text
stringlengths 62
9.94k
| label
int64 0
1
|
|---|---|
New York - Nekoč legendarni predsednik ameriške centralne banke Zveznih rezerv Alan Greenspan je v prispevku za časopis Wall Street Journal (WSJ) ponovno vzel v bran svojo dediščino in zatrdil, da Zvezne rezerve pod njegovim vodstvom niso povzročile sedanje krize. Greenspan se je v zadnjih letih, še posebej pa od časa poglobitve finančne krize v ZDA lansko jesen, v javnosti prelevil od vsemogočnega strokovnjaka v enega od glavnih krivcev, ki ga obtožujejo, da je z ohranjanjem obrestnih mer na nizki ravni sredi prve polovice 21. stoletja postavil temelje za propad hipotekarnega trga, ki je povzročil sedanjo krizo. Zaradi nizkih obresti so se posojila delila na vse strani, tudi tistim, ki bi morali vedeti, da jih ne bodo mogli odplačati, vendar so upali, da bodo nepremičnino zaradi pričakovane rasti cen uspešno prodali. Balon je počil, cene so nehale naraščati, hipoteke, še posebej drugorazredne, so začele propadati, z njimi pa tudi vrednostni papirji na osnovi teh hipotek, ki so jih ustvarili čarovniki finančnih podjetij v ZDA in jih prodajali po svetu. Greenspan sedaj v prispevku za WSJ razlaga, da nizke ključne obrestne mere, ki jih uravnavajo Zvezne rezerve, niso bile krive za krizo in kot zapriseženi vernik v vsemogočnost prostega trga svari pred pretiranimi novimi regulacijami, v prid katerim se je dan prej zavzel sedanji predsednik Zveznih rezerv Ben Bernanke. Kriza bo sčasoma utonila v pozabo Greenspan priznava, da je kriza huda, vendar dodaja, da bo sčasoma tonila v pozabo. Zanj je večji problem, kako se bodo interpretirali vzroki in posledice krize, ker bo to vplivalo na preoblikovanje sedanjega globalnega finančnega sistema. Greenspan piše, da je veliko bolj kredibilna razlaga krize, ki pravi, da so nizke obresti resnično povzročile špekulativno evforijo, vendar pa so to bile dolgoročne fiksne obrestne mere hipotekarnih posojil. Greenspan naj bi že leta 2004 opazil, da se te obresti ne odzivajo na monetarno politiko Zveznih rezerv in ostajajo nizke. Nizke so ostale po vsem svetu menda zato, ker je prišlo v 90. letih do tektonskega premika iz centralnih gospodarstev v dinamična izvozno usmerjena tržna gospodarstva. To je privedlo do presežka varčevanja glede na investicije, kar je nižalo obresti in povzročilo "balon". Če bi bila kriva monetarna politika, bi se to dalo, po Greenspanovem prepričanju, popraviti z isto politiko. Vendar pa naj bi bile v ozadju globalne sile brez nadzora državnih monetarnih regulatorjev. Na višku evforije so tehnike upravljanja s tveganjem prezapletene Greenspan meni, da je rast v tekmovalnih tržnih ekonomijah pač ciklična in se včasih polomi. Jasno naj bi bilo tudi, da so bile stopnje zapletenosti tehnik upravljanja s tveganjem na višku evforije preveč tudi za najbolj izobražene udeležence trga. Vendar pa odgovor na to naj ne bi bile povečane regulacije s strani države, ki bi zatrle napredek, ki omogoča rast življenjskega standarda. "Vsake nove regulacije morajo izboljšati sposobnost finančnih ustanov, da učinkovito usmerijo nacionalno varčevanje v najbolj produktivne kapitalske investicije. Veliko regulacij na tem testu pade in so drage in kontraproduktivne. Ustrezen kapital in jamstva lahko odgovorijo na šibkosti, ki jih je razkrila kriza." "Če želimo ohraniti dinamično svetovno ekonomijo, ki bo sposobna proizvajati blaginjo in bodočo trajno rast, se ne moremo zanašati na vlado, da posreduje pri toku varčevanj in investicij. V prihodnjih mesecih bo izziv vzpostaviti regulativni režim, ki bo zagotavljal odgovorno upravljanje tveganj finančnih ustanov in jih obenem vzpodbujal, da tvegajo, ker je to del vsakega uspešnega tržnega gospodarstva," med drugim piše Greenspan. | 0 |
Ne razumem dobro izraza tajkun, saj gre za tujko, ki so jo veliko uporabljali na Hrvaškem za vojne dobičkarje, je v intervjuju povedal predsednik SLS Bojan Šrot Foto: Irena Herak "Ne razumem dobro tega izraza, saj gre za tujko, ki so jo veliko uporabljali na Hrvaškem za vojne dobičkarje," je na vprašanje kdo je zanj tajkun, odgovoril predsednik SLS in celjski župan Bojan Šrot. V današnjem intervjuju na Radiu Slovenija je povedal, bi bilo "dobro izvedeti definicijo, kdo so tajkuni v Sloveniji, proti komu se bodo borili in ali gre zgolj za fantomskega sovražnika in poskus sedanje vlade odvračanja pozornosti od dejanskih problemov". "Če ne bomo izvoljeni v parlament, bom kot predsednik SLS zagotovo podal odstopno izjavo" Šrot je tudi zatrdil, da bo v primeru neizvolitve v parlament prihodnje leto, kot predsednik SLS zagotovo podal odstopno izjavo. V intervjuju je govoril predvsem o svojem življenju in uspehih, kjer je ocenil, da že skoraj deset let živi življenje javne osebe. Z bratoma Šrot so v dobrih odnosih, vendar se o poslovnih stvareh relativno malo pogovarjajo, je še povedal celjski župan in predsednik SLS. Kaj je tajkun Izraz tajkun se uporablja za gospodarske mogotce, ki so si v času političnih in družbenih sprememb pridobili bogastvo in pomemben politični vpliv. Do svojega bogastva so tajkuni prišli na račun manj privilegiranih ljudi s podkupovanjem politikov, kar jim je poleg bogastva prineslo velik vpliv na nacionalno politiko. Taki gospodarstveniki se povezujejo s spornimi posli, ki so nepregledni. Tudi v Sloveniji se srečamo z izrazom tajkun. Najpogosteje se povezuje s procesom privatizacije, kjer prihaja do velikih oškodovanj družbenega premoženja in pogostega neupravičenega bogatenja posameznikov. V preteklosti je bil tajkun pojem, ki so ga Japonci uporabljali v odnosih s tujci za naslov nekdanjih japonskih šogunov. | 0 |
Delavci Vegrada stavkajo že deseti dan, še vedno pa niso dobili niti denarja niti konkretnih obljub. Delavci imajo dovolj direktorjevega sprenevedanja, pravi prvi sindikalist. Zgroženi so tudi nad odnosom države. Delavci Vegrada stavkajo že deseti dan, še vedno pa niso dobili niti zahtevanih izplačil niti konkretnih obljub. Napetost med stavkajočimi se zato povečuje. Direktor podjetja Boris Medved je povedal, da še išče možnosti izplačil do četrtka, kako bo ukrepal, če mu to ne uspe, pa ni želel napovedovati. Boris Medved Delavci stavkajo na delovnih mestih in pred stavbo uprave Vegrada v Velenju, kjer se jim bo v četrtek po navedbah sindikata pridružilo še sto delavcev iz Ljubljane. Trdno so odločeni, da ne bodo popustili. Nekoliko drugačno je pojasnilo predstavnika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Srečka Čatra. Direktor je znova snedel besedo, je dejal. Nadaljeval je, da je Medved še v ponedeljek zagotavljal, da bo sam preklical postopek prisilne poravnave, če do četrtka ne bo uspel zagotoviti sredstev za tekoče poslovanje, danes pa je znova stopil pred delavce in jim povedal, da teh sredstev ne more zagotoviti in da naj še potrpijo. Tokrat jim je po Čatrovih besedah obljubil, da bi nakazila lahko dobili med 5. in 8. oktobrom, če bo, seveda, zagotovil finančne vire. Ljudje ne razumejo več tega sprenevedanja in dajanja lažnih obljub, je komentiral Čater, ki je zgrožen tudi nad odnosom države. Stavkajočih namreč doslej ni nagovoril noben njen predstavnik. Delavci vztrajajo že deseti dan. Najbolj bodo prizadeti navadni upniki Vegrad, ki je od 1. septembra v prisilni poravnavi, je bil konec junija upnikom dolžan 240,7 milijona evrov, vendar se vse terjatve ne prijavljajo v postopku prisilne poravnave, saj ta ne učinkuje na vse. Najbolj bo prisilna poravnava, če jo bodo upniki potrdili, prizadela navadne upnike, ki so imeli konec junija do Vegrada skoraj 186 milijonov evrov terjatev. Velenjski gradbinec jim v načrtu finančne reorganizacije predlaga, da se odpovejo skoraj 80 odstotkom terjatev, ostalo petino pa bi dobili povrnjeno v štirih letih. | 0 |
Vsi v Mercatorju se zavedamo pomena zdajšnjega trenutka, je ob podpisu pogodbe s hrvaškim Agrokorjem dejal prvi mož Mercatorja Toni Balažič. Partnerstvo z Agrokorjem naj bi imelo tudi pozitivne učinke na prestrukturiranje Mercatorjevih dolgov. Petkov podpis pogodbe med konzorcijem prodajalcev delnic Mercatorja in hrvaškim Agrokorjem je po navedbah največjega slovenskega trgovca pomemben korak k stabilnejši lastniški strukturi podjetja. Prvi mož Mercatorja Toni Balažič je zagotovil, da si bo uprava pri nadaljevanju posla še naprej prizadevala za izpolnitev ključnih pogojev v dobro družbe. Mercatorjeva uprava si bo tako prizadevala, da bo skozi prodajni proces zadoščeno trem ključnim pogojem. Prvi je, da bo nakup res izpeljan z mednarodnim finančnim kapitalom, ne s posojili. Drugi je, da bodo proces prodaje podpirale banke upnice, tretji pa, da kupec podpira nadaljnji razvoj Mercatorja. Vsi v Mercatorju se zavedamo pomena zdajšnjega trenutka tako za Mercator kot za vse deležnike, zato bomo še bolj osredotočeni na naše poslovanje in na naše potrošnike, katerim ostajamo najboljši sosed, je ob petkovem podpisu prodajnega sporazuma povedal Balažič. Podpis pogodbe med konzorcijem prodajalcev in Agrokorjem je po navedbah Mercatorja nadaljevanje kompleksnega procesa za doseganje stabilnejše lastniške strukture podjetja ter korak v procesu konsolidacije trgovine v regiji in vzpostavitvi vodilnega regijskega trgovca. V skladu s pogodbo bo Agrokor za 53-odstotni delež Mercatorja odštel 240 milijonov evrov oziroma 120 evrov za delnico. To vrednotenje po pojasnilih prodajalcev ustreza zgodovinsko primerljivim predhodnim transakcijam v panogi in regiji ter odraža Mercatorjevo finančno in poslovno uspešnost. Ob tem v največjem slovenskem trgovcu povzemajo navedbe iz petkovega sporočila konzorcija delničarjev, da se tako konzorcij prodajalcev kot tudi Agrokor zavedata pomena transakcije za Mercatorjeve deležnike, med katerimi so dobavitelji, zaposleni, upniki in potrošniki. Agrokor je tako po navedbah prodajalcev v okviru transakcije sprejel določila, ki potrjujejo njegovo zavezanost glede prihodnjega uspeha in nadaljnje podpore zaposlenim ter dobaviteljem družbe Mercator. Mercatorjeve dobavitelje naj bi tako podpiral s številnimi zavezami, ki med drugim vključujejo ohranjanje obstoječega prostora na policah, upoštevaje pri tem vso zavezujočo zakonodajo, vključno s pravili konkurence. Mercatorjeva izboljšana finančna stabilnost, ki naj bi bila rezultat transakcije, pa naj bi družbi omogočila razreševanje obstoječega dolga do dobaviteljev in ponujanje boljših plačilnih pogojev. Ob tem naj predvidene sinergije združene skupine ne bi temeljile na odpuščanju Mercatorjevih zaposlenih, ki bi presegalo že napovedane ukrepe uprave družbe. Z združitvijo bo nastala vodilna trgovska skupina Konzorcij prodajalcev v svojem sporočilu za javnost še navaja, da bo s partnerstvom med Agrokorjem in Mercatorjem nastala vodilna trgovska skupina z močno tržno pozicijo v jugovzhodni Evropi. Z združitvijo poslovanja naj bi imeli obe podjetji koristi, ki jih prinaša večji obseg prodaje in sinergije na trgih, na katerih poslujeta podjetji. Konzorcij napoveduje, da se bo to odražalo tudi v višji dobičkonosnosti in ustvarjenem denarnem toku. To pa naj bi ustvarilo večjo finančno stabilnost za podjetje in njegove deležnike. Prodajalci poudarjajo, da bo Mercator tako stabiliziral lastniško strukturo in kot večinskega delničarja pridobil investitorja z izkušnjami v trgovski panogi v regiji. Poleg omenjenih sinergij naj bi imelo partnerstvo z Agrokorjem pozitivne učinke tudi na prestrukturiranje Mercatorjevih dolgov, o čemer morajo vpleteni še doseči dogovor. Konzorcij prodajalcev v sporočilu za javnost poudarja, da je seznanjen, da Mercatorjevi upniki ne nasprotujejo transakciji in jemljejo Agrokorjevo sodelovanje kot pozitivno. Po najboljšem vedenju prodajalcev vsi sodelujoči aktivno sodelujejo v potekajočih pogovorih in si prizadevajo doseči dogovor glede prestrukturiranja dolgov še pred zaključkom transakcije, pravijo v konzorciju. Postopek končan do konca leta Do samega zaključka posla je še kar nekaj korakov. Poleg že omenjenega dogovora glede prestrukturiranja dolga mu morajo zeleno luč prižgati še pristojni regulatorji v vseh državah, v katerih bo skupna družba delovala. Transakcija naj bi bila po napovedih prodajalcev končana predvidoma do konca letošnjega leta. | 1 |
Sindikati Najslabše bi jo odnesli krupjeji Zaposleni v družbi Casino Portorož, ki ima pod svojim okriljem portoroško in lipiško igralnico, so začeli opozorilno stavko, ki bo trajala od petka od 22. ure do sobote do tretje ure zjutraj. Predstavnik sindikata Mirjan Ražman je dejal, da so se za stavko odločili, ker tudi na zadnjih pogajanjih z upravo niso dosegli dogovora. Stavke se bo po njegovih napovedih udeležilo več kot 90 odstotkov vseh zaposlenih, ki bodo takrat na delovnem mestu. Aleš Kocjančič, predstavnik sindikata, je dejal, da je uprava sindikatom predlagala, da bi se poskusili pogoditi le z delom zaposlenih oziroma da bi vsaka skupina zaposlenih reševala svoje težave ločeno. Sindikati so predlog razumeli kot razbijanje enotnosti sindikatov , zato vanj niso privolili. Po Režmanovih besedah bi jo v skladu s predlogom najslabše odnesli krupjeji, drugim bi plače znižali manj, hkrati pa jih skušali prepričati, da se umaknejo. Za krupjeje je bilo predlagano od 30- do 40-odstotno znižanje plač, za druge zaposlene pa okoli 20-odstotno znižanje. Ražman je še dodal, da bodo vsi štirje sindikati še naprej zastopali iste cilje. Sindikati so v stavkovnih zahtevah izpostavili poplačilo dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, sklenitev normativnega dela podjetniške kolektivne pogodbe in uskladitev začasnega dogovora o plačah z novo sistematizacijo. Uprava je pred dnevi sporočila, da je stavka neutemeljena, in zapisala, da je dogovor glede plač spoštovala in v preteklem mesecu tretjini zaposlenih zvišala osnovne bruto plače za 20 odstotkov. Zato menijo, da je zahteva po zvišanju plač, za nekatera delovna mesta celo do 200 odstotkov, nerazumljiva. | 0 |
