. Delničarji kazinoja bodo na skupščini 26. avgusta odločali o predlogu za zmanjšanje osnovnega kapitala družbe za 10,6 milijona evrov na dobre štiri milijone evrov ter o dokapitalizaciji v znesku do 10 milijonov evrov. Uprava kazinoja pa ocenjuje, da ima družba ob uspešni izvedbi ukrepov le polovične možnosti, da doseže plačilno sposobnost. | 0 |
Telekomunikacijski operater Tušmobil je vložil novo tožbo proti Telekomu Slovenije oziroma Mobitelu. Razlog so domnevne zlorabe s paketom Džabest. V tožbi Tuš zahteva 86 milijonov evrov odškodnine zaradi domnevne zlorabe z naročniškim paketom za mlade Itak Džabest, poroča Delo. V Tušmobilu so potrdili, da so tožbo vložili, na Telekomu pa so dejali, da tožbe (še) niso prejeli. Tožba naj bi se nanašala na Mobitelov naročniški paket Džabest, zaradi katerega naj bi Tuš utrpel za 86 milijonov evrov škode. Tretji največji operater se je pritožil že pred skoraj dvema letoma, in sicer na urad za varstvo konkurence, ki je tudi uvedel postopek. Urad je v lani objavljenem povzetku relevantnih dejstev ugotovil preveliko razliko med Mobitelovimi cenami v lastno in druga omrežja, vendar končne odločbe še ni izdal. Po besedah direktorja urada Damjana Matičiča se z zadevo ukvarjajo, vendar ni mogoče napovedati, kdaj bodo končali. Tušmobil Mobitelu očita, da je od uvedbe Džabesta novembra 2008 vodil cenovno politiko posrednega ali neposrednega določanja nepoštenih prodajnih cen. Končne cene naj bi bile prenizke glede na variabilne stroške, kar bi lahko pomenilo cenovno izrivanje konkurence. Poleg tega naj bi bilo zaradi neupravičenega razlikovanja med cenami klicev v lastno omrežje in klicev v druga omrežja onemogočeno prehajanje uporabnikov od Mobitela k drugim operaterjem. | 0 |
Kupcem stanovanj v Celovških dvorih grozi, da se ne bodo mogli vseliti v stanovanja, ki so jih kupili od Vegrada. Izvajalci namreč grozijo da ne bodo izročili dokumentacije, dokler ne bodo dobili plačila za svoje delo. Med tistimi, ki se v Celovške dvore zaradi vztrajanja izvajalcev, ki želijo plačilo za svoje delo, ne bodo mogli vseliti so tudi tisti, ki bi stanovanje dobili prek stanovanjskega sklada. Ljubljanski župan Zoran Janković je namreč za sklad kupil 419 stanovanj. In če izvajalci ne izročijo dokumentacije, Vegrad ne more dobiti uporabnega dovoljenja, kupci pa se v stanovanja ne bodo mogli vseliti. Eden izmed nezadovoljnih izvajalcev, ki še vedno čaka na denar, je Mirko Požar. Ta je v stanovanjih nameščal žaluzije. Požarju na Vegradu zatrjujejo, da ima denar za njegovo poplačilo Nova Ljubljanska banka. Ta pa pravi nasprotno. Tudi podjetnik Zekrija Habibovič ne more najti kompromisa z Vegradom, saj slednji vztraja, da podjetniku lahko povrne 30.000 evrov, medtem ko je Habibovič prepričan, da mu Vegrad dolguje 165.000 evrov. Prav od uspešnega poplačila oziroma dogovora o odpisu dela terjatev malih izvajalcev Vegradu pa je tudi odvisno, ali bo Vegrad preživel ali šel v stečaj. Celovški dvori V Vegradu dobili še del plač za marec Se pa imajo zaposleni v Vegradu vsaj nečesa veseliti. Konec prejšnjega tedna so namreč prejeli še del plač za marec. Proizvodni delavci, ki so pred tednom in pol prejeli 200 evrov, so konec prejšnjega tedna dobili še 300 evrov marčevske plače. Zaposleni v režiji pa so konec prejšnjega tedna dobili 700 evrov neto za marec Zaposleni v proizvodnji so tako skorajda poplačani, zaposleni v režiji pa še ne, je povedal sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Oskar Komac. Pristojni v Vegradu kot tudi predsednik sindikata v Vegradu Samo Mastnak za pojasnila v zvezi s plačami niso dosegljivi. Tako tudi ni znano, ali se je vodstvo družbe s sindikatom kaj dogovarjalo glede morebitnega zamika izplačila plač za april, saj je rok za to že čez dober teden dni. V soboto pa se izteče rok, ki je bil določen za izplačila še preostalih lanskih neizplačanih plač za zaposlene v Vegradovem hčerinskem podjetju Gradve. Del zaposlenih v podjetju Gradve je 15. aprila letos izplačila januarskih plač doseglo s štiridnevnim vztrajanjem v prostorih uprave Vegrada v Velenju. Kot je takrat povedal direktor družbe Gradve Admir Hodžić, so se z vodstvom Vegrada dogovorili, da bodo preostale tri lanske plače, ki jih delavcem še dolguje podjetje, izplačali do 15. maja. V nasprotnem primeru so napovedali, da se bodo vrnili v Velenje. Glavna direktorica Vegrada Hilda Tovšak Izplačila plač v Vegradu so motena zaradi likvidnostnih težav podjetja, ki naj bi jih družba dolgoročno rešila v okviru sporazuma o ukrepih poslovnega in finančnega prestrukturiranja družbe. Sporazum je že podpisan s strani družbe, ključnih lastnikov in bank. Junija bo predvidoma izpeljana skupščina družbe, ki bi odločala o povečanju kapitala družbe z denarnimi vložki in konverzijo terjatev, pri čemer pogovori z dobavitelji o tem še potekajo. Podjetje že izvaja kadrovsko prestrukturiranje, saj je v zadnjih mesecih z mehkimi ukrepi zmanjšalo število zaposlenih s 1700 na približno 1500. Gre za izteke delovnih dovoljenj, upokojitve, prav tako niso podaljševali pogodb za določen čas. Zmanjševanje števila zaposlenih je posledica načrtovane manjše realizacije v letošnjem letu. Lani je podjetje ustvarilo okoli 162 milijonov evrov čistega prihodka od prodaje, za letos pa načrtuje tretjino nižjo realizacijo. | 0 |
Indeks SBI 20 je trgovanje končal skoraj tri odstotke in pol nižje kot včeraj. SBI TOP pa je zdrsnil pod tisoč točk. Tudi na ameriškem Wall Streetu so poslovanje končali globoko v rdečih številkah. Index Dow Jones je najnižje v zadnjih petih letih in pol. Na Ljubljanski borzi je indeks SBI 20 dosegel najnižjo vrednost od septembra 2005. Trgovanje je končal pri vrednosti 4308,73 točke, kar je 3,45 odstotka manj kot v torek. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP je zdrsnil pod tisoč točk. Končal je pri vrednosti 983,49 točke. Največji padec so zabeležile delnice Abanke -9,07 odstotka, Zavarovalnice Triglav -8,07 odstotka, Aerodroma Ljubljana -7,65 odstotka in Luke Koper -6,98 odstotka. Največ se je trgovalo z delnicami Krke, enotni tečaj delnice novomeške farmacevtske družbe pa se je znižal za 4,55 odstotka, na 55,97 evra. Med redkimi delnicami, ki so se danes podražile, velja izpostaviti delnice NKBM. Tečaj se je okrepil za 0,93 odstotka, na 11,98 evra. | 0 |