Nadzor. Na pokopališču Žale so dopolnili sistem videonadzora s kamerami nad Tomačevsko cesto. Nad prehodoma za pešce, ki stari del pokopališča Žale povezujeta z novim, so februarja namestili nove nadzorne kamere. Stale so okoli štiri tisoč evrov, je povedala Mojca Kuk iz Javnega podjetja Žale. Nove kamere so sicer del celotnega sistema za nadzor pokopališča, parkirišč ob njem ter objektov in oprem, je pojasnila Kukova. "S postavitvijo kamer se je zmanjšalo število vlomov v vozila in kraj na pokopališčih, policija pa je na podlagi posnetkov prijela kar nekaj vlomilcev v osebna vozila na parkiriščih," je dejala Kukova. Na območju Žal je sicer nameščenih 34 kamer na 12 vidnih mestih. Tudi na vhodih na pokopališče je označeno, da je celotno območje pod videonadzorom, dodaja Kukova. Kamere namreč nadzorujejo vhode na Žale ter nekatere glavne poti. Neposredni vpogled v posnetke ima receptor, po 72 urah pa se samodejno izbrišejo. Ob videonadzoru pa pokopališče ves dan pregledujejo tudi varnostniki. Na Žalah so povedali, da imajo podobne sisteme tudi druga pomembna pokopališča po Evropi. | 1 |
Washington - Ameriški urad za nadzor nad valutami in urad za nadzor nad hranilnicami sta v sredo poročala, da je število novih postopkov zaplemb stanovanj in hiš zaradi neplačevanja hipotekarnih posojil v ZDA v tretjem četrtletju poraslo na skupaj 382.000, kar je za 31,2 odstotka več kot v drugem četrtletju. Število začetih novih postopkov zaplemb je v primerjavi s tretjim četrtletjem lani višje za 3,7 odstotka. Sicer pa je bilo v tretjem četrtletju letos v teku skupaj 1,2 milijona postopkov zaplemb, kar je za 4,5 odstotka več, kot v drugem četrtletju letos oziroma za 10,1 odstotka več kot v tretjem četrtletju lani. Podatki kažejo, da se kriza nepremičninskega oziroma hipotekarnega trga, ki je bila glavni krivec za zadnjo finančno krizo in recesijo, še ni končala. | 0 |
Izumitelj viagre naredil še sprej proti prezgodnjemu izlivu in daljšo 'čvrstost' Prezgodnji izliv? Ne bi vnašali kemije v telo? Mogoče pa je prava rešitev sprej za erekcijo. Britanec Mike Wyllie, znanstvenik, ki je pred 20 leti razvil viagro, je naredil novo potencialno uspešnico: sprej, imenovan Tempe, ki zaustavi prezgodnji izliv, piše Jutarnji list. To čudo naj bi bilo na trgu že jeseni 2013. Rešitev Kar v žep z njim Sprej v steklenički je tako majhen, da ga lahko moški diskretno pospravi v žep. Testi kažejo, da sprej, ki ga mora moški napršiti na svoj ud vsaj dve uri pred spolnim odnosom, podaljša čas trdote penisa za približno osemkrat. Statistika pravi, da ima že kar vsak četrti moški težave s prezgodnjo ejakulacijo. Dr. John Dean, ki vodi testiranja, pravi, da povprečni Evropejec od trenutka, ko očvrsti, zdrži le kakih šest minut do izliva. Vprašanje, ali je to dovolj, da bi uspešno zadovoljili partnerko ali partnerja. Novi sprej je namenjen tistim, ki so rekordno hitri v ejakulaciji. Pomagal bo 'sprintašem', medtem ko moškim, ki zdržijo do izliva vsaj šest minut, ne bo bistveno pomagal, pravi Dean. Dobra novica za tiste, ki so do zdaj to 'delo' opravili v nekaj minutah, za druge pa ne. Dve vrsti anestetika Tempe vsebuje dve vrsti anestetika v majhnem odmerku. Ta snov pomaga, da moški obdrži nadzor, obenem pa mu ne daje neprijetnega občutka omrtvičenosti. Z eno stekleničko si bo moški, ki ima spolni odnos od pet- do šestkrat na mesec, lahko pomagal eno leto. | 1 |
Po številnih zgodbah iz tovarn družbe Foxconn, znane predvsem po delu za Apple, o slabih delovnih pogojih in izkoriščanju delavcev so tam zdaj očitno ugotovili, kako se bodo takšnim zgodbam izognili. Ne z izboljšanjem razmer, ampak z roboti. Terry Gou bo delavce zamenjal z roboti. Foxconnove azijske tovarne, kjer izdelujejo tudi komponente za Applove izdelke ali le te sestavljajo, so že dolgo tarča kritik, ker naj bi delavce silili, da delajo v nečloveških razmerah, izkoriščali naj bi tudi otroke. Upori izčrpanih delavcev tako niso nič posebnega. Pri Applu s tem niso zadovoljni, ker menijo, da ne koristi njihovemu ugledu. A Foxconn v ospredje še vedno postavlja dobiček, zdaj pa so očitno našli tudi način, kako se rešiti delavcev, ki se po njihovem veliko preveč pritožujejo. Predsednik uprave družbe, ki zaposluje milijon ljudi, Terry Gou je namreč napovedal, da bodo do konca leta število robotov s približno 10 tisoč povečali na 30 tisoč, v nekaj letih pa na milijon. Delavce bi tako nadomeščali kar z roboti FoxBot, ki jih izdelujejo kar sami, zato o njih ni znanega veliko, nekatere govorice pa trdijo, da proizvodnja enega takega robota stane približno 25.000 dolarjev. FoxBoti pa naj ne bi le pomagali delavcem, ampak naj bi jih kar zamenjali. Foxconn sicer ni edini, ki stavi na robote. Analitsko podjetje Ernst & Young ocenjuje, da se je število robotov v kitajskih podjetjih lani povečalo za 42 odstotkov, trend pa ohranja rast. Kitajska podjetja se namreč pritožujejo, da se je cena dela v zadnjih petih letih podvojila, čeprav je milo rečeno, mizerna. Zato bi radi drage delavce nadomestili z roboti. | 0 |
Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič je predstavil dokumentacijo, za katero je prepričan, da dokazuje krivo pričanje predsednika uprave Skupine Viator & Vektor Zdenka Pavčka. Seja prestavljena! Seja komisije, ki je bila napovedana za danes, je zaradi odsotnosti določenih članov prestavljena na 1. julij 2008. Kot je povedal Zmago Jelinčič, to dokazujejo trije dokumenti, ki jih je napisal nekdanji vodja oddelka temeljnih razvojnih programov za nakup vojaške opreme in oborožitve Peter Zupan. To so po Jelinčičevih besedah dokumenti z naslovi Projekt Sistemska tehnika Ravne, Podatki in ocene možnosti in Programi in projekti: možnosti poslov z ministrstvom za obrambo. Izvirni dokaz Poslanec je navzočim novinarjem na novinarski konferenci razdelil tudi dokumentacijo, po njegovih besedah izvirni dopis, ki ga je Viator & Vektor poslal ministrstvu. V njem v enem delu piše: "Menimo, da lahko s svojimi poslovnimi povezavami v Jugovzhodni Evropi pridobimo konkurenčne ponudbe proizvajalcev namenskih proizvodov za razgradnjo izločenih sredstev (oprema, orožje, minskoeksplozivna sredstva) ter prevzamemo organizacijo in realizacijo gradnje v skladu z zahtevami Morsa," je povedal Jelinčič. Po njegovih besedah to dokazuje, da je Pavček lagal, ko je na petkovem zaslišanju pred preiskovalno komisijo dejal, da se nikoli ni dogovarjal o kakršnemkoli delovanju, povezanem z orožjem. Da Pavček ni govoril resnice, po poslančevih besedah dokazuje tudi drugi dokument, ki ga je podjetje General Dinamics poslalo Pavčku. Kot je pojasnil, je tudi iz tega dokumenta razvidno, da se je Viator & Vektor dogovarjal o proizvodnji tega orožja celo za druge dele Evrope. Pavčka bo osebno tožil! Poslanec je ob tem poudaril, da je dokumentacijo z dopisom že poslal na Policijsko upravo Ljubljana, na vrhovno državno tožilstvo v Ljubljani in obema parlamentarnima komisijama. Jelinčič je ob tem poudaril, da gre pri krivem pričanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo za kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen zapora do dveh let. Vodja poslanske skupine SNS je tudi dejal, da bo Zdenka Pavčka osebno tožil. Načrtna manipulacija V Skupini Viator & Vektor so v odzivu na besede Zmaga Jelinčiča zapisali, da gre za načrtno manipulacijo z javnostjo in preusmerjanje pozornosti javnosti od utemeljenega suma korupcije, povezanega z izborom dobavitelja kolesnih oklepnih vozil 8x8. Poleg tega poudarjajo, da skupina ni v nobenem smislu povezana bodisi s postopki izbora bodisi s preiskavo suma korupcije, ki jo v Sloveniji izvajajo neodvisni finski in slovenski preiskovalni organi. | 0 |
Konec trgovanja na Balkanu so vlagatelji borzo zapuščali z občutnimi izgubami na računih Stanje ob 14:40 Osrednji beograjski indeks Belex je zaključil trgovanje 0,76 odstotka nižje kot včeraj. Srbske banke so tudi zaključek trgovanja pričakale v rdečem. Za 3,09 odstotka se je pocenila Univerzal banka in je trgovanje zaključila pri 22.302 srbskih dinarjih. Komercijalna banka Beograd je izgubila 2,67 odstotka, enotni tečaj delnice pa se je ustalil pri 73 tisoč srbskih dinarjih. Po začetni rasti je bilo za delnico Sojeprotein potrebno odšteti 2905 dinarjev, kar je 1,06 odstotka manj kot včeraj. Bosanski indeksi so bili danes zapisani izgubi. Indeks SASX-10 se je stanjšal za 1,86 odstotka. Delnica Bosnalijeka se je pocenila za 0,56 odstotka na 25,67 konvertibilnih mark. Delnica bosanskega Telekoma se je pocenila za pol odstotka, zanjo pa je bilo potrebno odšteti 36,3 marke. Indeks BIRS je danes izgubil 1,62 odstotka vrednosti. Z 13-odstotnim padcem je bila ena izmed najmanj zaželenih delnica Hidroelektrarn na Drini , padanje delnice pa se je ustavilo pri 0,61 markah. Telekom Srpske je porasel za 1,75 odstotka, delnica pa je vredna 1,74 marke. V Zagrebu Crobex še naprej izgublja in se nahaja 1,68 odstotka nižje kot včeraj. Izmed prometnejših delnic najbolje kaže Ini , ki je izgubila le 0,03 odstotka, delnica pa je vredna 2.605 kune. Hrvatske telekomunikacije so cenejše za skoraj odstotek, za posamezno delnico pa je potrebno odšteti 268,71. Občutno se je pocenila Atlantska plovidba , izgubila je 3,23 odstotka, delnica pa je pristala pri 2.286 kunah. Makedonski MBI-10 se je kot edini na Balkanu okrepil za 0,6 odstotka. Stanje 0b 12:15 Osrednji indeks Belex še naprej izgublja. Današnji padec je že dosegel 1,18 odstotka. Še naprej se ceni Aik banka , z delnico katere je potrebno odšteti 7.800 srbskih dinarjev. Delnica holdinga Energoprojekt se je pocenila za 2,22 odstotka. Indeks Crobex v Zagrebu je izgubil že 1,4 odstotka, pocenitev pa beležijo tudi vse prometnejše delnice. Hrvaški Telekom se je pocenil za 0,94 odstotka, zadnji posel z delnico pa je bil sklenjen pri 268 kun. Uljanik je izgubil 1,32 odstotka, za delnico Dalekovoda pa je potrebno odšteti 803 kune, kar je dobre tri odstotke manj kot včeraj. Makedonski indeks MBI-10 je edini na Balkanu, ki beleži rast, pridobil je 0,57 odstotka. Delnica Alkaloida je izgubila 0,13 odstotka, Komercijalna banka Skopje pa je porasla za 1,64 odstotka. V Bosni se je SASX-10 znižal za 0,81 odstotka, Birs se nahaja pol odstotka nižje kot včeraj. Stanje ob 10:50 Beograjski Belex že osmi dan zapored izgublja, danes se je stanjšal že za 0,72 odstotka. Občutno so se pocenile srbske banke. Agrobanka je padla za 2,7 odstotka, delnica Komercijalne banke se je pocenila za 1,33 odstotka, 0,83 odstotka pa je izgubila Jubmes banka. Svetla izjema na tečajnici sta delnici Sojeprotein in Metalaca , ki sta porasle za pol in 7,8 odstotka. V Zagrebu danes vlagatelji preštevajo izgube. Crobex je izgubil 1,25 odstotka in se spustil pod magično mejo 3.500 indeksnih točk. Najprometnejša Ina se je pocenila za pol odstotka, za delnico pa je potrebno odšteti 2.594 kun. Atlantska plovidba se je pocenila za 2,72 odstotka, zadnji posel z delnico pa je bil sklenjen pri 2.297 kunah. Občutno se je pocenila tudi delnica Ingre , ki se nahaja 5,83 odstotka nižje kot včeraj. V Bosni Indeksi ne kažejo nič drugačne slike. SASX-10 je izgubil 0,02 odstotka. Delnica Bosnalijeka je pridobila 3,76 odstotka, na borzi pa je zanjo potrebno odšteti 25,94 konvertibilnih mark. 2,5 odstotka je izgubila delnica Fabrike duhana . Indeks Birs je izgubil 0,56 odstotka, najprometnejši Telekom Srpske pa je sicer porasel za 1,75 odstotka, za delnico pa je potrebno odšteti 1,74 konvertibilnih mark. Makedonski indeks MBI-10 tudi danes raste, po odprtju je pridobil 0,17 odstotka. | 0 |
Po finančni prevari je odstopil prvi mož največje francoske banke. Ne bo prejel astronomske odpravnine , bo pa dobival mesečno pokojnino v višini 61.000 evrov. Prvi mož tretje največje francoske banke Societe Generale Daniel Bouton je napovedal odstop. Zanj se je odločil zaradi nenehnih težav, s katerimi se je srečeval po odkritju finančne prevare v banki. Borzni posrednik Jerome Kerviel je lani namreč izkoristil poznavanje varnostnega sistema banke in jo oškodoval za 4,9 milijarde evrov. Daniel Bouton Bouton bo s položaja odstopil predvsem z namenom, da prepreči nadaljnjo škodo, ki bi jo banki in tamkajšnjim zaposlenim lahko povzročili napadi in podtikanja, s katerimi se srečuje v zadnjih 15 mesecih. Napadi, ki jih doživljam v zadnjih 15 mesecih, prizadenejo mene, poleg tega pa bi lahko ogrozili tudi delovanje banke in 163.000 zaposlenih v banki. Bankir, ki je za mnoge v Franciji postal simbol pohlepa in arogance, je ob napovedi svojega odstopa poudaril, da ob odhodu z vodilnega položaja v banki zagotovo ne bo prejel astronomske odpravnine. Ob tem ni zanemarljivo niti dejstvo, da Bouton odhaja v pokoj in bo od prihodnjega leta, ko bo dopolnil 60 let, prejemal 730.000 evrov letne pokojnine oziroma slabih 61.000 evrov mesečno. Bouton se je s težavami začel srečevati, potem ko je Societe Generale januarja lani odkrila bančno prevaro. 31-letni Kerviel, ki je izkoristil poznavanje varnostnega sistema skupine, je s terminskimi posli banko oškodoval za 4,9 milijarde evrov. Kerviela so zaradi prevare priprli in ga sredi marca lani izpustili na prostost. Brani se s prostosti. | 0 |
Foto: Urban Štebljaj Več velikih poslov sem imel, dva pa mi pomenita vrhunec in prelomnico. Postati oče, to je vsekakor eden, katerega sadove bom pobiral celo življenje. Postati vodja skoraj 500 ljudem z neusahljivo energijo, ki jo moraš usmerjati v pravo smer, ta je drugi. In tako prvi kot drugi ostajata izziv tudi v prihodnje. Posel ni posel, če je enkratno dejanje. Skrbeti moraš za kontinuiteto in razcvet. Dejan Turk, predsednik uprave Simobila. | 1 |
Ljubljana - Svet delavcev Slovenskih železnic (SŽ) je skupaj z železniškimi sindikati danes na ljubljansko policijsko upravo posredoval kazensko ovadbo zoper predsednika nadzornega sveta SŽ Andreja Godca, in sicer zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja goljufije in kaznivega dejanja ponarejanja listin. Ovadbo so skupaj s Svetom delavcev SŽ, katerega predsednik je Silvo Berdajs, vložili še Sindikat strojevodij Slovenije, Sindikat železničarjev Slovenije, Sindikat železniškega transporta Slovenije, Sindikat železniškega prometa Slovenije, Sindikat delavcev železniške dejavnosti Slovenije in Sindikat vozovnih preglednikov Slovenije. Ovaditelji so se za to potezo odločili zaradi domnevnih nepravilnosti, ki naj bi zgodile pri februarskem imenovanju Godca za predsednika nadzornega sveta SŽ. Omenjeni naj bi namreč Kadrovsko-akreditacijskemu svetu (Kas) "posredoval lažne izjave glede svoje (ne)povezanosti z družbami, ki so bodisi v konkurenčnem razmerju z družbo Slovenske železnice bodisi so z omenjeno družbo v poslovnih odnosih". Kot je razvidno iz kazenske ovadbe, naj bi Godec Kasu zamolčal dejstvo, da je njegova zunajzakonska partnerka Nada Kohek večinska družbenica v družbah Gradivo in Kohek, ki sta obe v poslovnih odnosih s SŽ. Omenjeni družbi namreč za SŽ, ki je v večinski lasti države, opravljata različna gradbena dela oziroma ji oddajata avtomobile, kot je to priznal Godec sam, pravijo ovaditelji. Obenem dodajajo, da je bil Godec v času kandidature tudi prokurist družbe Tehnoing Inženiring, ki opravlja konkurenčno dejavnost hčerinski družbi SŽ ŽGP. Godec je sicer trdil, da je 1. januarja 2009 prokuro v omenjeni družbi vrnil, čeprav je iz dokumentacije, ki je priložena kazenski ovadbi, razvidno, da je to storil šele v začetku februarja 2009 in je bil ob imenovanju na mesto predsednika nadzornega sveta SŽ še vedno prokurist družbe Tehnoing Inženiring, še 20. februarja 2009 pa je celo podpisoval ponudbe za omenjeno družbo, in sicer v imenu direktorja te družbe, pojasnjujejo ovaditelji.Godcu očitani dejanji goljufije in ponarejanja listin Godec je po navedbah ovaditeljev s svojimi ravnanji storil kaznivi dejanji goljufije in ponarejanja listin, zaradi česar je Berdajs tudi podal ovadbo na Policijsko upravo Ljubljana. Kršil pa naj bi tudi pogoje za akreditacijo kandidatov za člane nadzornega sveta, saj je iz navedenega razvidno tudi, da Godec ne poseduje potrebnega poslovnega ugleda in moralne integritete, saj s svojimi ponarejenimi izjavami zavaja Kas in vlado. Berdajs je tako danes z dopisom o teh zadevi seznanil tudi Kas, pri čemer mu predlaga, da vladi nemudoma predlaga odpoklic Godca z mesta predsednika nadzornega sveta SŽ, "saj je očitno, da omenjeni ne izpolnjuje vseh pogojev in meril, ki jih je v svojem sklepu postavila vlada dne 24. decembra 2008". Ovaditelji so na podlagi navedenih okoliščin tudi mnenja, da je ravnanje Godca v neposrednem nasprotju z zakonom o preprečevanju korupcije. Zato so ravnanje Godca danes prijavili tudi komisiji za preprečevanje korupcije. Pri tem predlagajo, da komisija za preprečevanje korupcije ukrepa s svojimi zakonskimi pooblastili in v zvezi s tem sprejme načelno mnenje ter o navedenih kršitvah obvesti pristojne državne organe. | 0 |
Finančni trgi so na poti k novemu zlomu, ocenjuje švicarski finančni guru Marc Faber, ki trditve utemeljuje na zadnjih slabih poslovnih rezultatih največjih svetovnih gigantov. Za padec ne krivi Evrope, pač pa ves zahodni svet, ki je živel na preveliki nogi. Marc Faber meni, da plačujemo ceno za preveč razkošno življenje, pristanek na realnih tleh pa bo trd. Če gre verjeti finančnemu guruju Marcu Faberju, ki je do zdaj pravilno napovedal že dva borzna zloma in zadnjo finančno krizo, bo se bo na finančnih trgih že v kratkem zgodil nov zlom. Trgi se ne potapljajo zaradi Grčije ali ameriškega davčnega prepada. Trgi padajo, ker vse nižji dobički povzročajo razočaranje. Svetovna ekonomija bo prihodnje leto rasla le malenkostno, morda se bo celo skrčila. To pa je glavni razlog, da se bodo vrednosti delnic znižale vsaj za 20 odstotkov, je povedal za CNBC. Faber, ki je znan po apokaliptičnih napovedih, ki pa se pogosto žal uresničijo, kot tipičen primer dogajanja navaja družbo Apple, v kateri je dobiček, nižji od pričakovanj, povzročil, da je vrednost delnice od septembra, ko je ta dosegla absolutni višek, padla za kar 20 odstotkov, 14 odstotkov samo v zadnjem mesecu. Niz slabih četrtletnih poročil, v katerem najdemo še družbe, kot so Amazon, McDonald s ali Google, je tako precej ohladil navdušenje vlagateljev. Faber tudi ocenjuje, da bo davčni prepad, torej dvig davkov in zajezitev državnega zapravljanja, v praksi pomenil manjša davčna zvišanja v petletnih intervalih in varčevanje za naslednjih 100 let. Faber meni, da so ZDA le še korak oddaljene od evropskih problemov, kar pomeni, da bi se morali lotiti varčevanja, kar pa bo težko. Težki časi so. Vprašanje pa je, ali smo sposobni ubrati blažjo pot varčevanja ali pa bomo tvegali, da se naša družba v prihodnjem desetletju popolnoma razkroji, pravi Faber in dodaja V demokraciji je tako, da se ljudje do zadnjega izogibajo udarcem, težave pa medtem samo rastejo. Celoten finančni sistem bi se moral resetirati Faber navaja več krivcev za počasno okrevanje trga, med drugim nepremičninski trg, ki je po njegovem dobesedno preveč pozidan. Potem pa so tukaj še dolgovi držav. Zahodni svet, vključno z Japonsko, je preveč zadolžen. Ti dolgovi ne bodo izginili, treba jih je plačati, ali pa bodo ustavili gospodarsko rast. Prišel je čas plačila za obdobje med letoma 1980 in 2007, ko je zahodni svet živel daleč nad svojimi zmožnostmi. Faber je še povedal, da so se vsi dosedanji posegi centralnih bank izkazali za neuporabne. Prepričan je, da je rešitev v preoblikovanju finančnega sistema, ki pa se lahko zgodi le s propadom trgov. Mislim, da bi bilo treba resetirati globalni finančni sistem, a tega ne bodo storile centralne banke, pač pa bo do tega pripeljal propad trgov pa naj gre za trg valut, delnic ali obveznic. To se bo zgodilo prej ali slej. In potem bomo srečni, če bomo imeli še polovico premoženja, ki ga imamo danes, je prepričan. | 0 |
Minister za javno upravo Gregor Virant se strinja s poslancema Markom Pavliho in Slavkom Gabrom o uvedbi e-volitev Osnutka novele zakona o volitvah v državni zbor, ki sta ga danes predstavila opozicijska poslanca Slavko Gaber in Marko Pavliha in ki bi omogočil izvedbo elektronskih volitev, minister za javno upravo Gregor Virant natančno še ni pogledal, je pa vesel podpore e-volitvam. Tudi Virant je pripravil svoj osnutek Kot je pojasnil, so tudi sami v precej široki delovni skupini že izdelali zakonski osnutek, ki je sedaj v "fazi koalicijskega usklajevanja". V četrtek se bo Virant na to temo sestal s koalicijskimi poslanskimi skupinami, če bo dobil njihovo podporo, se bo nato sestal še z opozicijskimi poslanskimi skupinami. Za spremembe, je dodal minister, bo v državnem zboru potrebno zagotoviti dvotretjinsko večino. Virant: Pavlih in Gaber sta vabljena na krov barke Po Virantovih besedah je najboljše, da združijo sile, najmanj bistveno pa, kdo je nosilec predloga. Zato sta oba poslanca, Gaber in Pavliha, vabljena "na krov te barke, ki pluje proti elektronskim volitvam". Minister predlaga, da bi elektronske volitve prvič izvedli za državnozborske volitve prihodnje leto. Rešitev, ki so jo zasnovali, predvideva, da bi e-volitve potekale kot predčasno glasovanje - od torka do četrtka v tednu pred volilno nedeljo. Edini pogoj, da bi volivec lahko oddal glas prek interneta, pa je ob dostopu do interneta veljavno digitalno potrdilo oziroma elektronski podpis, overjen s kvalificiranim digitalnim potrdilom. | 1 |
V višjih predelih Primorske je bila presežena opozorilna vrednost koncentracije ozona, ki draži sluznico in dihala. Na merilnem mestu Otlica v Trnovskem gozdu (nadmorska višina 950 metrov) je koncentracija ozona ob17. uri presegla opozorilno vrednost 180 mikrogramov na kubični meter, so sporočili z Agencije RS za okolje (Arso). Podatek velja za širšo okolico, kar pomeni, da so koncentracije ozona previsoke v višjih predelih Primorske. Glede na vremensko napoved na Arsu pričakujejo preseženo opozorilno vrednost koncentracije ozona še vse popoldne, v poznih večernih urah pa naj bi koncentracija padla. Visoke koncentracije ozona, ki presegajo opozorilno vrednost, dražijo sluznico in dihala. Na Arsu zato priporočajo, da ljudje s kroničnimi boleznimi dihal in krvnega obtoka v tem času ostanejo v zaprtih prostorih, kjer je koncentracija ozona nižja. Tudi zdravim ljudem priporočajo, da se v času trajanja previsoke koncentracije izogibajo naporom. | 0 |
Nova gorica - Novogoriška finančna družba Vipa je umaknila predlog o pripojitvi družbe Vipa Holding, zato je okrožno sodišče v Novi Gorici v ponedeljek izdalo sklep o ustavitvi postopka, so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz družbe Vipa Holding. Soglasje k pripojitvi k družbi Vipa so sicer delničarji Vipe Holding dali na avgustovski skupščini, potem ko je uprava družbe sklep sprejela junija. Konec avgusta sta družbi sklenili že tudi pogodbo o pripojitvi. Vipa Holding je letošnjih devet mesecev sicer sklenila s skoraj 1,7 milijona evrov izgube, kar je bistveno slabši poslovni izid od tistega v enakem obdobju lani. Takrat je izguba dosegla zgolj nekaj več kot 68.000 evrov. Izguba je predvsem posledica oslabitev in odpisov finančnih naložb, ki so se povzpeli na skoraj 1,5 milijona evrov. Prihodki družbe so sicer v devetmesečju dosegli skoraj 732.000 evrov, kar je za dobre štiri odstotke manj kot v enakem obdobju lani. Odhodki so medtem dosegli 2,4 milijona evrov, kar je 188 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Oslabitev in odpisov takrat sploh ni bilo. | 0 |
Industrijske rastline skoraj 100-odstotno dražje Kmetijski izdelki so bili v prvem četrtletju letošnjega leta v primerjavi s preteklim za 7,7 odstotka dražji, ugotavlja Surs. Višje so tudi cene inputov v kmetijstvu. Med rastlinskimi pridelki so se glede na predhodno četrtletje najbolj podražile industrijske rastline, in sicer za okoli 97,1 odstotka. Cene žit so narasle za 24,3 odstotka, zelenjadnice, cvetje in okrasne rastline pa za 15,8 odstotka. Podražile so se tudi živali in živalski izdelki. Ti so dražji za štiri odstotke. Dražja so tudi semena in sadike, gnojila in sredstva za izboljšavo tal, krmila in veterinarske storitve. | 0 |
Sklad, ki ga vodi Maja Tomanič Vidovič, je za zagon novih inovativnih podjetij namenil 800 tisoč evrov, prejšnja leta je šlo v te namene po 4,1 milijona evrov. Še lani decembra so napovedovali, da bo toliko tudi letos Slovenski podjetniški sklad , ki g vodi Maja Tomanič Vidovič (na sliki), je v uradnem listu objavil razpis za subvencije za zagon novih inovativnih podjetij. Sredstva zagotavlja ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, na razpis pa se lahko prijavijo podjetja, ki so člani tehnoloških parkov in inkubatorjev in so bila ustanovljena lani. Za razpis bo namenjenih največ 800 tisoč evrov. Višina subvencije za posamezno podjetje v njegovem prvem razvojnem obdobju pa znaša 20 tisoč evrov. Dodajmo, da so na skladu še lani decembra napovedovali, da bo za subvencije na tem programu letos na voljo 4,1 milijona evrov, kolikor je bilo tudi v prejšnjih letih. Več v članku Kam po sredstva za uresničitev inovativne ideje. Za razloge smo povprašali direktorico sklada, odgovore še čakamo. Nabiranje točk na tekmovanju Na SOS so s ciljem povezovanja in doseganja sinergij med ključnimi programi za spodbujanje podjetništva razpis letos povezali s tekmovanjem Start-up Slovenija. Sodelujoča start-up podjetja si bodo lahko z dobro uvrstitvijo na tekmovanju priborila do 25 od skupno 100 možnih točk v okviru razpisa. S tem bodo laže dosegla potrebnih 25 točk za uvrstitev v drugi krog ocenjevanja. Za sodelujoča podjetja bo obvezna tudi vključitev v program mreženja in mentorstva. Kot pravijo na skladu, je praksa zadnjih let pokazala, da podjetja v svoji zagonski fazi potrebujejo predvsem pomoč in podporo pri začetnem delovanju, zato se bodo morala vključiti v omenjene programe ali si pridobiti mentorja. Izbor rešitve je v pristojnosti podjetij. V zadnji petletki subvencije za 316 podjetij Skupno je bilo sicer v obdobju od 2006 do 2011 s subvencijo za zagon podjetij podprtih že 316 podjetij, mlajših od 18 mesecev. Samo lani je bilo izbranih 66 podjetij. Do danes so podprta podjetja ustvarila 360 novih delovnih mest, dvigajo pa tudi dodano vrednost na zaposlenega, še poudarjajo v skladu. | 1 |