Ljubljana - Na današnji seji nadzornega sveta Kapitalske družbe so se člani seznanili z nerevidiranim letnim poročilom Kapitalske družbe za leto 2009. Kapitalska družba je v letu 2009 z načrtovanim obvladovanjem in zniževanjem stroškov ter povečevanjem prihodkov od prodaje poslovno leto zaključila uspešneje kot predhodno leto. Dobiček iz rednega delovanja za leto 2009 znaša 34,6 milijonov evrov, za leto 2008 pa je bila izkazana izguba iz rednega delovanja v višini 87 milijonov evrov. Tudi pri upravljanju pokojninskih skladov je Kapitalska družba v letu 2009 dosegla dobre rezultate, ki so v primerjavi s konkurenco med najboljšimi. V letu 2009 so se prihodki iz poslovanja Kapitalske družbe v primerjavi z letom 2008 povečali za 16,8 %. Z načrtovanim obvladovanjem stroškov so se v letu 2009 znižali stroški materiala in storitev za 11,1 %. stroški dela pa za 4,5 %. Vrednost finančnih naložb Kapitalske družbe se je v primerjavi z letom 2008 povečala za 7,7 %. Delež lastniških naložb je znašal 73,3 %, delež dolžniških naložb 26,7 %. Sredstva Kapitalske družbe so konec leta 2009 znašala 1,2 milijarde evrov, sredstva pokojninskih skladov v upravljanju pa 996 milijonov evrov. Na boljši rezultat poslovanja Kapitalske družbe je vplivalo tudi izboljšano poslovanje pokojninskih skladov. Donosnost vseh pokojninskih skladov Kapitalske družbe je bila v letu 2009 v primerjavi z domačo konkurenco najvišja. Donosi vseh skladov presegajo zajamčene donose, zato je Kapitalska družba lahko pomembno zmanjšala obseg potrebnih rezervacij. Sklad javnih uslužbencev ZVPSJU je v letu 2009 zabeležil 17,94, KVPS 8,57 %, SODPZ 7,62 % donosnost in PPS 4,95 %. V pokojninskih skladih Kapitalske družbe je konec leta 2009 za dodatno pokojnino varčevalo 302.237 zavarovancev/članov, 7.167 zavarovancev Prvega pokojninskega sklada pa je Kapitalska družba že izplačevala mesečno ali letno dodatno pokojninsko rento. Z vplačilom dodatnih sredstev za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 49 milijonov evrov je Kapitalska družba leto 2009 zaključila z negativnim poslovnim izidom v višini 12,2 milijona evrov, kar je bistveno manj kot v preteklem letu, ko je negativni poslovni izid znašal 115,7 milijonov evrov. | 1 |
Ljubljana - Vlada se je po več propadlih manevrih na skupščinah družb v državni lasti, ki jih je v zadnjih nekaj tednih preprečila Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), očitno odločila obračunati z vodstvi družb. Prva sta na vrsto prišla uprava Aerodroma Ljubljana in njen nadzorni svet. Vlada namreč AUKN ni podelila soglasja, da predstavniki agencije soglašajo z razrešnico upravi pod vodstvom Zmaga Skobirja (na fotografiji) in nadzornemu svetu, ki ga vodi Anja Strojin Štampar. Predstavnik AUKN, ki se z odločitvijo vlade očitno ni strinjal, se je glasovanja vzdržal, 99 odstotkov vseh oddanih glasov na skupščini pa je razrešnico, s katero lastniki potrdijo in odobrijo delo organov vodenja družbe v minulem letu, potrdilo. Če kdo, je tako "brez razrešnice" ostala vlada, in sicer ne le od predstavnikov AUKN, ki so po zakonu še vedno pristojni za upravljanje kapitalskih naložb države, ampak tudi od velike večine malih delničarjev Aerodroma Ljubljana. Po naših informacijah je predstavnik AUKN na skupščini delničarjem pojasnil, da agencija po spremembi zakona o upravljanju kapitalskih naložb pripravi predlog za glasovanje na skupščini, ki pa ga mora po novem potrditi vlada. AUKN je predlagala razrešnico, a vlada tega sklepa ni potrdila, zato je predstavnik AUKN povedal, da se bo glasovanja vzdržal. AUKN je, spomnimo, vladi tokrat po skupščinah Elektra Celje, Zavarovalnice Triglav in Telekoma Slovenije že vsaj četrtič pripravila hladen tuš. Vlada je očitno spoznala, da na sodelovanje oziroma poslušnost AUKN pri načinu upravljanja kapitalskih naložb, kot so si ga očitno zamislili v kabinetu predsednika vlade, ne more računati. Že na skupščini Telekoma Slovenije, ko je nasprotni predlog, s katerim bi vodenje skupščine zaupali odvetniku premierja Janeza Janše Franciju Matozu, predlagal eden od malih delničarjev, Darij Južna, se je izkazalo, da bo poskušala vlada za uresničevanje svojih zamisli najti druge načine. Enak manever naj bi načrtovala tudi na skupščini Aerodroma Ljubljana. Zavrnitev razrešnice vodstvu in nadzornikom Aerodromu Ljubljana namreč po naših informacijah ni bil prvi načrtovan manever vlade, saj naj bi si ta že na včerajšnji skupščini želela zamenjave nadzornega sveta. Predlog za razširitev dnevnega reda skupščine naj bi pripravil eden od malih delničarjev, da stoji za manevrom vlada, pa naj bi se izkazalo s klicem Igorja Šalamuna, državnega sekretarja na ministrstvu pod vodstvom Zvonka Černača, v družbo, ki ga je zanimalo, zakaj ni objavljena razširitev dnevnega reda skupščine. Manever je padel v vodo, ker mali delničar ni imel petih odstotkov delnic, kar pa je minimalni prag za razširitev dnevnega reda skupščine. Aerodrom Ljubljana je lani kljub manjšemu številu potnikov, ki je upadlo za 1,4 odstotka, in kljub 7,8-odstotnemu upadu števila premikov letal povečal tako prihodke kot čisti dobiček. Slednji je znašal 5,25 milijona evrov, brez slabitve naložbe v Adrio Airways Tehniko pa bi bil še za 2,2 milijona evrov višji. Prihodki Aerodroma so lani ostali praktično nespremenjeni pri 34 milijonih evrov. V letošnjem letu bo morala družba delničarjem po včerajšnjem sklepu skupščine razdeliti 2,6 milijona evrov dividend ali 0,64 evra za delnico. Nasprotni predlog je podala AUKN, medtem ko je uprava družbe predlagala, da se za dividende nameni 0,43 evra po delnici. | 0 |