V proizvodnem procesu črnomaljskega Livarja mesečno nastaja od 300 do 400 ton odpadka V črnomaljskem Livarju , proizvodni enoti livarne v Ivančni Gorici, te dni zaradi neizdanega okoljskega dovoljenja za črnomaljsko deponijo Vranoviči iščejo rešitev za odlaganje proizvodnih inertnih odpadkov. Odlaganje na drugih mestih bi zmanjšalo konkurenčnost podjetja in vodilo do odpuščanja vseh 260 Livarjevih črnomaljskih delavcev. Kot je predsednik uprave Livarja Damjan Debeljak danes povedal, v proizvodnem procesu črnomaljskega Livarja mesečno nastaja od 300 do 400 ton odpadka, pretežno sestavljenega iz kremenovega peska, ki so ga doslej odlagali na črnomaljsko deponijo Vranoviči, v katero je Livar doslej vložil približno četrt milijona evrov. Livar sicer posluje pozitivno... Deponija je v lasti črnomaljske Komunale, ki zanjo ni dobila okoljskega dovoljenja, kar pomeni, da bo moral Livar za njegove inertne odpadke iskati druga in zaradi stroškov prevoza precej dražja odlagališča, je pojasnil Debeljak. Odlaganje na območju Črnomlja je povezano s konkurenčnostjo podjetja, ki ga je letos prizadelo tudi zmanjšanje naročil sosednjega Secopa, ki proizvodnjo seli na Slovaško. Kljub temu Livar tekoče posluje pozitivno, v primeru, da bo morala črnomaljska Komunala deponijo v Vranovičih zapreti, pa se Debeljak boji, da bodo morali v najbolj črnem primeru odpustiti vseh 260 zaposlenih. Izdaja dovoljenja se že dve leti zapleta S črnomaljsko občino in tamkajšnjo Komunalo sicer iščejo rešitve, ki pa terjajo določen čas. Tega pa v Livarju nimajo, je še povedal Debeljak. Po besedah črnomaljske županje Mojce Čemas Stjepanovič postopek za izdajo okoljskega dovoljenja za vranoviško deponijo za inertne odpadke še teče, kljub temu da je črnomaljska Komunala na Agencijo RS za okolje doslej poslala vrsto dopolnitev, pa se z njegovo izdajo že dve leti zapleta. Glede pogojev za izdajo okoljskega dovoljenja se bodo s predstavniki agencije za okolje pogovarjali 6. oktobra, Čemas Stjepanovičeva pa upa, da se bodo na omenjenem sestanku uspeli dogovoriti, kaj je treba storiti, da bo postopek speljan do konca in da bo deponija v Vranovičih lahko delovala naprej, je še povedala. | 0 |
Bodo Slovenske železnice morale začeti odpuščati? Slovenskim železnicam gre vse slabše. Lani so v prvih 11 mesecih pridelali osem milijonov evrov izgube v potniškem prometu, v tovornem pa skoraj 11 milijonov. Da pa bi bilo še slabše, se že kažejo prvi znaki gospodarske krize, zato se že zastavljajo vprašanja, kaj se bo v prihodnosti dogajalo z več kot 10 tisoč članskim kolektivom. Generalni direktor Tomaž Schara je po pesimističnem scenariju napovedal mogoče zmanjševanje plač in skrajševanje delovnega časa, če se stvari ne bodo izboljšale pa lahko celo odpuščajo. Predsednica nadzornega sveta železnic Jelka Šinkovec Funduk je temu dodala, da izgub v potniškem prometu verjetno ne bi bilo, če bi bila zanj v celoti zagotovljena sredstva iz državnega proračuna. Schara pričakuje, da se bodo izgube zmanjšale, ko bo sklenjen aneks za proračunska sredstva. Večjo težavo očitno predstavlja tovorni promet. Bi spremembe s proračunom pomagale? Sicer pa naj bi bile izgube ob koncu leta še višje, poleg tega pa imajo železnice še 250 milijonov starih dolgov, prav zato pa je nadzorni svet na današnjem srečanju največ časa namenil reševanju prihodnjega finančnega položaja, sploh na področju javnih služb. V pripravi je že poprava letnega načrta, ki naj bi ga nadzorniki dobili že v petek. Kakšni bodo ukrepi, bo znano po objavi načrta. Schara je sicer še dodal, da je železnicam kapital uspelo povečati za 30 milijonov, konec leta pa so dočakali s 76 milijoni evrov na poslovnih računih. | 0 |
Nadzorni svet Dravskih elektrarn Maribor ni zadovoljen s ponudbo dodatnih zavarovanj s strani finančne družbe Zvon Ena Holding za 21 milijonov evrov posojila. Nadzorni svet Dravskih elektrarn Maribor (DEM) je razpravljal o ponujenih dodatnih zavarovanjih s strani finančne družbe Zvon Ena Holding za 21 milijonov evrov posojila, ki jim ga je odobrila prejšnja uprava DEM. Kot je povedal prvi nadzornik Viljem Pozeb, s ponujenim niso bili zadovoljni, zato bodo upravi DEM predlagali takojšnjo izvršbo. "Kot dodatno zavarovanje za podaljšanje vračila posojila so nam ponudili delež v dveh investicijskih družbah z območja Bosne in Hercegovine, kar naj bi bilo skupaj vredno približno dva milijona evrov. Ob tem smo opravili tudi cenitev okoli 32 hektarjev zemljišča na Braču, ki je bilo kot dodatno zavarovanje dano že ob prvem podaljšanju, neodvisni cenilec pa je vse skupaj ocenil na okoli 3,2 milijona evrov. Na podlagi ponujenega smo zato sklenili, da je to za podaljšanje posojilne pogodbe prenizka vrednost, upravi DEM pa naložili, naj začne izvajati vse pravne postopke za izvršbo in vračilo denarja," je današnji sklep povzel Pozeb. Prvi nadzornik DEM, sicer tudi eden od dveh direktorjev Holdinga Slovenske elektrarne, je ob tem dodal, da njihovi zahtevi po zastavi deležev v slovenskih podjetjih, ki so v lasti Zvona, niti zahtevi po tem, da bi zastavili delež v družbi T-2, niso ugodili. Današnji sklep po njegovih besedah pomeni, da mora Zvon nemudoma povrniti dolg, v nasprotnem primeru pa bodo začeli postopke unovčitve menic, izvršbo in prodajo zemljišča na Braču. To pa bo po njegovem mnenju najverjetneje premalo za popolno poplačilo posojila, še posebej, ker jim ni v celoti jasna finančna kondicija Zvona. V tem primeru jim ostane le še tožba in poseg po premoženju omenjene mariborske finančne družbe, za odobreno posojilo pa bo morala odškodninsko odgovarjati prejšnja uprava in nadzorni svet, ki je takšno posojilo tudi odobril, je še dodal Pozeb. Kot je znano, je omenjeno posojilo Zvonu odobril zdaj že nekdanji direktor DEM Damijan Koletnik, to pa je bil tudi eden od razlogov, zaradi katerih je nadzorni svet januarja zahteval izredno revizijo poslovanja družbe. V njej naj bi bila zabeležena vrsta nepravilnosti, Koletnik pa je konec marca odstopil s svojega položaja, prepričan, da je šlo predvsem za politično gonjo proti njemu. Kot je pojasnil, se je za odstop odločil, ker je v takšnih razmerah nemogoče delati, saj po njegovem mnenju ni več nikakršne podpore za razvojne projekte družbe, za katere se je zavzel ob nastopu svojega mandata. V Zvonu današnje odločitve nadzornega sveta DEM niso želeli komentirati, saj z njo niso bili podrobno seznanjeni, prav tako pa ne morejo komentirati, kakšna zavarovanja so bila v procesu pogovorov ponujena Dravskim elektrarnam, saj te informacije po njihovem predstavljajo poslovno skrivnost. So pa znova zatrdili, da si njihova družba intenzivno prizadeva najti način, da bi obveznosti, ki jih imajo do DEM, v čim krajšem času poravnali. | 0 |
Jabolko spora tudi napitnine Uprava Hita ostaja optimistična in upa na sporazum z igralniškimi delavci. Pogajanja s Sindikatom igralniških delavcev SIDS bodo nadaljevali v četrtek. V Hitu pravijo, da so še vedno pripravljeni na dialog. Od prejema zadnjih zahtev sindikalistov pa Hitove strokovne službe pospešeno pripravljajo različne analize, projekcije in simulacije, ki bodo pokazale, kaj zahteve SIDS-a za družbo in zaposlene pomenijo v finančnem smislu. Po njihovih besedah gre končni dogovor in podpis sporazuma pričakovati v nedeljo. Predstavniki SIDS-ja očitno niso imeli namena dogovoriti se z upravo in se ne zavedajo odgovornosti, ki jo prevzemajo z izvedbo stavke. Izgovori vodstva SIDS-ja, da so za premislek imeli premalo časa, preprosto ne držijo, saj bi sicer stavke ne zamrzovali samo za eno uro, poudarjajo v Hitu. Jabolko spora napitnine Uprava se zaveda nujnosti konsenza s sindikati, a se ne more sprijazniti z enostranskimi zahtevami peščice zaposlenih ob igralnih mizah in bo naredila vse, da bi napitnino, ki je v tem trenutku osrednji predmet pogajanja, razdelila čim bolj pravično in v okvirih zakona . Zahteve SIDS-ja v zvezi z delitvijo napitnine po oddelkih namreč nimajo pravne podlage, saj zakon o igrah na srečo narekuje, da se način delitve napitnine podrobneje opredeli v panožni kolektivni pogodbi, poudarjajo v družbi. Zahteve SIDS-ja kažejo na egoizem in pohlep Vodstvo Hita zdaj skrbi, da predstavniki novogoriške enote sindikata nimajo pravega namena podpisati sporazum z upravo, temveč le iztržiti čim več zase. Njihove zahteve jasno kažejo na egoizem in pohlep, ki ga uprava ne more tolerirati, saj bi s tem diskriminirala in prizadela veliko večino ostalih zaposlenih, navajajo v družbi. Po njihovoh besedah pa predstavniki vodstva sindikata želijo tudi destabilizirati prizadevanja uprave, ki že štiri mesece izvaja sanacijske ukrepe in rešuje družbo, ki je zašla v težave, izzvati izredne razmere in zrušiti upravo. | 0 |
Zagreb - Hrvaško gospodarstvo, ki ga je močno načela kriza, se je v drugem letošnjem četrtletju skrčilo za 6,3 odstotka. Razmere so sicer nekoliko boljše kot v prvem četrtletju, ko se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) zmanjšal za 6,7 odstotka, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil hrvaški statistični urad. Analitiki so sicer za drugo četrtletje pričakovali boljše rezultate, saj so napovedovali krčenje BDP med 5,5 in šestimi odstotki. K slabšemu rezultatu sta prispevala predvsem šibka domača potrošnja in manjši obseg investicij. Svetovna finančna in gospodarska kriza je Hrvaško močno načela. Država je pred razmahom krize kar nekaj let beležila gospodarsko rast med 4,3 in 5,6 odstotka. Po napovedih hrvaške centralne banke naj bi se gospodarstvo v celotnem letošnjem letu skrčilo za pet odstotkov. | 0 |
Peking - Kitajska centralna banka je omilila zahteve po kapitalskih rezervah za več kot 20 manjših kitajskih bank. S tem želi spodbuditi kreditiranje gospodarstva in prebivalstva v času, ko se Kitajska sooča z grožnjo ohlajanja domačega gospodarstva, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kitajska centralna banka je zahtevo po kapitalskih rezervah znižala za pol odstotne točke na 16 odstotkov, nova pravila pa bodo v veljavo stopila v petek. Veljala bodo za več kot 20 podeželskih bank, navaja centralna banka. Za večje banke bi lahko zahteve glede kapitalskih rezerv znižali v začetku prihodnjega leta. Gre za prvi znak, da je kitajska vlada pripravljena selektivno omiliti stroge pogoje za kreditiranje, ki jih je uvedla z namenom umiriti inflacijo in rast cen nepremičnin. Centralna banka je ob tem poudarila, da bo ohranila "previdno monetarno politiko", medtem ko bo spodbudila dajanje posojil z namenom podpore šibkejših delov gospodarstva, kot sta kmetijski sektor in majhna podjetja. Odločitev so kitajske oblasti sprejele v času, ko se krepijo znaki ohlajanja kitajskega gospodarstva. Aktivnost predelovalnega sektorja na Kitajskem je novembra upadla na najnižjo raven v zadnjih 32 mesecih, so v sredo pokazali prvi podatki britanske banke HSBC. Indeks nabavnih menedžerjev (PMI) je po podatkih HSBC novembra dosegel 48 točk, kar pomeni krčenje predelovalnega sektorja. Šibki podatki so okrepili skrbi, da bi se lahko kitajska gospodarska rast precej zaustavila in v prvem četrtletju prihodnjega leta zdrsnila pod osem odstotkov. V tretjem letošnjem četrtletju je bila 9,1-odstotna, potem ko je bila v drugem trimesečju 9,5-odstotna. | 0 |
Nadzorni svet SŽ je na maratonski seji razpravljal o skrb zbujajoči izgubi družbe. V prvih desetih mesecih so imele SŽ izgubo 31 milijonov evrov, do konca leta pa naj bi ta narasla na 41 milijonov. Predsednik nadzornega sveta Slovenskih železnic Andrej Godec Nadzorni svet Slovenskih železnic je v torek pozno zvečer po osmih urah sklenil sejo, na kateri je med drugim razpravljal o poslovanju družbe. Kot je pojasnil predsednik nadzornega sveta Andrej Godec, so bile v ospredju težave v tovornem prometu, kjer železnice vsak mesec ustvarijo približno tri milijone evrov izgube. Glavna tema, ki nam je vzela precej časa, so bile težave v tovornem prometu ter iskanje poti in usmeritev za rešitev tega najbolj perečega problema na Slovenskih železnicah, je dejal Godec. Nadzorni svet je obravnaval tudi rebalans poslovnega načrta za letos, pred tem pa so nadzorniki razpravljali o poslovanju v devetih mesecih letos. Železnice so globoko v rdečih številkah, saj se je izguba, kot je znano, v prvih desetih mesecih povzpela na 31 milijonov evrov, do konca leta pa naj bi po ocenah narasla na 44 milijonov evrov. Zadeve so resne, je dejal Godec, ki je za dopoldne napovedal tudi pisno sporočilo po torkovi seji nadzornega sveta. Sprejeli smo tudi sklep o izredni reviziji poslovanja Slovenskih železnic za obdobje od 1. septembra 2003 do danes, je pojasnil prvi nadzornik družbe, ki je v državni lasti. Glede poročila komisije za gospodarjenje s sredstvi pa so po Godčevih pojasnilih ob dejstvu, da so se tik pred sejo pojavili še nekateri dokumenti in dodatne okoliščine, s katerimi niti komisija niti vodstvo Slovenskih železnic nista bila seznanjena, nadzorniki sprejeli sklep, da je te zadeve nujno še preučiti. Upravi smo naložili, naj nam v 15 dneh posreduje vse ugotovitve in ukrepe, je dodal. | 0 |