S februarjem bodo odjemalci električne energije pri Elektru Gorenjska prodaja in Elektru Maribor Energija Plus imeli višje račune. Pri ZPS menijo, da se bo v prihodnje takšnim podražitvam moč izogniti le z zamenjavo dobavitelja. 1. februarja dva od osmih dobaviteljev na našem trgu dražita električno energijo za gospodinjske odjemalce Elektro Gorenjska prodaja in Elektro Maribor Energija Plus. Po mnenju zveze potrošnikov Slovenije ZPS Elektro Maribor Energija plus uvaja tudi sporno novo postavko mesečnega manipulativnega stroška. Pri ZPS so prepričani, da se bo takšnim podražitvam v prihodnosti mogoče izogniti le, če se bodo potrošniki v velikem številu odločili za zamenjavo k ugodnejšemu dobavitelju. Pri Elektru Gorenjska prodaja, ki cen niso spreminjali od leta 2009, enotno tarifo v osnovnem paketu dražijo za skoraj 15 odstotkov, pri dvojni tarifi pa večjo tarifo za 12,4 odstotka, manjšo pa za 44,6 odstotka. Gospodinjstvo z osnovnim paketom in letno porabo električne energije 3.500 kWh polovico v času večje in polovico v času manjše tarife bo od februarja dalje letno plačalo 49,5 evra več, so preračunali na ZPS. Elektro Maribor Energija Plus bo ceno enotne tarife dvignil za skoraj 3,5 odstotka, pri dvojni tarifi pa večjo tarifo za 2,2 odstotka in manjše za 22,8 odstotka. Dodatno bodo svoje odjemalce obremenili še z manipulativnim stroškom , ki bo mesečno znašal 0,804 evra, torej skoraj 10 evrov letno, so sporočili z ZPS. Gospodinjstvo, ki letno v dvojni tarifi porabi 3.500 kWh, bo po novem ceniku za elektriko plačalo 30,5 evra več. Dva dobavitelja so prijavili tržnemu inšpektoratu Na končno višino računa za električno energijo vplivajo tudi dodatne postavke, ki jih uvajajo dobavitelji. Pri ZPS že ves čas opozarjajo, da ne gre za novo oziroma posebno storitev, ampak za del stroškov poslovanja, ki je bil v ceno zajet že prej, zdaj pa se ga posebej zaračuna. Takšna nadomestila bodo s februarjem uvedli tudi pri Elektru Maribor Energija Plus. Slednjega in E 3 d.o.o. prej Elektro Primorska je ZPS zaradi uvajanja nepoštenih pogodbenih pogojev in nepoštene poslovne prakse prijavila Tržnemu inšpektoratu. ZPS še opozarja, da Elektro Gorenjska prodaja sicer edini od dobaviteljev gospodinjstvom zaračunava še dodatek za večjo porabo v višini 0,012 €/kWh, če dnevna povprečna poraba preseže 10 kWh. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju! | 0 |
Emil Tedeschi vodi podjetje, ki je sklenilo pogodbo o nakupu Droge Kolinske. Tedeschi meni, da je nakup te družbe veliko bolj smotrn kot pa nakup hrvaške Podravke. Zakaj? Tudi zato, ker je cockta boljša kot coca cola. Presrečen sem, ker na koncu nismo kupili Podravke. Kupili smo veliko boljše podjetje Drogo Kolinsko. Pred Podravko je težek proces prestrukturiranja, Droga Kolinska pa je bolj stabilna in tudi dobičkonosnejša družba, ki je prestrukturianje že končala, je povedal predsednik uprave Atlantic Grupe Emil Tedeschi. Na hrvaški državni televiziji je v oddaji Nedeljom u dva V nedeljo ob dveh komentiral pripombe članov Hrvaške kmečke stranke HSS na čelu z Josipom Friščićem, ki so mu dejali, da lahko kupuje delnice Podravke, da pa v Koprivnico ne bo nikoli prišel. Ob tem je poudaril, da je na Hrvaškem preveč slabo ozračje za investicije. Način, kot se v zadnjih dneh dela z državljani, je tak, da ga v svojem mestu ne želim, je še povedal Tedeschi, s čimer je bil kritičen do pogojev za investiranje na Hrvaškem. Dejal je, da je brezalkoholna pijača cockta boljša od coca cole, predvsem ker v njej ni ničesar škodljivega, saj je narejena na bazi šipka in še 12 trav in je zato popolnoma naraven napitek. Cockta naj bi s pomočjo skupine Atlantic osvojila večji del trga na Hrvaškem, je poudaril. Cockta je po njegovih besedah ena najpomembnejših blagovnih znamk Droge Kolinske. Cockta je v nekdanji Jugoslaviji nastala zaradi želje, da se naredi nekaj podobnega coca coli. Vendar je bil narejen boljši izdelek, saj v njem ni ničesar škodljivega, niti kofeina. Insinuacije, da naj bi Drogo Kolinsko kupil za lastnika družbe Agrokor Ivico Todorića, pa je zavrnil in ocenil kot žaljive. Skupina Atlantic in Agrokor sta dobra poslovna partnerja, saj je Atlantic največji dobavitelj Todorićevega koncerna. Posel vreden 382 milijonov evrov Uprava Istrabenza, večinskega lastnika Droge Kolinske, in Tedeschi sta se v začetku julija dogovorila o prodaji 95 odstotkov Droge Kolinske Atlanticu, 382 milijonov vreden posel pa mora na skupščini 24. avgusta potrditi še večina lastnikov Istrabenza. Ker gre za prodajo več kot četrtinskega deleža v družbi, jo mora namreč v skladu z zakonom o gospodarskih družbah potrditi skupščina. Foto 24ur.com S prejeto kupnino si bo Istrabenz, ki je še vedno zadolžen za več 100 milijonov evrov, zagotovil denarna sredstva za poplačilo terjatev upnikov iz prisilne poravnave. Prodaja kapitalskega deleža v Drogi Kolinski se je glede na stanje trga kapitalskih poslov in širšega makroekonomskega okolja izkazala kot najverjetnejša realna možnost zagotovitve potrebnih denarnih sredstev za izpolnitev obveznosti iz prisilne poravnave, sta v gradivu za sklic skupščine zapisala uprava in nadzorni svet Istrabenza. Kupnina bo izplačana v gotovini Istrabenz se je v prodajni pogodbi zavezal k prodaji vseh izdanih navadnih imenskih delnic Droge Kolinske, še piše v gradivu. Zato bo neposredno pred prodajo svojega 88,9-odstotnega deleža od ostalih treh lastnikov Droge Kolinske pridobil še preostale delnice. Tedeschi je na novinarski konferenci ob podpisu pogodbe z Istrabenzom dejal, da je Droga Kolinska njihova strateška naložba, ohranila bo ime in proizvodnjo kave, vode in brezalkoholnih pijač, sladkih in slanih prigrizkov in otroške hrane. Ob tem je dejal, da bo prodaja predvidoma zaključena do konca leta, kupnina bo izplačana v gotovini. Kupec bo z nakupom Droge Kolinske postal ena največjih prehrambnih skupin v jugovzhodni Evropi s prihodki od prodaje v višini 650 milijonov evrov, 4300 zaposlenimi in enim izmed najmočnejših portfeljev izdelkov široke potrošnje v regiji, je še takrat dejal Tedeschi. | 1 |