Predsednik vlade zaradi inflacije razmišlja o dodatnem znižanju RTV naročnine oziroma njeni odpravi za socialno šibkejše. Guzej nad Janševo izjavo šokiran. Že zdaj po zakonu o RTV socialno najšibkejši ne plačujejo naročnine. Po mojih podatkih je takih med 500 do 600. Branko Grims, SDS “Razmišljamo o dodatnih ukrepih, da bi razbremenili državljane,” je povedal premier Janez Janša . Pojasnil je, da bi lahko prišlo do dodatnega znižanja RTV naročnine. Možno pa je tudi, da bi bil določen del ljudi, ki imajo najnižje dohodke, sploh oproščen plačila RTV naročnine. Prvi mož televizije Anton Guzej, nam bo komentarje in številke, kaj bi tak ukrep pomenil za RTV, razložil jutri. Podpirate predlog za odpravo RTV-prispevka? Ukinitev prispevka RTV bi bila zelo vesela. Mnogo osebam bi to zelo koristilo. (Nurija Alagič, upokojenka) Ukinitev podpiram. Program ustanove je na tako nizkem nivoju, da si prispevka ne zasluži. (Ambrož Mokoter, grafični inženir) Ne, mislim, da je to vsekakor premalo. To bo po mojem mnenju le kapljica v morje. (Barbara Fajdiga, študentka) Brez vednosti Guzeja “Ga je pa, ko je bil o izjavi Janše obveščen, kar prilepilo na stol,” trdi naš vir. Guzej je namreč skupaj z nadzornim svetom usklajeval še zadnje korekcije poslovnega načrta zavoda za letos. NS pa je dokument na koncu tudi sprejel. Napovedanega ukrepa in predvsem tega, v katero smer je bolj verjetno da bo šel, ni bil pripravljen komentirati niti Branko Grims, poslanec in eden vodilnih v SDS. Je pa opozoril, da “že zdaj 500 do 600 socialno najšibkejši po zakonu o RTV ne plačuje prispevka”. Marko Milosavljevič, profesor na FDV in poznavalec javnih televizij, meni, da bi bila ukinitev naročnine za socialno najšibkejše lepa poteza, če pa bi se naročnina znižala za vse, pa bi bila to populistična poteza. To je čisto lepa poteza, če za tem ne stoji populizem. So pa v tujini take poteze sprejete po dolgi strokovni razpravi. Marko Milosavljevič, FDV Posledice katastrofalne Če bi se vlada odločila, poslanci pa sprejeli, da se naročnina ukine le 50 tisoč družinam, ki živijo najgloblje pod pragom revščine, bi se v blagajno RTV nateklo sedem milijonov evrov manj. “To pa je glede na pravkar sprejet proračun, ki bo imel 120 milijonov evrov prihodkov in prav toliko odhodkov, katastrofalno,” trdi vir. Pojasnjuje, da se bodo tudi prihodki iz oglaševanja od leta 2006 do 2008 znižali za skoraj šest milijonov evrov. Uskladitev plač za 3,5 odstotka, o kateri se sindikati javnih uslužbencev pogajajo z ministrom Virantom, pa bi za zavod pomenila še dodatnih 1,6 milijona evrov stroškov. “V dveh letih bo televizija tako v tako težkih finančnih razmerah, da bo potrebna resna sanacija. Tak zlom bi lahko preprečilo le to, da televizija, če pride do večjega znižanja naročnin, uskladitve plač in ob trendu padanja oglasnih prihodkov, ukine polovico programa, ali kar cel II. program ter odpusti 500 ljudi,” ocenjuje vir. Prav kadri so na TV Slo največji strošek. Po nekaterih podatkih predstavljajo kar 80 odstotkov vseh stroškov. | 0 |
Na Slovenskih železnicah bodo oblikovali dva dokumenta, eden bo namenjen dokapitalizaciji Premier Borut Pahor je ob rednem mesečnem obisku na Slovenskih železnicah povedal, da so danes dosegli dogovor o pripravi dveh dokumentov, potrebnih za zagotovitev dolgoročne finančne stabilnosti. Prvi bo pokazal potrebo po dokapitalizaciji, drugi pa bo vseboval podrobnosti o preteklem poslovanju in načrtih za naprej. Kot je v izjavi po obisku na Slovenskih železnicah zatrdil Pahor, gredo stvari pri železnicah zagotovo v pravo smer, čeprav morda počasneje, kot bi si večina želela. "Počasi in zanesljivo se lotevamo programa sanacije, uspešen program sanacije pa je predpogoj za uspešen program modernizacije," je poudaril. «Nalijmo si čistega vina« Prvi dokument bo vseboval podatke o dolgovih železnic in bi pokazal na potrebo po dokapitalizaciji, s katero se bo dolgoročno ohranila kapitalska ustreznost družbe. Drugi dokument bo po premierovih besedah vseboval podatke o poslovanju Slovenskih železnic v preteklosti in načrtih za naprej. "Na simpatije javnosti za uspešen konec sanacije in uspešen začetek modernizacije namreč lahko računamo samo, če si nalijemo čistega vina," je dejal. Mehdornu zaenkrat plačujemo le stroške Oblikovanja logističnega holdinga si želi tudi nekdanji prvi mož Deutsche Bahna Hartmut Mehdorn. Mehdorn že zdaj neformalno sodeluje z vodstvom železnic, njegovi prihodnji obiski so že načrtovani, do začetka jeseni pa mu bo vlada kot lastnik železnic plačevala le stroške njegovih obiskov v Sloveniji. "Do takrat bo Mehdorn s svojim znanjem, izkušnjami pokazal, ali je vreden pričakovanj, ki jih imamo. Takrat bo treba urediti tudi njegovo sodelovanje," je pojasnil Pahor. | 1 |
Pod pretvezo, da so člani društva gluhonemih, občane prosijo za denar. "Naša društva prispevkov nikoli ne pobirajo na ulici ali od vrat do vrat," opozarjajo v Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. Konec tedna je namreč moški, star do 30 let, v Ljubljani pred eno od trgovin mimoidočim pred nos molil list z opisom, da zbira prostovoljne prispevke za društvo gluhonemih. "Nenavadno se mi je zdelo, da so bili na seznamu 'zbrani' visoki zneski, okoli 20 evrov, ko sem mu dal pet evrov, pa se je le usedel v avto in odpeljal," je dejal bralec, ki je takoj po dogodku na to opozoril policijo, ki pa avta ni izsledila. Organizirani Romuni Za Slakov spomenik Lažno. Med ugotovljenimi lažnimi zbiranji prispevkov v zadnjem času so bile donacije za spominsko ploščo Lojzetu Slaku, julija je mladenič pod pretvezo, da je predstavnik zveze prijateljev mladine, zbiral denar za pomoč družinam in otrokom, pred leti pa so se goljufi, češ da delajo za Rdeči križ, želeli okoristiti na račun katastrofalnega potresa na Haitiju. Uspešnejši so bili ljutomerski policisti, ki so ta mesec na podlagi podobnih prijav ugotovili, da gre za organizirano združbo mlajših moških iz Romunije, ki pod pretvezo, da so gluhonemi, zbirajo denar za "društvo". Enemu od njih so tudi izrekli globo. Policija ob tem opozarja, naj bodo ljudje previdni, saj morajo imeti pobiralci za to dovoljenje upravnega organa. "Če tega nimajo, naj ljudje zadevo preverijo pri organizaciji, za katero se izkazujejo, oziroma obvestijo policijo na 113. Pri tem naj bodo pozorni na osebni opis, opis vozila in podobno," svetujejo. | 0 |
Ermenegildo Zegna je v Rimu odprl novo veliko trgovino v štirih nadstropjih To je druga Zegnova trgovina v Rimu, prva so odprli leta 1997. Rim je za blagovno znamko Ermenegildo Zegna, ki stavi na luksuz in tradicijo zanimiv prav zato, ker je Rim eno najveličastnejših mest na svetu, italijanski politični in gospodarski center ter je privlačen za milijone turistov. Novo prestižno trgovino na Via dei Condotti 58 je oblikoval arhitekt Peter Marino. Velika je 300 kvadratnih metrov, v njej pa so naprodaj vse Zegnove kolekcije, modni dodatki, nove ure iz kolekcije Monterubello in parfumi. Skupina Ermenegildo Zegna je prestižna moška modna blagovna znamka od leta 1910. Nastala je v Triveru v Italiji. Ta hip je po vsem svetu več kot 560 trgovin Ermenegildo Zegna v 87 državah. Leta 2010 je imela skupina Ermenegildo Zegna 963 milijonov evrov prihodkov. | 1 |
Istrabenz je na sodišče vložil program prisilne poravnave. Po besedah predsednika uprave je možnost prostovoljne poravnave odvisna predvsem od bank. Istrabenz je danes do 18. ure na sodišče vložil program prisilne poravnave, sta po končani seji nadzornega sveta potrdila predsednik uprave Bogdan Topič in predsednik nadzornega sveta Zoran Bošković. Odločanje o začetku stečajnega postopka je s tem odloženo, sodišče pa naj bi o prisilni poravnavi odločilo v osmih dneh. Z oddajo programa prisilne poravnave del upanja na prostovoljno poravnavo po Topičevih besedah odhaja, a so po njegovem mnenju vrata še vedno odprta . Kanček optimizma je še vedno umesten, je povedal Topič in poudaril, da so se bili v koprskem holdingu z bankami pripravljeni pogajati, a te zaenkrat niso našle skupnega imenovalca. Žalostno je, da banke v tem času niso podpisale niti dokumenta o reprogramu kreditov, ki so ga sestavile same, je stanje med bankami upnicami, ki naj bi danes med seboj sicer intenzivno komunicirale po elektronski pošti, komentiral Bošković. Oddaja programa prisilne poravnave je po njegovih besedah zakonska obveza uprave in nadzornega sveta, za družbo pa naj bi bil program prisilne poravnave dokaj ugoden, omogočil naj bi vsaj njeno preživetje. Podobno meni Topič, ki poudarja, da prisilna poravnava za podjetje in lastnike ni najslabša rešitev . Za banke je gotovo slabša, a so si jo izbrale same, je še dejal Topič. Po njegovih besedah so se v Istrabenzu tudi še vedno pripravljeni pogajati o prostovoljni poravnavi, vendar pa bo ta sedaj potekala pod malo drugačnimi pogoji . Možnost prostovoljne poravnave je v tem trenutku odvisna predvsem od bank, je dejal Topič. Po njegovih besedah naj bi predlogu o prostovoljni poravnavi po najnovejših informacijah sicer nasprotovalo pet od 19 bank, večinoma ali v celoti naj bi bile v tuji lasti. Holding Istrabenz, ki je od 31. marca insolventen, bankam dolguje 350 milijonov evrov, zadolženost celotne skupine pa znaša 800 milijonov evrov. Topič O prisilni poravnavi šele septembra Koprsko okrožno sodišče bo v osmih dneh izdalo sklep o začetku postopka prisilne poravnave in imenovalo prisilnega upravitelja, v naslednjih 30 dneh se bodo zbirale terjatve, nato se bo sestal upniški odbor. O prisilni poravnavi naj bi se po Topičevih ocenah tako odločalo šele septembra ali oktobra, če v tem času ne bo prišlo do prostovoljne poravnave. Če bo s programom prisilne poravnave soglašalo manj kot 60 odstotkov bank upnic, bo Istrabenzu preostal le še stečaj. O Petrolovi ponudbi za odkup 51-odstotnega deleža Istrabenzovih Instalacij pa je Topič dejal, da prihaja ob nepravem času, saj v fazi insolventnosti uprava ne more ničesar prodajati. Bošković je Petrolovo ponudbo označil za neresen poskus nadomeščanja dokapitalizacije . Po Topičevih besedah je interesentov za nakup Instalacij veliko, Petrolovo ponudbo pa bodo, če bo prodaja Instalacij predvidena v načrtu finančnega prestrukturiranja, obravnavali kot prvo med enakimi . | 0 |
V igralniški oazi na Kitajskem Macau danes odpirajo nov, 1,25 milijard dolarjev vreden hotelski in igralniški kompleks MGM Grand Macau Drugi največji lasvegaški upravitelj hotelov in igralnic na svetu MGM Mirage danes odpira hotelski in igralniški kompleks s 600 sobami MGM Grand Macau v nekdanji portugalski koloniji Macau na Kitajskem, poroča Reuters. Investicija, ki je znašala 1,25 milijard dolarjev je skupen projekt družbe MGM Mirage in igralniške dedinje Pansy Ho, hčerke igralniškega kralja Stanleyja Hoja, ki je skoraj 40 let, do leta 2002, imel monopol nad vsemi igralnicami v tej državici. Investitorja želita s kompleksom pridobiti predvsem premožnejše (VIP) igralce, ki skrbijo za kar dve tretjini prihodka igralnic. Ameriški upravljavci igralnic napadajo Macau Največje igralniške družbe kot sta Las Vegas Sands ter Wynn Resorts sta v Macau že zgradili megakazinoje, podobno pa nameravajo storiti tudi ostale. Pred časom je tudi britanski poslovnež Richard Branson napovedal gradnjo tri milijarde dolarjev vrednega mega igralniškega centra. MGM Mirage upravlja približno 20 igralnic, razvija pa še številne druge, vključno z gigantskim projektom CityCenter v Las Vegasu in 5 milijard dolarjev vrednim casinojem v Atlantic Cityju. Macao - Igralniška oaza na Kitajskem Nekdanja portugalska kolonija na Kitajskem Macao je pred časom postala največji igralniški center na svetu. Kitajska je leta 1999 prevzela suverenost nad polotokom je uvedla posebno regijo, kjer so za razliko od ostale Kitajske legalizirali hazarderske igre. Macao je lani po prihodkih prehitel celo razvpiti Las Vegas, obiskalo pa ga je kar 22 milijonov ljudi. Po ocenah analitikov se bodo prihodki polotoka na račun igralništva do leta 2010 podvojili na 14 milijard dolarjev. Od leta 2003 se je število igralcev v igralnicah podvojilo, ko je kitajska vlada omilila stroge pogoje potovanja državljanov v Macao. | 1 |
Strinjali smo se, da je naša kratkoročna prioriteta spodbujanje delovnih mest in rasti, so zapisali v sklepni izjavi ob koncu srečanja finančnih ministrov skupine G20. Skupina je potrdila tudi akcijski načrt za učinkovitejši boj proti davčnim utajam. Skupinska fotografija na srečanju G20 v Moskvi Finančni ministri in guvernerji centralnih bank skupine G20 so danes v Moskvi potrdili, da sta spodbujanje rasti in novih delovnih mest ključna kratkoročna cilja globalnega gospodarstva. Prižgali so tudi zeleno luč za ostrejšo strategijo za boj proti davčnim utajam. Strinjali smo se, da je naša kratkoročna prioriteta spodbujanje delovnih mest in rasti, so zapisali v sklepni izjavi ob koncu dvodnevnega srečanja v Moskvi, ki je del priprav na septembrski vrh skupine G20. Ministri so se strinjali, da mora biti gospodarsko okrevanje držav močnejše in stabilnejše. Globalno gospodarstvo je še vedno prešibko, njegovo okrevanje pa je ranljivo in neenakomerno, so zapisali v izjavi. Eden od glavnih sklepov, ki so ga sprejeli, se nanaša na spremembe v monetarni politiki držav. Kot so poudarili ministri in guvernerji, morajo biti vsake nadaljnje spremembe monetarnih sistemov narejene zelo premišljeno. V izjavi so zapisali še, da lahko k ustvarjanju novih delovnih mest pripomore nadaljnje zmanjševanje razdrobljenosti finančnih trgov, hkrati pa je treba še naprej izvajati programe finančne pomoči. Ob tem so tudi opomnili, da lahko na ustvarjanje novih delovnih mest ugodno vplivajo tudi uravnoteženje globalnega povpraševanja in ukrepi za dvig rast. Skupina G20 je v zaključni izjavi tudi potrdila akcijski načrt za učinkovitejši boj proti davčnim utajam, ki ga je v petek predstavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD. Cilj ukrepov je uskladitev sistemov obdavčitve podjetij na mednarodni ravni. Načrt vsebuje 15 ukrepov, ki bodo privedli k največjim spremembam davčnih sistemov v zadnjih 90 letih, je dejal generalni sekretar OECD Angel Gurria. S spremembami želi OECD zapolniti praznine, ki multinacionalkam omogočajo, da izkoriščajo davčne dogovore med posameznimi državami in plačajo zelo malo ali nič davka. Med podjetji, na katere leti največ kritik glede sicer zakonitega, a kontroverznega načina poslovanja, ko podjetja prijavljajo visoke dobičke v državah z nizko obdavčitvijo, so tudi ameriški giganti Google, Amazon in Starbucks. | 1 |