Spletni klepet z Urošem Mercem, podjetnikom leta 2009 Podjetnik leta 2009 in direktor podjetja Bisol Uroš Merc pravi, da so sončne elektrarne danes verjetno ene najbolj donosnih in varnih naložb. Direktor podjeja Bisol, ki se ukvarja s proizvodnjo fotonapetostnih modulov, je v MMC-jevi spletni klepetalnici poleg donosnosti in varnosti investicije poudaril še primernost sončne elektrarne tako za najmanjše gospodinjske kot tiste največje industrijske uporabnike. Po njegovih besedah so sončnih elektrarn v Sloveniji postavili že veliko. Celoten klepet si lahko preberete tukaj. Obenem pa Merc poudarja, da začeti proizvodnjo na področju, s katerim se on ukvarja, danes ni enostavno. Dejstvo je namreč, da se panoga izjemno hitro razvija in da je izjemno investicijsko intenzivna. To pomeni, da bi morali investitorji nameniti ogromna začetna sredstva, da bi dosegli želeno prepoznavnost na trgu in ekonomijo obsega, ki bi jim zagotavljala konkurenčnost, je dejal med klepetom. Kot zapisano, je Merc prejel nagrado za podjetnika leta 2009. Razlago, zakaj je šla nagrada prav v njegove roke, napovedi načrtov njegovega podjetja in vzroke, zakaj je sončna energija dobra možnost, si lahko ogledate v priloženem videoposnetku. Vprašanje kakovosti izdelkov iz Kitajske Uporabnike je zanimala tudi konkurenca iz Kitajske, sploh zaradi cenejše delovne sile. Merc pravi, da ga to ne skrbi. Če bi se njihovi izdelki splačali, bi bil jaz verjetno prvi, ki bi jih pričel uvažati, ali pa širiti proizvodnjo na Kitajskem. Gre za povsem druge materiale, ki jih uporabljajo in njihova kakovost je res vprašljiva že po dveh ali treh letih obratovanja takšnih sončnih elektrarn, je pojasnil. Se pa podjetje, ki je lani zaposlovalo 50 ljudi, danes pa že 130, pojavlja na skoraj vseh evropskih trgih, razlaga Merc, ki upa, da se bodo fotovoltanične celice kmalu pojavile tudi na državnih inštitucijah. Naš gost je med klepetom izpostavil še države, ki so gonilne sile v fotovoltaiki. Izpostaviti velja Nemčijo, je povedal in nadaljeval Pred tem se je precej odvijalo na Japonskem. Sedaj pa jih je več in več. Francozi imajo velike načrte, Italijani tudi. Veliko se dogaja na Češkem, Belgiji in drugod po Evropi. Sedaj počasi sledijo tudi Južni Korejci in, ne boste verjeli, Kitajci. ZDA je zgodba zase. Na žalost se tam še pretežno samo govori, a verjamem, da bo kmalu drugače. Merc drevi v oddaji Prava ideja Uroš Merc je bil drevi ob 21.05 na drugem programu Televizije Slovenija tudi gost 50. oddaje Prava ideja, kjer je beseda tekla o uspešnosti podjetja kljub krizi in širitvi na tuje trge, obenem pa ste gledalci lahko izvedeli tudi, kateri so pravi prijemi za spopad s krizo in kako zanimive so davčne oaze. | 1 |
Delničarji Triglav konfekcije Kranj so na današnji skupščini izglasovali likvidacijo podjetja. V likvidacijskem postopku bodo skušali prodati prevelik proizvodni objekt in proizvodnjo v zmanjšanem obsegu nadaljevati v manjših najetih prostorih. Število zaposlenih, ki jih je trenutno 59, pa bodo prilagodili obsegu naročil. Še zadnje večje tekstilno podjetje v Kranju se je v težavah znašlo, ker se je prodaja tekstila zmanjšala. Tako so partnerji Triglav konfekcije, ki so večinoma nemška, v manjši meri pa tudi italijanska podjetja, zmanjšali svoja naročila. Prihodki tako ne bi več zadoščali za plače vseh 59 zaposlenih. Direktorica Slavka Jelnikar, ki bo postala tudi likvidacijska upraviteljica, je po današnji skupščini pojasnila, da druge možnosti od likvidacije ni. To so spoznali tudi bivši in sedanji zaposleni, ki so lastniki družbe. Tako bo danes izglasovani sklep o likvidaciji Triglav konfekcije objavljen v Uradnem listu, nato pa bo družba delavcem odpovedala delovna razmerja in jim izplačala odpravnine. Tedaj bo tudi že jasno, koliko od 59 zaposlenih bo šlo na zavod za zaposlovanje, koliko pa jih bo na podlagi pogodb za določen čas nadaljevalo z delom v podjetju. Glede na sedanja naročila ima družba za izdelavo kolekcije jesen-zima dela za med 40 in 50 ljudi. Tako bo najverjetneje brez dela ostalo okoli 15 zaposlenih. Podjetje, ki bi moralo letos praznovati 50 let delovanja, zaposluje priučene šivilje, ki so v povprečju stare od 42 do 45 let, v Triglav konfekciji pa so zaposlene med 25 in 30 let. Podjetje, ki je je bilo najprej obrat Tekstilindusa, je specializirano za izdelavo lahkih ženskih oblačil. Iskanje morebitnih novih partnerjev pa je po besedah direktorice izjemno težko. Dodaten problem ob zmanjšanju naročil je drago vzdrževanje prostorov v stavbi na Savski cesti, kjer je Triglav konfekcija lastnik dveh etaž s skupno površino okoli 3800 kvadratnih metrov in približno 2000 kvadratnih metrov parkirišč. Za delo pa podjetje, ki je v najboljših časih leta 1974 štelo 229 zaposlenih, zdaj uporablja le pol hale oziroma manj kot četrtino vseh površin. Stroški za vzdrževanje stavbe, zgrajene pred vojno, so ogromni, zlasti pozimi za ogrevanje in poleti za hlajenje. Ob minimalnih plačilih v tekstilni branži si podjetje takšnega vzdrževanja ne more več privoščiti, pojasnjuje direktorica. Zato prostore prodaja, medtem ko bo zmanjšano proizvodnjo selila v manjše najemniške prostore, prav tako v Kranju. "Dali smo več ponudb za prodajo naših prostorov in sedaj čakamo, kako se bo odvilo," je pojasnila Jelnikarjeva, ki bo v postopku likvidacije morala vsem delavcem izplačati odpravnine, skupaj približno 300.000 evrov, za kar pa bo denar le ob uspešni odprodaji objekta. Triglav konfekcija sicer dolgov nima. Vse svoje obveznosti je uspela tkoče poravnati in pozitivno poslovati. Lansko leto je sicer družba zaradi poplačila nekaterih grehov iz preteklosti končala s 30.000 evrov izgube, medtem ko je bilo tekoče poslovanje pozitivno. "Ob obstoječem številu zaposlenih pa zaradi zmanjšanja naročil to ne bo več mogoče," je odločitev za likvidacijo obrazložila direktorica. Triglav konfekcija je še zadnje večje tekstilno podjetje v gorenjski prestolnici, ki je bila nekdaj v tej panogi zelo močna. Že leta 1991 je kot prvi propadel Tekstilindus, v letu 2010 pa je v stečaj šla Zvezda. Medtem so v letih 2007 in 2008 lastniki prek likvidacije ukinili še Gorenjska oblačila, Ibi in Aquasavo. | 0 |
Novi predsednik uprave Palome Bojan Rajtmajer je dejal, da Paloma nima plodnega in za podjetje zdravega načrta, kako naj se sploh dokapitalizira. | 0 |
Leto 2008 najverjetneje končano z izgubo Skupščina Kada je potrdila rebalans proračuna za l. 2008, ki je potreben zaradi slabih razmer na finančnih trgih, in sprejela finančni načrt za l. 2009. Kot sporočajo iz Kapitalske družbe, so razmere resne in terjajo preudarne in premišljene odločitve tudi v letu 2009 . Prav zato Kad za leto 2009 načrtuje konservativno investicijsko politiko z nadaljevanjem zmanjšanja števila domačih lastniških naložb v upravljanju ter s ciljem skrbnega zasledovanja načel varnosti in likvidnosti svojih denarnih naložb. Leto 2008 najverjetneje končano z izgubo Kad bo vlagal skladno s tekočo tržno ponudbo v tiste naložbe, ki bodo ob ugodnih donosih zagotavljale tudi ustrezno diverzifikacijo naložb. Konec leta 2009 naj bi upravljal z 1,7 milijarde evrov osnovnega premoženja in v primerjavi z letom 2008, ki se bo predvidoma končalo z izgubo, ustvaril čisti dobiček v višini dobrih 40 milijonov evrov. Predvidena višina obveznosti zagotavljanja dodatnih sredstev Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pa za leto 2009 ostaja enaka kot v letu 2008 in znaša 49 milijonov evrov, navajajo v Kadu. Kad aktivnejši pri razvoju dodatnega pokojninskega zavarovanja Na področju upravljanja pokojninskih skladov za leto 2009 želi Kad ohraniti vodilni položaj na področju izvajanja, obenem pa kot specializirani izvajalec varčevanja za starost na podlagi dolgoletnih izkušenj prevzeti aktivno vlogo pri nadaljnjem razvoju dodatnega pokojninskega zavarovanja. Načrtovano število zavarovancev konec leta 2009 naj bi presegalo 300.000 zavarovancev in prejemnikov rent, načrtovana skupna vplačana premija v letu 2009 pa znaša 140 milijonov evrov. Konec prihodnjega leta naj bi Kad upravljal z dobro milijardo evrov vrednim premoženjem zavarovancev. Poslovni cilji upravljanja pokojninskih skladov bodo zaradi izjemno spremenljivih in težavnih razmer na finančnih trgih usmerjen v proces optimalnega upravljanja premoženja s ciljem stabilizacije položaja. Očitkov glede okoriščanja Kad ne komentira Očitkov glede okoriščanja zaposlenih Kad ne želi komentirati, vso zbrano dokumentacijo pa je 27. oktobra letos predal Agenciji za trg vrednostnih papirjev in istega dne pri državnem tožilstvu podal ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja. ATVP je na podlagi pregleda dokumentacije in opravljenega nadzora v zvezi z upravljanjem vzajemnega pokojninskega sklada KVPS ugotovil kršitev internih pravil. Izdal je odredbo, s katero je Kadu naložil sprejem dodatnih oz. dopolnilnih ukrepov ter varovalk v sistemu notranjega nadzora, ki bi dodatno preprečevale kršitve pravil upravljanja s premoženjem pokojninskih skladov ter omogočale hitrejše ukrepanje, če nastanejo kršitve. | 0 |
Obžalujejo, da je dokument prišel v javnost V mariborski nadškofiji poudarjajo, da je bil predlog banke Rotschild zaupen in ni bil končni dokument. Iz Maribora tako sporočajo, da je bil predlog finančnega prestrukturiranja družb, povezanih z mariborsko nadškofijo, bankam upnicam zaupne narave. Žal se nekdo tega ni držal in je nekaj informacij prišlo v medije. Poudarjamo, da to gradivo ni dokončen dokument, temveč je delovne narave, so pojasnili. Končni dokument v nekaj dneh Ob tem so dodali, da bodo banke upnice v nekaj dneh prejele dokončno gradivo. V petek so bile namreč povabljene k nadaljnjemu aktivnemu sodelovanju, s tem da posredujejo svoje pripombe, pomisleke, predloge in izboljšave, da bi se tako našla najboljša rešitev v dani situaciji za vse v to zgodbo vplete strani . Iskanje rešitve bi bilo lažje z možnostjo dokapitalizacije, ki pa je zaradi vsesplošne ekonomske situacije otežena, vendar poskušamo vložiti vse napore za dosego tega cilja, končujejo v nadškofiji. | 0 |
Poletno. Koncerti, filmi, sejem vinilk ... Središče mesta bo za tri dni zaživelo – danes se začenja tridnevni poletni festival FestivalGo. Pred Splendid barom bo vsak dan že popoldne otroški program. Na Bevkovem trgu bo ob 20.30 oziroma 21. uri prvi večerni koncert, drugi pa bo sledil ob 23. uri na poletni sceni Kluba goriških študentov, kjer bodo vsak večer ob 20. uri vrteli glasbene filme. Pestro bo tudi na ploščadi med knjižnico in gledališčem, ki bo namenjena afterpartyjem z začetkom ob polnoči. DJ in afterparty Danes bodo na Bevkovem trgu nastopili Eva Hren in Sladcore ter zasedba Cana Flamenca, na poletni sceni skupina Strizzy, za afterparty pa bo poskrbel DJ Aleksij. V sklopu festivala bo na Bevkovem trgu tudi sejem vinilk. Organizatorji upajo, da se bo festival tokrat prijel, saj je bilo podobnih poskusov že kar nekaj, a so po prvi izvedbi ugasnili. | 1 |