Banka se še naprej utaplja v slabih posojilih Slabe naložbe, slabe razmere na kapitalskih trgih in slaba plačilna disciplina so NKBM spet pahnile v izgubo. Obrestni prihodki in obrestna marža pod načrti. Izguba NKBM-ja iz rednega poslovanja je od začetka januarja do konca junija znašala 39,9 milijona evrov, medtem ko je čista izguba prvega polletja znašala 38,6 milijona evrov, so sporočili prek Seoneta. Finančni in poslovni prihodki banke so bili v prvi polovici leta v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta nižji za 24,4 odstotka. Čisti obrestni prihodki so dosegli 41,2 milijona evrov oz. 45,7 odstotka, načrtovanih za leto 2012, obrestna marža, izračunana na povprečno aktivo, pa je znašala 1,75 odstotka, kar je za 0,15 odstotne točke pod načrtovano. Čiste provizije so znašale 21,1 milijona evrov, kar je 53 odstotkov načrtovanega zneska za leto 2012. Čiste oslabitve in rezervacije so dosegle 61,4 milijona evrov in predstavljajo 41,4 odstotka letošnjih načrtovanih. Za en odstotek se je zmanjšala tudi bilančna vsota, ki je znašala 4,7 milijarde evrov. Banki se je za 0,2 odstotne točke, na 12,3 odstotka, zmanjšal tudi tržni delež. Kapitalska ustreznost banke je konec junija 2012 znašala 10,10 odstotka. | 0 |
Večina tečajev na ljubljanski borzi je obarvana rdeče, trenutno najbolje kaže delnicam družbe Krka in Iskra Avtoelektrika Najbolj prometna je še vedno delnica Krke , do tega trenutka je bilo z omenjeno delnico že več kot dva milijona evrov prometa. Zadnji posli z novomeškim farmacevtom se sklepajo pri 116 evrih, oziroma tri desetinke odstotka višje. Dobro se godi tudi delnicam Iskre Avtoelektrike , z njimi se trguje okoli odstotek višje, oziroma pri 56 evrih. Še vedno sta v rdeče ovita tečaja delnic Istrabenza in Pivovarne Laško . Z delnicami koprskega holdinga se zadnji posli sklepajo pri 140,4 evrih, kar je slabe pol odstotka nižje kot v petek. Z delnicami Pivovarne Laško pa se posli sklepajo pri 96 evrih, kar je okoli odstotek nižje od petkovega enotnega tečaja. Vsi indeksi obarvani rdeče Indeksa SBI se trenutno nahaja slabe pol odstotka pod gladino. Tudi indeks SBI TOP je obarvan rdeče, ta trenutek je njegova vrednost četrtino odstotka manjša kot v petek. Indeks investicijskih skladov PIX pa je malo manj kot pol odstotka v rdečem. Opomba: Stanje na ljubljanski borzi ob 11:30 | 0 |
Ljubljana - Poskus reševanja finančno izčrpanega Zvona Ena Holdinga utegne resno ogroziti tudi medvoško tovarno papirja Goričane. Le kratek čas pred finančnim zlomom je namreč Zvon Ena Holding svoje finančne težave poskusil reševati tudi z milijonskimi posojili družbe Goričane, ki jo je do nedavnega obvladoval prek holdinga Papigor. V prvi polovici minulega leta je namreč Skupina Papigor oziroma družba Goričane Zvonu Ena Holdingu odobrila posojilo v višini 11 milijonov evrov, konec lanskega junija pa je Zvon družbi dolgoval že več kot 15 milijonov evrov, razkriva letno poročilo holdinga Papigor. Goričane pa Zvonu niso posodile lastnih sredstev, temveč so morale pred tem pri bankah najeti posojilo. Da so se banke zavedale tveganj, med drugim priča tudi podatek, da so Goričanam posojilo odobrile po obrestni meri šestmesečni euribor plus 4,5 odstotne točke pribitka, bančna posojila pa je morala medvoška družba zavarovati s skoraj vsemi njenimi nepremičninami. Na drugi strani je Zvon posojilo zavaroval kar z delnicami Papigorja, po dosegljivih podatkih pa so Goričane vpisane šele kot drugi upnik. Julija lani si je nato Zvon iz Papigorja izplačal še za dodatnih 7,5 milijona evrov dividend, nato pa družbo po neznani ceni prodal direktorju papirnice Goričane Andražu Stegu oziroma njegovi družbi Papirus. Zaradi visokega izplačila dividend in milijonskih posojil ne preseneča, da so morali v Skupini Papirus lani prevrednotiti vse nepremičnine in so na ta način svoj kapital zvišali za skoraj deset milijonov evrov, na 24,4 milijona evrov. Ker bo morala papirnica Goričane zaradi začetka prisilne poravnave slabiti posojila Zvonu, bi namreč brez prevrednotenja nepremičnin slabitve izbrisale skoraj ves kapital družbe, Goričane pa bi se utegnile znajti celo v insolvenčnih postopkih, kažejo naše analize. Goričane pa ni bila edina družba, prek katere je Zvon poskušal reševati svoje finančne težave. Kot smo že poročali, je Zvon Dva Holding holdingu Zvon Ena posodil kar 164 milijonov evrov, Krekova družba za upravljanje 12,8 milijona evrov, Helios pa še dodatnih 5,2 milijona evrov. matjaz.polanic@dnevnik.si | 0 |
Slovenske banke so v enajstih mesecih lani ustvarile 307,2 milijona evrov izgube po obdavčitvi. To je občutno več kot v enakem obdobju predlani, ko je izguba znašala 101,1 milijona evrov. Poslovanje bank še naprej najbolj bremenijo naraščajoči stroški oslabitev in rezervacij. Lani so slovenske banke v 11 mesecih izgubile več kot v enakem obdobju predlani. Slovenske banke so v enajstih mesecih lani ustvarile 307,2 milijona evrov izgube po obdavčitvi, kar je občutno več kot v enakem obdobju predlani, ko je izguba znašala 101,1 milijona evrov. Oslabitve in rezervacije so bile v enajstih mesecih z 1,01 milijarde evrov za dobrih 29 odstotkov višje kot v enakem obdobju 2011. Izguba pred obdavčitvijo je sicer v enajstih lanskih mesecih dosegla 273,6 milijona evrov, potem ko so banke v enakem obdobju predlani poročale o 121,5 milijona evrov izgube pred davki. Izguba pred obdavčitvijo se je tako v medletni primerjavi zvišala za 125,2 odstotka, je razvidno iz mesečnega poročila Banke Slovenije o poslovanju bank. V celotnem letu 2011 je izguba po davkih za primerjavo znašala 444,1 milijona evrov, izguba pred davki pa 539,1 milijona evrov. Poslovanje bank še naprej najbolj bremenijo naraščajoči stroški oslabitev in rezervacij. Problematika se je v primerjavi z lanskim enajstmesečjem še zaostrila, neto oslabitve in rezervacije pa so bile z 1,01 milijarde evrov za 29,4 odstotka višje kot v enajstih mesecih predlani. V celotnem letu 2011 so neto rezervacije in oslabitve dosegle 1,2 milijarde evrov. So pa banke v enajstmesečju poročale o višjih bruto dohodkih. Ti so znašali 1,4 milijarde evrov, kar je za 4,2 odstotka več kot v enakem obdobju 2011. Čiste obresti so bile sicer z 824,7 milijona evrov za 11,3 odstotka nižje kot v enakem obdobju 2011, neobrestni prihodki pa so bili po drugi strani s 577,6 milijona evrov za 38,8 odstotka višji kot v enajstih mesecih predlani. Trend zmanjševanja kreditne dejavnosti bank se nadaljuje. Kumulativni obseg posojil nebančnemu sektorju je bil novembra medletno manjši za 6,7 odstotka, pri čemer se je obseg posojil gospodarstvu skrčil za 10,5 odstotka, obseg kreditov gospodinjstvom pa za 2,1 odstotka. Po drugi strani so banke za 48,5 odstotka povečale posojanje državi, kar je posledica nakupa državnih zakladnih menic lani. Novembra se je sicer malenkost obrnil trend zmanjševanja bilančne vsote bank, saj se je skupna bilančna vsota v primerjavi s prejšnjim mesecem zvišala za 26,7 milijona evrov oziroma skromnih 0,1 odstotka. V enajstih mesecih lani pa se je bilančna vsota bank kumulativno skrčila za 2,07 milijarde evrov oziroma 4,2 odstotka na malo manj kot 46,7 milijarde evrov. Posojilni portfelj bank se še naprej slabša. Foto Thinkstock Razvrščene terjatve v bonitetnih skupinah D in E, torej tistih, kjer delež oslabitev in rezervacij znaša od 40 do 100 odstotkov, so konec novembra predstavljale 8,38 odstotka vseh terjatev, kar je 2,18 odstotne točke več kot konec 2011. Terjatve z zamudami nad 90 dni so konec novembra predstavljale 14,4 odstotka vseh terjatev, kar je za 3,2 odstotne točke več kot decembra 2011. Samo pri podjetjih je ta delež znašal kar 24,1 odstotka, kar je 5,6 odstotne točke več kot decembra predlani. Povprečno število dni zamude pri zamudnikih med podjetji je bilo novembra pri 512,4 dneva, kar je skoraj 131 dni več kot decembra 2011. | 0 |
Na shodu kmetov na Ponikvi je minister Iztok Jarc dejal, da v Sloveniji ni enostavno kmetovati. V državi, v kateri sodi več kot tri četrtine njene površine v območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje, več kot pol pa jo pokriva gozd, ni enostavno kmetovati, je na vseslovenskem shodu kmetov na Ponikvi povedal minister za kmetijstvo Iztok Jarc. Po njegovem je Slovenija pred desetletjem izbrala pot postopnih, vendar konsistentnih sprememb kmetijske politike z jasnim ciljem, da ustvari ekonomsko okolje, ki bo omogočilo primerljiv standard tudi za državljane, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. V prihodnje se moramo osredotočiti na dvig konkurenčnosti kmetijskega in živilskega sektorja, je dejal Jarc. Jarc je na današnjem shodu pojasnil, da je Slovenija izbrala model večnamenskega kmetijstva, pri katerem kmetijstvo zagotavlja pozitivne učinke tudi za širšo javnost in potrošnike. Po njegovem mnenju se prihodnost slovenskega agroživilstva temelji na kakovosti, usmerjenosti k potrošniku in partnerstvu med kmetijskimi pridelovalci, živilskopredelovalno industrijo ter trgovino. V prihodnje se moramo predvsem osredotočiti na dvig konkurenčnosti kmetijskega in živilskega sektorja ter se pripraviti na izzive, ki nam jih postavljata mednarodno okolje in klimatske spremembe, je povedal minister. Novi razpisi za kmete Pred pričetkom shoda, ki se ga je udeležilo več kot 1000 kmetov iz vse Slovenije, je v pridigi na sveti maši celjski škof Anton Stres povedal, da temeljna misel letošnjega srečanja kmetov na Slomškovi Ponikvi povzema stavek samega blaženega škofa Slomška Delo nam polepša zemljo in nas oskrbi s kruhom. Dodal je tudi, da je vlada ta teden sprejela uredbo o ukrepih prve, tretje in četrte osi programa razvoja podeželja, ki za celotno prihodnje sedemletno obdobje predstavlja dobrih 524 milijonov evrov. Konec oktobra in v začetku novembra bo resorno ministrstvo objavilo prvih pet razpisov, ostali pa bodo sledili do konca leta. Jarc je še dejal, da so pri izvajanju proračunske politike na kmetijskem ministrstvu, ob razumevanju vlade, uspeli zagotoviti poplačilo vseh obveznosti iz naslova ukrepov za programsko obdobje 2004-2006 in tudi pomoči za odpravo posledic naravnih nesreč, ki bodo v celoti izplačane še letos. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk pa je izpostavil, da je kmetijska zbornica trenutno na udaru , Evropa pa jih hvali in vabi k sodelovanju v države, ki se pripravljajo na vstop v EU. Pri tem je Vrisk omenil Makedonijo in dejal, da ni vedno ekonomsko stanje tisto, ki mladega človeka obdrži na kmetiji. Kaj je lepšega kot to, da si sam gospodar na svoji zemlji. Zato jo moramo ohraniti za naslednje rodove, je dejal. Vrisk se je tudi zavzel za ohranitev kmetijskih zadrug, vendar se zaveda, da ohranitve ne bo brez velike enotnosti ljudi, ki so člani zadrug. Zaskrbljen pa je nad dejstvom, da je slovenska kmetija štirikrat manjša od evropske. Po njegovih besedah je slovenstvo vendarle zraslo na podeželju, zato je treba imeti veliko odgovornost do narave. | 1 |
Slovenske Konjice - Makedonski Makpetrol s slovenskim proizvajalcem LED-razsvetljave Grah Lighting iz Slovenskih Konjic nadaljuje lani začeti projekt. Prvi bencinski servis v kraju Gradsko ob avtocesti Skopje - Gevgelija je pomenil odskočno desko za nadaljnje sodelovanje. Z novo razsvetljavo so tako Konjičani opremili že 15 bencinskih črpalk v Makedoniji. Največja zasebna naftna družba Makpetrol s skoraj 2000 zaposlenimi in 122 bencinskimi servisi je že 65 let vodilni dobavitelj bencina, zemeljskega plina, biodizla in drugih naftnih proizvodov v Makedoniji. Za njihove sodobne bencinske črpalke je Grah Lighting dobavil industrijske LED-svetilke. Zunanjost 15 bencinskih servisov razsvetljujejo svetilke Terralite LCL90, ki so primerne za bencinske črpalke, skladišča, proizvodne površine, nakupovalne centre in športne objekte, so sporočili iz Grah Lighting. Trpežno ohišje iz vlečenega aluminija v kombinaciji z visoko trdim jeklom omogoča dolgo življenjsko dobo, enostavna in hitra montaža svetilk pa pomeni dodaten prihranek pri investiciji. Nove LED-svetilke na bencinskih servisih dajejo bistveno boljšo svetlobo ob znatno znižani porabi električne energije. Med Makpetrolom in Grah Lightingom je predvideno nadaljnje sodelovanje v obliki postopne zamenjave starih, neučinkovitih svetilk z novo LED-tehnologijo še na ostalih bencinskih črpalkah. | 1 |
split - Države nekdanje Jugoslavije tonejo v "živo blato" finančnega bankrota, je pred dnevi poročala spletna izdaja hrvaškega dnevnika Slobodna Dalmacija. Časnik je pri tem navedel, da je zunanji dolg Hrvaške, Slovenije, Srbije in BiH presegel 112 milijard evrov, medtem ko je Jugoslavija ob razpadu tujini dolgovala približno 16 milijard evrov. Zunanji dolg Jugoslavije in njenih naslednic se sicer pomembno razlikujeta - jugoslovanski dolg je bil v celoti državni, medtem ko so v zunanji dolg držav naslednic vključeni tudi vsi sektorji, je besede predstavnice Svetovne banke Sanje Madžarević-Šujster povzela Slobodna Dalmacija. "Rekorderka" v zunanjem dolgu je po poročanju Slobodne Dalmacije Hrvaška. Njen zunanji dolg znaša 44 milijard evrov, od česar na državo odpade okoli 12 odstotkov oz. 5,2 milijarde evrov. Polovico dolga so ustvarila podjetja, nebančne finančne institucije in obrtniki, približno 23 odstotkov pa banke, piše časnik. Slobodna Dalmacija se je podrobneje dotaknila tudi razmer v Sloveniji. Časnik je navedel, da je Slovenija konec leta 2009 ustvarila 39 milijard evrov zunanjega dolga, pri čemer naj bi na državo odpadlo 34 odstotkov oz. 13,3 milijarde evrov dolga. Časnik ob tem opozarja, da se je zunanji dolg lani podvojil in da bi se ob nadaljevanju takšne rasti v Sloveniji utegnil ponoviti grški sindrom. | 0 |
Novela bančnega zakona je danes dobila podporo poslancev državnega zbora Foto: Aleš Beno Poslanke in poslanci so novelo bančnega zakona, ki ga je v obravnavo vložila skupina 27 poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom (SDS), s 43 glasovi za in s 36 proti ocenili kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Z novelo zakona naj bi preprečili konflikt interesov članov organov upravljanja in nadzora poslovnih bank, predvsem v državni lasti. Poleg tega naj bi se zmanjšala tudi možnost konflikta interesov članov upravljanja in nadzora finančnih družb, ki delujejo v tujini in so v lasti bank v večinski državni lasti. «Potrebno je ločiti funkcijo lastništva in nadzora« Zaradi konflikta interesov mnogokrat prihaja do odločitev, ki so po oceni predlagateljev novele za poslovanje konkretnih bank škodljive. Glede nasprotja interesov, ko je banka v lasti države in jo ta nadzoruje, mora biti opravljena popolna administrativna ločitev funkcij lastništva in bančnega nadzora, da se zmanjša politično vmešavanje v nadzor banke. Po mnenju predlagateljev se kodeksi in načela, če zanje ni zakonske prisile ne upoštevajo, zato so predlagali da se "pravila igre" uzakonijo. | 1 |
Hibridno plovilo cenejše in udobnejše Svetovna finančna in gospodarska kriza sta prizadeli tudi navtično industrijo. Seaway se za kupce bojuje z razvojem manj luksuznih oz. dostopnejših plovil. Omenjeno slovensko podjetje je tako razvilo nov, cenejši, energetsko učinkovitejši in okolju prijazen motorni čoln, ki je med krizo še posebej zanimiv. Gre za hibridno plovilo Greenline, ki je nastalo v sodelovanju studia J&J Design in razvojnega oddelka Seaway z nemškim koncernom Volkswagen Marine. Na največjem evropskem navtičnem sejmu v Düsseldorfu je novost požela precej zanimanja - tudi zato, ker je izdelek cenovno privlačnejši. Hibridno plovilo cenejše in udobnejše V Seawayu so prepričani, da je plovilo na hibridni pogon velik korak v razvoju navtične industrije, saj z njim navtika postaja cenejša, plovba pa udobnejša in okolju prijaznejša. Plovilo Greenline 33, ki v dolžino meri 10 metrov, izmenično poganjata dizelski in električni motor, imenovan paraleli hibrid. Celotno površino strehe plovila prekrivajo sončne celice, ki dajejo električno energijo, visoko zmogljivi akumulatorji pa omogočajo plovbo tudi do 20 navtičnih milj daleč zgolj na električni pogon. Plovilo, ki ga bodo začeli izdelovati jeseni, bo stalo približno 100.000 evrov. Poslovanje Seawaya lani rekordno Kot je pojasnil Japec Jakopin, ki skupaj z bratom vodi podjetje, kriza na poslovanje Seawaya leta 2008 še ni vplivala, tako da je bil izkupiček proizvodnje zanje rekorden, napovedi za letošnje leto pa se je raje izognil, saj pesimizem po njegovem mnenju stvar le poslabšuje. Pojasniti velja še, da v Seawayu o povezovanju z Elanom Marine, ki je leta 2007 veljalo za zelo aktualno temo, ne razmišljajo več. Temu so poleg gospodarske krize vzrok tudi številne težave Skimarja. | 1 |
IVZ: pri treh Slovencih, ki so se vrnili iz ZDA oziroma Mehike, ni suma na virus prašičje gripe. Vlada bo ustanovila posebno koordinacijsko skupino, ki bo spremljala razvoj prašičje gripe. Pri dveh Slovencih, ki sta se vrnila s potovanja po ZDA, oziroma pri Slovencu, ki se je vrnil s potovanja po Mehiki, ni suma na okužbo z virusom prašičje gripe. Trojica je namreč imela simptome vročične bolezni, zato se je po povratku oglasila pri zdravniku, je dejala predstojnica centra za nalezljive bolezni na IVZ Alenka Kraigher. Po njenih besedah je analiza vzorcev dokončna in jih ne bodo posredovali v nadaljnje testiranje. To bi storili v primeru, če bi ugotovili sum na nov virus. Na IVZ-ju sta bila na nenapovedanem sestanku premier Borut Pahor in minister za zdravje Borut Miklavčič. Pahor je napovedal, da bo vlada jutri zaradi prašičje gripe ustanovila koordinacijsko skupino, ki bo spremljala razvoj bolezni. Tako namreč predvideva načrt priprave na morebitno pandemijo novega virusa gripe. Javnost bo dobro obveščena Skupino bo vodil minister za zdravje, v njej pa bodo sodelovali vsi državni sekretarji vlade. Skupina bo tako koordinirala vsa ministrstva, če nastopi pandemija prašičje gripe. "Kot predsednik vlade nočem oklevati pri nobenem od ukrepov, ki jih lahko sprejme vlada. Poskušali bomo biti korak pred nevarnostjo," je dejal Pahor. Poudaril je, da je pomembno, da je javnost seznanjena z vsemi podatki. Zato bo tiskovna konferenca o prašičji gripi na IVZ le še jutri, nato pa vsak dan na ministrstvu za zdravje, vse dokler nevarnost pandemije prašičje gripe ne bo preklicana. Po sestanku so poudarili, da pri nas ni še nobenega primera suma prašičje gripe. MZZ: Ne potujte v Mehiko, če ni nujno Ministrstvo za zunanje zadeve pa na svojih spletnih straneh odsvetuje vsa potovanja v Mehiko, ki niso nujna. Slovenske državljane, ki so že v tej državi, pa opozarjajo na previdnost in redno spremljanje napotkov lokalnih oblasti. Svetujejo še spremljanje informacij iz vseh razpoložljivih virov. Državljani, ki so že v Mehiki, pa se za morebitno potrebno pomoč in dodatne informacije lahko obrnejo tudi na konzularni oddelek slovenskega veleposlaništva v Washingtonu. | 1 |
Turistična sezona na Gorenjskem Gorenjska turistična središča so na vrhuncu sezone polno zasedena. V Bohinju dosegajo podobno število prenočitev kot lani, na Bledu in v Kranjski Gori pa je obisk še boljši. Letošnja sezona je do zdaj dobra, je zadovoljna direktorica Turizma Bled Eva Štravs Podlogar. Že junij je bil boljši kot lanski, enako velja za julij, ko so se napolnili ne le hoteli, temveč tudi zasebne namestitve in kamp. Dobro so zasedeni tudi okoliški kraji od Radovljice in kampa Šobec do Bohinja, kar daje destinaciji pravi turistični utrip, je izpostavila in dodala, da bo do sredine avgusta Bled polno zaseden. Struktura gostov na Bledu je izjemno pestra, saj gostje prihajajo iz skoraj 80 držav. V prvih sedmih mesecih letos je bilo po daljšem obdobju znova največ angleških gostov. Sledijo jim gostje iz Nemčije in Nizozemske, v porastu je število gostov iz Rusije in Amerike, Italijanov pa je bistveno manj kot lani. Kranjska Gora dobro zasedena, a ne rekordno Nekoliko drugačno izkušnjo z italijanskimi gosti imajo letos v Kranjski Gori, kamor se italijanski meščani umaknejo pred vročino. Že od začetka poletne sezone so hoteli v Kranjski Gori dobro zasedeni, nekoliko slabše je bilo pri manjših ponudnikih namestitev. Trenutno pa so na vrhuncu sezone skoraj vse nočitvene zmogljivosti zasedene, a za zdaj kaže, da sezona ne bo dosegla rekordne iz leta 2010. Slovenskih gostov je v Kranjski Gori okrog 30 odstotkov, med tujimi pa poleg Italijanov prevladujejo Angleži, Belgijci, Nemci, Hrvati in Čehi, opažajo tudi povečanje števila gostov iz Madžarske, ogromno pa je dnevnih obiskovalcev, predvsem kolesarjev in planincev. Letos se je v vročini pokazalo, kako dobrodošle bi bile v Kranjski Gori urejene vodne površine, zato bodo turistični delavci skupaj z občino v prihodnje poskusili najti rešitev za ureditev kopališča v Jasni. Bohinjska kopalna kad V Bohinju se medtem še vedno spopadajo s težavami nekaterih hotelov, kaže da bo sezona podobna lanski. Z zasedenostjo nočitvenih kapacitet moramo biti zadovoljni. Večje vprašanje pa je, kakšen bo turistični izplen, opozarja direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. Zelo veliko je v Bohinju enodnevnih gostov. Žal je Bohinj v zavesti Slovencev predvsem poletna kopalna kad, meni Langus, ki je kljub navalu enodnevnih gostov ob koncih tedna prepričan, da jim je letos z nekaterimi mehkimi ukrepi, kot so dodatni avtobusi, uspelo omiliti prometni pritisk na območje Bohinjskega jezera. | 1 |
Konec prejšnjega tedna je na p(brniškem letališču Konec prejšnjega tedna je na brniškem letališču pristalo letalo canadair regional jet CRJ900, ki ima 86 sedežev in se je kot tretje te vrste pridružilo floti Adrie Airways . V Adrii pravijo, da CRJ900 velja za najbolj gospodarno letalo v regionalnem razredu, potnikom pa ponuja udobnejše sedeže, boljši pogled skozi okna in več prostora za prtljago. Hkrati pa so emisije in hrup, ki jih povzroča, precej pod dovoljenimi mednarodnimi omejitvami. Njegova največja hitrost je 882 kilometrov na uro. V Adrii si obetajo, da bodo z novim letalom precej izboljšali zasedenost kabine in znižali operativne stroške letenja ter s sodobno tehnologijo pomembno izboljšali svojo konkurenčnost. Letalo bodo vzdrževali v lastnem servisnem centru, še enega pa pričakujejo v začetku prihodnjega leta. | 1 |
V Kranjski Zvezdi še ne bo stavke. Medtem se razmere v podjetju poslabšujejo, danes naj bi jim odklopili plin. Prav tako naj bi narobe obračunali plače. V Kranjski tekstilni tovarni Zvezda kljub sprva za danes napovedani dokončni odločitvi o usodi podjetja, te za zdaj še ne bo. Vodstvo podjetja in delavci so se namreč dogovorili, da delavci zamrznitev stavke podaljšajo do srede, 25. novembra, ko se bo sestal upravni odbor. Medtem se razmere v podjetju poslabšujejo, danes naj bi jim odklopili plin. Kot je pojasnil predsednik sindikata v Zvezdi Janez Podgorelec, so delavci 17. novembra prejeli neto plače za oktober, pri čemer pa je bilo tistim na čakanju po njegovih besedah plačilo narobe obračunano. Prav tako jim še vedno niso bili izplačani prispevki za socialno varnost za september in oktober ter regres za letošnje leto. V družbi materiala nimajo, naročila pa po njegovih besedah vztrajno prihajajo, pri čemer se pojavljajo tudi novi kupci. Znova je poudaril, da bi glede na povpraševanje v tovarni lahko delali v treh izmenah. Zaposleni v Zvezdi so 9. novembra po pogovorih s predstavniki upravnega odbora podjetja zamrznili stavko do danes. Takrat je namreč predsednica upravnega odbora Tea Nevena Gorjup zatrdila, da naj bi bili danes znani rezultati pogovorov s strateškim partnerjem Tekstina iz Ajdovščine, ki je pripravljen vložiti sredstva v Zvezdo. Ta rok je, kot omenjeno, zdaj prestavljen na 25. november. Sicer pa je bilo podjetje po besedah Gorjupove 9. novembra začasno nelikvidno, ne pa tudi insolventno. Kakšne je trenutno stanje, ni znano. Medtem je Tekstina objavila poročilo o poslovanju za prvih devet mesecev, v tem obdobju je ustvarila 2,66 milijona evrov prihodkov iz prodaje in zabeležila 676.000 evrov izgube. Vzrok za izgubo pripisujejo padcu prodaje za 37 odstotkov glede na enako lansko obdobje, slabši likvidnosti in višjim cenam vhodnih materialov. V podjetju je sicer trenutno v veljavi 36-urni tedenski delavnik. | 0 |
Nemški avtomobilski velikan BMW je napovedal investicije v jugovzhodni Evropi, pri čemer pride v poštev tudi Slovenija. Čeprav v BMW-jih najdemo kar nekaj slovenskih delov, pa za zdaj nič ne kaže, da bi nam Bavarci zaupali njihovo sestavljanje. | 0 |
Varuh konkurence je sprožil postopek proti pekarnam, ki so istočasno napovedale dvig cen pekovskih izdelkov. Štirje proizvajalci pekovskih izdelkov naj bi istočasno napovedali dvig cen pekovskih izdelkov, je urad za varstvo kunkurence danes objavil v Uradnem listu. Urad je postopek ugotavljanja kršitve zakona uvedel proti družbam Žito, Mlinotest, Klasje ter Ptujske pekarne in slaščičarne. Postopke je urad proti pekarnam sprožil že 20. decembra lani, torej sočasno z uvedbo postopkov zoper trgovske družbe, mlekarne in predelovalce mesa. Urad je postopek proti pekarnam sprožil že 20. decembra lani. Navedene družbe naj bi po ugotovitvah urada istočasno napovedale dvig cen pekovskih izdelkov. Iz omenjenega ravnanja verjetno izhaja, da naj bi omenjene družbe usklajeno ravnale oz. se sporazumele glede določanja cen pekovskih izdelkov in drugih pogojev poslovanja na trgu, katerih cilj ali učinek je preprečevati, ovirati ali izkrivljati konkurenco v Sloveniji in na skupnem trgu, piše v izvlečku odločbe o uvedbi postopka. Urad poziva fizične in pravne osebe, ki imajo pravni interes za udeležbo v postopku, da mu v 30 dneh prijavijo svojo udeležbo ter pošljejo pisna mnenja o postopku ter dokumente, ki bi bili lahko pomembni za odločitev. Kot je znano, je urad za varstvo konkurence prav tako decembra lani uvedel postopke zaradi domnevno usklajenega delovanja zoper trgovske družbe Mercator, Spar Slovenija in Engrotuš, mlekarne Ljubljanske mlekarne, Pomurske mlekarne in Mlekarna Celeia ter mesnopredelovalno industrijo Mesnine dežele Kranjske, Kras, Mesna industrija Primorska in Košaki. | 0 |
Ljubljana - "Glede na to, da gospodarska dejavnost v Sloveniji strmo pada, smo se odločili, da bomo znižali bonitetno oceno Slovenije z DB 2b na DB 2c," so v tedenskem poročilu napisali v največji bonitetni hiši na svetu, Dun & Bradstreet. Uvrstitev DB še vedno pomeni nizko tveganje oziroma nizko stopnjo negotovosti, povezano s pričakovanimi donosi, s popravkom pa se je Slovenija približala robu tega razreda. Po tistem, ko se je bruto domači proizvod (BDP) v zadnjem četrtletju lani prvič po petnajstih letih skrčil, so se temeljni makroekonomski kazalci v začetku tega leta dodatno poslabševali. V poročilu poudarjajo, da se je industrijska proizvodnja januarja znižala za 17,4 odstotka (po včeraj objavljenih podatkih statističnega urada je februarja sledilo 22,3-odstotno znižanje industrijske proizvodnje na letni ravni) ter da se je izvoz znižal za dobro četrtino. Temu so se prilagodila tudi podjetja, torej so zniževala obseg proizvodnje ter zapirala delovna mesta. Število brezposelnih je bilo tako marca za 23,9 odstotka višje kot marca lani. Zaradi vsega tega so tako mednarodne kot domače institucije močno zniževale napovedi za letošnjo gospodarsko rast. Tudi D & B je tako poslabšal svojo napoved za odstotno točko in po novem napoveduje 2,5-odstotno krčenje BDP. Za primerjavo, v Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so bolj pesimistični pri svojih izračunih, saj za zdaj predvidevajo 4-odstotni padec BDP, medtem ko Banka Slovenije pričakuje 2-odstotno znižanje ekonomske aktivnosti. "Za koliko se bo BDP skrčil, je sicer postalo drugotnega pomena, saj lahko z gotovostjo trdimo, da bo Slovenija prvič po letu 1992 beležila krčenje BDP," so zapisali v D & B. Po drugi strani D & B še vedno vztraja pri tem, da ima Slovenija zelo dobro izhodišče za okrevanje. V nasprotju z drugimi vzhodnoevropskimi državami v obdobju visoke gospodarske rasti namreč ni izvajala ekspanzivne fiskalne politike in obenem ni imela visoke rasti plač. Poleg tega zaradi evra ni izpostavljena valutnemu tveganju. | 0 |