Merkur ima novega predsednika uprave, Bineta Kordeža je nasledil Bojan Knuplež. Lastniki so se z bankami dogovorili tudi, da Merkur ohranijo celovit, zato so prekinili dogovore z Mercatorjem. Upravna stavba Merkurja v Kranju Nadzorni svet Merkurja je sprejel odstop predsednika uprave Bineta Kordeža in na njegovo mesto imenoval dosedanjega predsednika uprave Big Banga Bojana Knupleža. Nadzorni svet je sicer zasedal takoj po skupščini, ki je imenovala dva nova člana nadzornega sveta Antonijo Pirc iz Save in Matevža Slapničarja iz Gorenjske banke, so sporočili iz družbe. Kot so po skupščini sporočili iz Merkurja, so se lastniki in vodstvo Merkurja ob načelni podpori bank upnic odločili, da je najbolje, da Merkur Group ohrani svojo celovitost. Sedanje težave namreč izvirajo iz pomanjkanja likvidnih sredstev in posledično slabše oskrbe z blagom, prodaja Merkur Group je tako v primerjavi z najboljšimi leti za tretjino nižja, pravijo v Merkurju. Kot pravijo, divizija Big Bang tudi v teh razmerah posluje nemoteno, v divizijah Merkur in Mersteel pa bi, upoštevajoč pozitivne signale s trga, s pridobitvijo ustreznih finančnih virov takoj lahko zagotovili ponovno rast prodaje. Natančnejši program ukrepov bodo v družbi pripravili v prihodnjih tednih, cilj pa bo ponoven zagon poslovanja družbe. Takoj po skupščini se je prvič sestal novi nadzorni svet in ocenil, da bi k podpori projekta pripomogla tudi sprememba v vodstvu Merkurja. Zato so podprli zamenjavo vodstva in za predsednika uprave imenovali Bojana Knupleža, dosedanji predsednik uprave Bine Kordež pa bo v Merkurju prevzel druge zadolžitve. Zaradi teh odločitev družbe in ob načelni podpori bank, da podprejo ohranitev Merkurja kot celote, sta se družbi Merfin in Mercator dogovorili,da ustavita vse aktivnosti glede strateškega povezovanja. Kaj se bo zgodilo z lastniško strukturo Merkurja in ali bo Merfin ostal največji delničar, pa danes iz družbe niso sporočili. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik Foto Dare Čekeliš Lahovnik Treba je čim prej najti rešitev za Merkur Razmere v Merkurju so po besedah ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika že dlje časa zaskrbljujoče. Kot poudarja minister, bi se morali v primeru Merkurja čim prej sestati vsi udeleženci in poiskati možno rešitev, s katero bi se ohranilo poslovanje družbe iz Naklega. Menedžerski model lastninjenja Merkurja je ocenil kot nevzdržen. Po njegovih ocenah bi družba tudi v normalnih gospodarskih razmerah imela težave, v zaostrenih pa so te še večje. Kordež Merkur smo prevzeli v skladu s takratno zakonodajo Kordež je sicer že v torek dejal, da se je pripravljen umakniti in da uprava kot pogoj za sprejem rešitve ni omenjala ohranitev vodstvene strukture Merkurja. Na vprašanje 24ur.com, ali ocenjuje, da se menedžerski prevzem Merkurja ni izšel, je v torek dejal, da je to odvisno od tega, kakšne rešitve bodo sprejeli skupaj z bankami. Gleda kazenskih ovadb pa je dejal, da je v Sloveniji podajanje teh zelo preprosto, vendar pa v našem primeru nepotrebno, saj je bil prevzem izveden popolnoma v skladu s takratno zakonodajo. Kordež je sicer še pojasnil, da so prevzem pretežno financirale tuje banke. Skupina Merkur je sestavljena iz divizije Merkur trgovin, Big Banga in divizije Mersteel, ki prodaja jeklo. Največji lastnik skupine je družba Merfin, preko katere so Bine Kordež in drugi menedžerji prevzeli Merkur. Biografija in menedžerski prevzem Bine Kordež, 54-letni univerzitetni diplomirani ekonomist, magister poslovne politike in organizacije, tako položaj prvega moža Merkurja zapušča po 12 letih. V Merkurju je zaposlen od leta 1988, ko je postal eden najmlajših vodilnih delavcev. Zaposlil se je kot finančni direktor ter direktor za ekonomiko in finance. Mesto predsednika uprave s petletnim mandatom je prevzel po upokojitvi takratnega predsednika uprave Jakoba Piskernika leta 1998. Kordež, ki je bil tudi član sveta Banke Slovenije, je skupaj z vodilnimi Merkurja novembra 2007 izvedel menedžerski prevzem Merkurja. Za namene prevzema je širši krog Merkurjevih vodstvenih delavcev, med njimi vsi člani uprave s Kordežem na čelu, ustanovil družbo Merfin. Ta je julija 2007 pridobila slabih 16 odstotkov družbe iz Naklega, nato pa svoj delež začela povečevati. Oktobra 2007 je Merfin v konzorciju z Banko Koper, Savo, Interfinom Naložbe ter Zagrebško Euro-Veneto objavil namero za prevzem Merkurja in mesec kasneje še ponudbo za prevzem. Prevzemniki so za delnico Merkurja ponudili 405 evrov in po izteku ponudbe svoje lastništvo povečali na 98,44 odstotka. Januarja 2008 so bili iz lastništva Merkurja iztisnjeni še mali delničarji, konzorcij pa je postal 100-odstotni lastnik nakelske družbe, Merfin pa je sredi leta 2009 postal večinski lastnik Merkurja. Prevzem Merkurja je bil največji uspeli menedžerski prevzem v Sloveniji, nekateri pa so ga označevali za najbolj transparenten menedžerski prevzem. Menedžerji Merkurja so namreč eni redkih dali javno prevzemno ponudbo za družbo in niso parkirali delnic pri prijateljskih podjetjih oz. na podjetjih poštnih nabiralnikih . Je pa senco na prevzem Merkurja nekoliko vrglo dejstvo, da je bila družba kupljena s sredstvi podjetja, saj je Merfin zastavil delnice podjetja, ki so ga kupovali, osebna zavarovanja deležnikov pa niso znana. Kordež je vseskozi ponavljal, da je bil Merkur kupljen v skladu z obstoječo zakonodajo. Merkur je v letošnjem letu zaradi slabega poslovanja in dolgov začel v hude težave. Zamude pri plačilih so pripeljale do nezaupanja njegovih dobaviteljev, s tem pa je podjetje postalo med drugim tudi cenovno nekonkurenčno na trgu. | 0 |
Očitno se ne počutijo lagodno na položajih Vodstvo NLB-ja o odločitvah in ukrepih, denimo o odpuščanjih, obvešča medije in s tem javnost vse pogosteje zvečer. Strokovnjak za odnose z javnostmi vidi v taki praksi skrivaštvo in za državno banko neprimeren način obveščanja. Nadzorniki Nove Ljubljanske banke so ta teden imeli sejo in na njej odločili, da razlogov za odpoklic predsednika uprave banke Janka Medje ali za menjavo predsednika nadzornega sveta Franceta Arharja v tem trenutku, glede na znana dejstva o nedavni kriminalistični preiskav, ni. To so iz banke sporočili pozno zvečer. Datuma sej ne bodo sporočali V banko je država samo z dokapitalizacijami nekaj letih vložila več kot 600 državnih, naših milijonov. Banka izstopa z visokimi stroški za kadrovsko agencijo. Nazadnje celo s kriminalistično preiskavo vodilnih. Interes javnosti je velik. France Arhar, predsednik njenega nadzornega sveta, ki je ta teden znova odločal o usodi vodilnega Janka Medje, nam je vprašanje, kdaj se sploh sestanejo, odgovoril, da datuma prihodnjih sej ne bodo sporočali javnosti. Da naj se obrnemo na banko, od koder odziva tudi ni bilo. Tak odgovor je najmanj nevljuden in neprimeren za javno delniško družbo in mimogrede bo spet sanirana za davkoplačevalskim denarjem in ima veliko komitentov v Sloveniji, pravi Dejan Verčič iz Fakultete za družbene vede v Ljubljani Očitno se ne počutijo lagodno na položajih Banka nikoli ni slovela po zgovornih vodstvenih kadrih, ki bi razumeli položaj, v katerem je banka, poslovne skrivnosti so bile ljub izgovor. Tačas pa njihova sporočila prihajajo vse pozneje, proti večeru, ko je rok za objavo v medijih že mnogokrat minil. Gre za skrivaštvo, očitno se sami ne počutijo lagodno na položajih, na katerih so. Nova Ljubljanska banka bi moral bistveno okrepiti službo za odnose z javnostmi, opozarja Verčič. V svetu v krizi še več obveščanja Eden od odgovorov na krizo v podjetjih po svetu je bil, pravi Verčič, tudi povečano obveščanje in pojasnjevanje odločitev. To manjka v državnih podjetjih pri nas nasploh Zdi se mi, da se večina podjetij v državi lasti predvsem boji politikov. Ti politiki imajo edini kanal, mi vsi drugi pa smo v vlogi denarnic, ki bodo lahko te zadeve odplačevale, in naj se nas niče ne tiče, kar počnejo. Za sanacijo banko so šle milijarde, ne milijoni. Država se je za to že zadolžila in se še bo. Lidija Pak, Prvi dnevnik | 0 |
Moskva - Predsednik ruske vlade Vladimir Putin je napovedal gradnjo 26 jedrskih reaktorjev do leta 2030. S tem naj bi delež jedrske energije v Rusiji povečali s sedanjih 16 odstotkov na približno eno tretjino, je Putin po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax danes dejal v mestu Udomlja pri Moskvi. Jedrska energija trenutno v vsej proizvedeni energiji v več evropskih državah zavzema nekaj več kot 25-odstotni delež, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Putin je poleg tega napovedal, da bo državni koncern Rosatom dobil finančno injekcijo v višini 50 milijard rubljev (1,13 milijarde evrov). Rosatom se je v začetku marca z nemškim Siemensom dogovoril o ustanovitvi podjetja v skupni lasti, ki bo izvajalo projekte na podlagi ruske visokotlačne tehnologije WWER. Podjetji nameravata zavzeti tretjino svetovnega trga nuklearnih elektrarn. Kot prvi skupni projekt se omenja gradnja nuklearne elektrarne v mestu Kaliningrad. Vlada bo po Putinovih besedah "v naslednjih mesecih" do podrobnosti preučila projekte za spodbujanje proizvodnje jedrske energije ter jedrskega oboroževanja. Vendar Rusija kljub finančni krizi ne bo opustila svojih dosedanjih načrtov, je poudaril. | 1 |
Direktorica Gradisa Celje je napovedala, da bo uprava sodišču predlagala stečaj. Delavci Gradis hiše in Gradis gradnje so dobili redne odpovedi. Delavcem Gradis Celje so izredne odpovedi preklicali. Direktorica Gradisa Celje Lidija Žagar je povedala, da je uprava sodišču predlagala stečaj družbe. Zaradi tega bo brez dela ostalo 146 delavcev. Razlog za uvedbo stečaja je neuspela prisilna poravnava, negativno pa je tudi tekoče poslovanje podjetja. Delavci se bodo lahko zdaj prijavili na zavodu za zaposlovanje, Žagarjeva pa je dodala, da so tudi 36 delavcem iz Bosne in Hercegovine, ki so v začetku meseca prejeli izredne odpovedi, te umaknili in jim podali redne odpovedi iz poslovnih razlogov. Podjetji Gradis hiše in Gradis gradnje pa ne bosta šli v stečaj. Zaposleni v Gradisu gradnje so danes prejeli februarske plače, Gradis hiše pa teh še ni izplačal. Kot je pojasnila Žagarjeva, je gospodarska kriza Gradis prizadela globlje kot je bilo predvideno ter pričakovano in z zdajšnjim obsegom poslovanja ni mogoče uspešno poslovati. Gradis je namreč v preteklosti posloval v letnem obsegu, ki se ni bistveno spreminjal, kar pomeni realizacijo med 20 in 25 milijoni evrov. Ta sredstva pa so zadoščala za normalno poslovanje podjetja. V prvih dveh mesecih po uvedbi prisilne poravnave smo naredili izgubo v višini 648.527 evrov, medtem ko je Abanka pričela z unovčevanjem vseh terjatev, ki jih je imel Gradis iz naslova pogodbenih obveznosti do naročnika. Za pridobitev novih poslov, ki bi nam omogočili tekoče poravnanje obveznosti, je hčerinska družba prek katere smo poslovali potrebovala bančne garancije za resnost ponudb in za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, a nobena banka jih ni želela izdati, je dejala Žagarjeva. Potrdila je, da je Gradis, ki ima 61 milijonov evrov dolga, v neposredni bližini Kranjskega Planeta Tuš kupil zemljišče, na katerem imajo hipoteko v višini 3,5 milijona evrov. To hipoteko pa niso hoteli unovčiti, saj bi banke takoj zasegle denar. Sicer je NLB leasing Maribor odkupil projekt v Kranju, denar nakazal Tibarju, ki pa od takrat Gradisa ne pozna več. Upniki projekta so potem Gradisu zablokirali tudi prodajo hiš v Komendi, ki je potekala prek hčerinske družbe Gradis gradnje. Potonili zaradi Planeta Tuš in projektov v Komendi S tem je po njenih besedah postalo jasno, da bo Gradis potonil , ko bodo zaključeni posli po podpisanih pogodbah. Vrednost preostalih del je ocenjena na štiri milijone evrov, 21 milijonov evrov obveznosti do navadnih upnikov pa bo najbrž ostalo v zraku. Gradis, ki ga Žagarjeva vodi že devet let, se je znašel v finančnih težavah predvsem zaradi projektov v Komendi in Planetu Tuš v Kranju. Še danes, ko se objekt Planeta Tuš v Kranju uporablja že eno leto, ni narejen končni obračun z investitorjem družbo Tibar iz Maribora. Razlog je izogibanje plačila, ki bo po končnem obračunu ostal evidenten. Po naših izračunih je bil projekt vreden med 20 in 25 milijoni evrov, Tibar pa nam je od tega še dolžan 5,5 milijona evrov, kar za Gradis ni malo, pravi Žagarjeva. Foto POP TV Redne odpovedi namesto izrednih Pred tem smo govorili z odvetnikom zaposlenih v Gradisu Celje, Gradisu hiše in Gradisu gradnje Aleksandrom Cmokom, ki je pri upravi podjetij dosegel dogovor o preklicu izrednih odpovedi delovnih razmerij delavcem iz Bosne in Hercegovine. Uprava je izredne odpovedi preklicala za zaposlene v Gradisu Celje in bodo ti delavci ostali v delovnem razmerju s podjetjem, s tem pa bodo imeli nekatere pravice, ki jih v primeru izredne odpovedi ne bi imeli. Svoje terjatve med drugim tudi iz naslova neizplačanih plač bodo lahko tako terjali iz jamstvenega sklada, je pojasnil Cmok. Delavci v Gradisu hiše in Gradisu gradnje, ki so pred tem dobili obvestilo o izredni odpovedi, pa so že dobili redne odpovedi. V primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi namreč ne bi imeli odpovednega roka, delavci ne bi bili upravičeni do odpravnine ter ne bi imeli pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Visoki dolgovi Gradisa Celje Družba Gradis Celje, v kateri zaradi suma kaznivih dejanj poslovne goljufije poteka kriminalistična preiskava, ima za kar 61,7 milijona evrov obveznosti. Od decembra lani je bilo podjetje v prisilni poravnavi, saj lastniki niso hoteli podpreti dokapitalizacije. Rok za glasovanje o prisilni poravnavi bi se iztekel konec aprila letos. | 0 |
Zveza potrošnikov o tožbi ne razmišlja Po ocenah Zveze potrošnikov Slovenije so elektrodistributerji z usklajenim dvigom cen gospodinjstva oškodovali za okoli 25 milijonov evrov. Ocena je sicer groba, izračunali pa so jo glede na povprečno letno porabo gospodinjstev. Od prvega januarja lani, ko so se cene dvignile, naj bi strošek posameznega potrošnika znašal od nekaj evrov do 50 evrov več. O tožbi na zvezi potrošnikov kljub temu ne razmišljajo, so pa nadzorne organe petih elektrodistributerjev pozvali, naj razmislijo, kako potrošnikom poravnati škodo. Po besedah predsednice zveze Brede Kutin so jih potrošniki sicer pozvali, naj sprožijo tožbo, a je to težko izvedljivo, saj Slovenija v pravnem sistemu nima kolektivne tožbe ali zunajsodnega mehanizma za reševanje sporov, obenem pa takse znašajo več, kot je znašalo oškodovanje posameznih potrošnikov zaradi dviga cen. ZPS elektropodjetja že spraševal o podražitvi Urad za varstvo konkurence je usklajeno delovanje pri zvišanju cen električne energije ugotovil avgusta lani. Pri zvezi potrošnikov so že takrat elektrodistributerje povprašali, kako nameravajo gospodinjskim odjemalcem zaračunati nastalo razliko, odgovor pa so dobili od treh družb, Elektra Ljubljana, Elektra Celja in Elektra Gorenjska. Po besedah Kutinove so vsi na tak ali drugačen način odgovarjali, da ni prišlo do oškodovanja potrošnikov, češ da že tako niso pokrivali cen . | 0 |
Obtožnice. Hozjan se je izognil seji senata, na kateri bi odločali, ali je oškodoval Šoul. 1480 evrov – za toliko je Hozjan oškodoval Šoul, je zapisano v treh obtožnicah. Ljubljana. Marko Hozjan, predsednik Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (Šoul), je včeraj poslal pisno opravičilo, da ga ne bo na sejo senata Šoula, kot razlog pa navedel osebne razloge. To pomeni, da bo senat o obtožnicah, ki ga bremenijo, da je organizacijo oškodoval za 1.480 evrov, odločal najpozneje v sedmih dneh. Poleg tega so na ljubljanski policijski upravi potrdili, da vodijo predkazenski postopek zaradi suma storitve pregonljivega kaznivega dejanja na škodo Šoula, več informacij pa za zdaj ne morejo posredovati. Fiktivne napotnice Tožilec Miha Gorjup je sicer zaradi “fiktivnih” študentskih napotnic sestavil tri obtožnice zoper Hozjana. V prvi mu očita, da je organizacijo oškodoval za 650 evrov, ker je izdal odredbi za plačilo honorarja Maši Hribar za pomoč pri zbiranju podpisov za referendum o malem delu, čeprav pri tem ni sodelovala. Poleg tega je Hozjan v elektronskem dopisovanju z vodjo informacijske pisarne Urošem Novakom zapisal, da je plačilo Hribarjeve v resnici namenjeno Boštjanu Pišlerju, kar po besedah pisca obtožnice “dokazuje pravi namen obdolženega, in da je bila kršitev naklepna”. Tudi v drugem primeru gre za podobno stvar, ker je bil honorar izplačan Moniki Bizjak, namenjen pa Žigi Vavpotiču, ki je bil svetovalec predsedstva, a ni imel veljavne napotnice, izplačilo za nazaj pa ni bilo mogoče. V tretji obtožnici je zapisano, da je Hozjan izdal odredbo za plačilo 180 evrov Mateju Prevcu, ker je ta sodeloval pri projektu Informativa, kar pa je vodja tega projekta zanikal. Če ga bo senat spoznal za krivega in se Hozjan ne bo pritožil na razsodišče, pa bo po predlogu tožilca Šoula Gorjupa (glede na pravilnik o senatu) moral plačati kazen v višini 672 evrov. Sicer pa smo neuradno izvedeli, da naj bi Hozjan odstopil z mesta predsednika Šoula, preden bi senat odločal o njegovi krivdi. | 0 |
Študentje lahko samo še danes vložijo vloge za Zoisove štipendije. Kandidati morajo izpolnjene vloge skupaj z dokazili poslati Javnemu skladu RS za razvoj kadrov in štipendije. Vloge bodo točkovali, štipendijo pa bodo pridobili kandidati z največ doseženimi točkami. Sklad je javni poziv za Zoisove štipendije objavil 1. septembra. V njem so opozorili, da se je z novim zakonom o štipendiranju zamenjal izvajalec Zoisovih štipendij, ki je prav javni sklad in ne več Zavod RS za zaposlovanje. Poleg tega kandidatov za štipendije ne predlagajo več šole oziroma izobraževalni zavodi, ampak to storijo kandidati sami. V skladu opozarjajo, da so se spremenili tudi pogoji za pridobitev in ohranitev Zoisove štipendije. Po novem lahko Zoisovo štipendijo med drugimi pridobijo: dijak, ki ima v srednji šoli povprečno oceno najmanj 4,1 ali je tako imenovani zlati maturant, študent, ki ima povprečno oceno najmanj 8,5 ali je glede na povprečno oceno uvrščen med najboljših pet odstotkov študentov v svoji generaciji, kandidat, ki je dosegel izjemen dosežek na posameznem področju družbenega življenja. | 1 |
Subsets and Splits