Najbolj razširjeno je podkupovanje uradnikov v BiH, kjer se je z njim srečalo nekaj več kot 20 odstotkov prebivalstva, z 19,3 odstotka pa ji sledi Albanija Dobrih 12 odstotkov prebivalcev držav zahodnega Balkana je v preteklem letu vsaj enkrat dalo podkupnino državnim uradnikom, razkrivajo danes objavljeni rezultati raziskave Urada ZN za droge in kriminal (UNODC) in Evropske komisije. Znesek povprečne podkupnine pa je lani znašal 257 evrov. V raziskavi je sodelovalo 28 tisoč oseb iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Kosova, Makedonije in Srbije. Eden od ključnih zaključkov, do katerega so prišli raziskovalci, pa je, da je korupcija poleg revščine in visoke ravni nezaposlenosti eden od najresnejših problemov, ki pestijo zahodni Balkan. Najbolj razširjeno je podkupovanje uradnikov v BiH, kjer se je z njim srečalo nekaj več kot 20 odstotkov prebivalstva, z 19,3 odstotka pa ji sledi Albanija. Povprečna podkupnina v Albaniji znaša 103 evre Najmanj so podkupnine priljubljene v Makedoniji, kjer se je k temu načinu sodelovanja z državnimi uradniki lani zateklo 6,2 odstotka prebivalstva. V Srbiji je lani podkupovalo 9,3, v Črni gori 9,7, na Kosovem in na Hrvaškem pa malo več kot 11 odstotkov prebivalcev. Drugačno sliko pa razkrivajo podatki o zneskih podkupnin. Ti so bili lani najvišji v Makedoniji, kjer so v povprečju znašali 1.212 evrov, najnižji pa v Albaniji, kjer so si uradniki na ta način v povprečju prislužili dodatnih 103 evra. Zanimiv je tudi podatek, da so povprečne podkupnine v Srbiji s 349 evri lani presegale znesek povprečne plače. Rezultati raziskave razkrivajo še, da so med najbolj podkupljivimi javnimi uslužbenci zdravniki, medicinske sestre in policisti. | 0 |
Ameriška zavarovalnica American International Group je več kot 90 milijard dolarjev prejete državne pomoči porabila za odplačilo dolgov bankam, ki so že prejele protikrizno pomoč ameriške vlade. Poslovna stavba zavarovalniškega koncerna American International Group, kateri je ameriška centralna banka Federal Reserve odobrila posojilo v višini 85 milijard dolarjev. Ameriška zavarovalnica American International Group AIG, kateri očitajo za 165 milijonov dolarjev bonitet, ki si jih nameravajo izplačati njeni managerji, je včeraj razkrila, da je več kot 90 milijard dolarjev prejete državne pomoči že porabila za odplačilo dolgov oziroma obveznosti tujim in domačim bankam, med katerimi so sicer nekatere prav tako prejele protikrizno pomoč ameriške vlade. Med največjimi prejemniki denarja AIG so bili ameriška Goldman Sachs, ki je prejela 12,9 milijarde dolarjev, francoska Societe Generale 11,9 milijarde dolarjev, nemška Deutsche Bank 11,8 milijarde dolarjev in britanska Barclays 8,5 milijarde dolarjev. Ameriška Merrill Lynch je od septembra lani do konca decembra prejela 6,8 milijarde dolarjev. Foto Reuters AIG prejela že 170 milijard državne pomoči Ameriška vlada je lani ob izbruhu finančne krize v strahu za stabilnost ameriškega finančnega sistema ter pretočnost posojil gospodinjstvom in podjetjem rešila AIG pred propadom s podržavljanjem, tako da je v okrog 80-odstotni državni lasti. AIG je tako doslej od države prejela skupno okrog 170 milijard dolarjev pomoči. | 0 |
Uprava in sindikati v Casinoju Portorož in Casinoju Hit so še vedno na različnih bregovih. V kolikor se ne bodo dogovorili, delavci napovedujejo bolj resno stavko. Casino Portorož V sindikatu Casinoja Portorož, kjer je pretekli vikend potekala opozorilna stavka, pričakujejo nadaljevanja pogajanj z upravo, sicer bodo čez 14 dni ponovno stavkali. Takrat naj bi poskusili na svojo stran pritegniti tudi študente, da bi imela stavka večji učinek. V sindikatu menijo, da situacija še ni tako huda, da bi se plače morale tako drastično znižati, kot predvideva sanacijski program, da pa se lahko dogovorijo o skrajšanju delovnega časa, kar bi lahko znižalo strošek dela. Kot je povedal predstavnik sindikata v Casinoju Portorož Mirjan Režman, pa poslovne škode za podjetje tokrat ni bilo, saj je podjetje za njihovo delo najelo študente. V Hitu bo stavka že prihodnji teden? V Casoniju Hit v Novi Gorici, kjer so delavci prav tako stavkali zaradi nezadovoljstva s sanacijskim načrtom uprave, pa nameravajo stavko, v kolikor ne bo novih pogajanj, nadaljevati že prihodnji vikend. Kot je povedal tiskovni predstavnik Hita Tilen Majnardi, je stavka v preteklem vikendu povzročila okoli 300.000 evrov škode, še prej pa je bilo za 100.000 evrov škode. Celotno škodo je težko oceniti, saj nekateri obiskovalci že samo zaradi napovedi stavke ne pridejo, je še povedal Majnardi. V celoti v podjetju ocenjujejo, da je bilo škode zaradi stavke že za milijon evrov. Študenti med vikendom, ko je obisk največji, namreč ne morejo popolnoma nadomestiti delavcev, je še pojasnil Majnardi. Casino Hit Stavka zaradi nezadovoljstva z napovedano sanacijo podjetij Ob napovedi sanacijskih programov uprave Casinoja Hit in Casinoja Portorož oba v večinski lasti države so sindikati začeli opozarjati na posledice teh programov, ki so za delavce nesprejemljive. V Hitu so delavci proti odpovedi podjetniške kolektivne pogodbe in sporazuma o delovnem času. V Casinoju Portorož pa delavci opozarjajo, da bi se po sanaciji nekaterim skupinam, kot so krupjeji, plače preveč znižale po sedanjem predlogu od 20 do 40 odstotkov. Gre za približno 200 zaposlenih, je pojasnil sindikalni predstavnik Režman. | 0 |
Potem ko je vodstvo Hit spravilo v izgube, bo zdaj pod krinko finančne krize odpustilo najmanj dvesto delavcev. Delavci so prepričani, da jih predsednik uprave Niko Trošt vleče za nos. Potem ko so Hit spravili v izgube, bodo zdaj pod krinko finančne krize odpustili najmanj dvesto delavcev. Delavci so prepričani, da jih predsednik uprave Niko Trošt vleče za nos. | 0 |
Drugi največji slovenski mobilni operater Simobil je v zadnjem lanskem trimesečju ustvaril za 43,7 milijona evrov prihodkov, kar je za 9,9 odstotka manj kot v enakem obdobju predlani Dobiček iz poslovanja se je povečal za 22 odstotkov na 7,2 milijona evrov, je razvidno iz danes objavljenih poslovnih rezultatov skupine Telekom Austria . Število naročnikov povečali za 3,3 odstotka Kot so danes sporočili iz Telekoma Austrie, je Simobil število naročnikov ob koncu lanskega leta na letni ravni povečal za 3,3 odstotka na 589.400. Operaterjev tržni delež na slovenskem mobilnem trgu se je v zadnjem lanskem četrtletju okrepil s 27,9 na 28,2 odstotka. Foto: Urban Štebljaj Povprečni prihodki na uporabnika so se v četrtem trimesečju 2009 zmanjšali za 10,3 odstotka na 20,8 evra. Gre predvsem za posledico nižjih cen in nižjih prihodkov iz medomrežnega povezovanja, medtem ko sta pozitivno na prihodke vplivala večje število naročnikov in povečanje povprečnega števila zaračunanih minut pogovorov na naročnika. To se je povečalo za 12 odstotkov na 154,1 minute. Nižji prihodki od naročnin in zaračunanih pogovorov Nižje skupne prihodke Simobila v krovnem podjetju pripisujejo deloma nižjim prihodkom od naročnin in zaračunanih pogovorov deloma pa nižjim prihodkom od medomrežnega povezovanja. Višji dobiček iz poslovanja pa je predvsem posledica ukrepov za zmanjšanje operativnih stroškov. Ti so se v zadnjem trimesečju na letni ravni zmanjšali za 25,4 odstotka, so še sporočili iz Telekoma Austria. | 1 |
London - Na vodilnih evropskih borzah so se tečaji delnic v prvih urah trgovanja v povprečju pomaknili navzgor. Osrednji delniški indeksi v Londonu in Parizu se gibljejo za pol odstotka do odstotek višje kot v ponedeljek. Evropske borze tako ne sledijo azijskim, katerih tečaji so trgovali v rdečih številkah, v ponedeljek pa so se znižali tudi tečaji na ameriški borzi, poročajo tuje tiskovne agencije. Približno dve uri po začetku trgovanja je v Londonu indeks FTSE 100 pridobil 0,64 odstotka (na 4276,37 točke), v Parizu pa se je indeks CAC 40 zvišal za 0,68 odstotka (na 3172,67 točke). Podoben trend beležijo tudi ostale pomembnejše evropske borze. V Milanu je borzni trg v povprečju višje za 0,01 odstotka (na 14.951 točk), v Madridu pa za 0,64 odstotka (na 973,99 točke). Zvišal se je tudi dunajski delniški indeks ATX, in sicer za 0,41 odstotka na 1706,82 točke. Navzgor se je pomaknil tudi frankfurtski indeks DAX, ki je višje za 0,05 odstotka (na 4641,31 točke). | 1 |
Sindikati niso uspeli s pozivom državi, naj s finančno pomočjo reši Industrijo usnja Vrhnika. Družba gre v stečaj. Brez službe bo ostalo najmanj 320 delavcev, ki že tri mesece niso dobili plače. Nekdaj zelo uspešno podjetje gre v stečaj. Iz Industrije usnja Vrhnika IUV so sporočili, da je bila neuspešnost dokapitalizacije tudi uradno potrjena, kar pomeni, da niso prejeli nobenih finančnih sredstev, s katerimi bi rešili svoje likvidnostne težave. Upravi družbe tako ni uspelo drugega, kot objaviti stečaj. Iz družbe še sporočajo, da se vseeno nadaljuje izdelava in realizacija projekta ohranitve zdravih jeder, kar pomeni, da bodo ohranili do polovico zaposlenih. V družbi je skupno 640 zaposlenih, kar pomeni, da jih bo najmanj 320 ostalo na cesti. Več o tem programu naj bi bilo znanega januarja. Delavce, lastnike, ožjo lokalno skupnost in zavod za zaposlovanje, s katerimi bodo reševali nastali položaj, ki je po navedbah družbe za vse zaposlene zelo kritičen , so že obvestili. Sindikat v družbi upa, da bo vodstvo ohranilo čim več delovnih mest. Bojim se, da bo ta številka precej majhna, je povedal vodja sindikata v IUV Slavko Zalar, ki se bo danes popoldne sestal tudi s predsednikom uprave družbe Milanom Pajsarjem. Sindikat je v začetku meseca opozoril na stečaj, če dokapitalizacija ne bo uspešna. Državo, ki je prek Slovenske odškodninske družbe Sod večinski lastnik, so pozvali, naj ukrepa, sicer bodo pripravili protest pred vladno palačo. Protest se bo verjetno zgodil. Nezadovoljstvo je veliko. Dolžni so nam še tri plače, je dejal Zalar. Delavci IUV do 12. januarja so na dopustu, trenutno pa jih je po Zalarjevih besedah zaposlenih okoli 580 niso dobili plač za oktober, november in tudi december, ostale pa so dobili z zakasnitvami in po delih. Zelo je hudo, opozarja in dodaja, da najnujnejšo pomoč zagotavljajo Rdeči križ, Karitas in prostovoljci. O protestu bodo odločali po 12. januarju. Kako naprej, ne vem. Ljudje bodo verjetno zahtevali polno odgovornost lastnika, meni Zalar. Sindikat bo sicer zahteval, da odpuščeni delavci dobijo vse, kar jim pripada po zakonu. Spomnimo ... Dokapitalizacija je predstavljala del paketa, ki ga je IUV sprejel za sanacijo likvidnostnih težav, v katerih se je znašel letos. V težavah se je znašel predvsem zaradi velikega padca povpraševanja po starem programu usnja s kromom, ki ga usnjarna opušča, a še vedno v znatni meri proizvaja, zaradi padca tečaja dolarja in sicer uspešnega, a testnega obsega prodaje novih programov usnja brez težkih kovin in certificiranega organskega usnja. V dokapitalizaciji prvi krog, ki je trajal od 25. novembra do 5. decembra, je bil odprt za obstoječe delničarje, drugi od 6. do 12. decembra pa za vse zainteresirane osebe je bilo na voljo za nekaj več kot pet milijonov evrov novoizdanih delnic. Dokapitalizacija bi bila uspešna, če bi bilo vplačanih 50 odstotkov od vseh 1.198.200 novih delnic, ki so bile naprodaj. Največji lastnik IUV, Slovenska odškodninska družba Sod, ki ima v lasti 78,5-odstotni delež družbe, se za dokapitalizacijo ni odločil, ker da ta ni ekonomsko upravičena in ne bi pripomogla ne h kratkoročni ne dolgoročni rešitvi družbe IUV. Upravo IUV je zato Sod zadolžil, naj pripravi predloge za dolgoročno rešitev perspektivnih programov IUV. IUV je v polletju ustvaril 6,7 milijona evrov prihodkov, prvih šest mesecev pa zaključil z izgubo v višini 5,66 milijona evrov. Prenesena izguba iz preteklih let znaša okvirno osem milijonov evrov, višina obveznosti konec prvega polletja pa je znašala približno 16 milijonov evrov. | 0 |
Nemški bruto domači proizvod (BDP) je v zadnjem četrtletju 2011 beležil 0,2-odstotni padec, kar je bilo vseeno bolje od pričakovanj analitikov Nemčija bo po ocenah tamkajšnje centralne banke spomladi že okrevala od posledic dolžniške krize v območju evra. Nemško gospodarstvo, ki velja za najpomembnejše v Evropi, bo v prvem četrtletju morda še občutilo zaviralne dejavnike iz zunanjega okolja, spomladi pa se bodo razmere znova izboljšale, ocenjuje banka. V zadnjem lanskem četrtletju se je nemško gospodarstvo prvič po recesiji leta 2009 znova nekoliko skrčilo. Bruto domači proizvod (BDP) je beležil 0,2-odstotni padec, kar je bilo vseeno bolje od pričakovanj analitikov, ki so napovedovali višji padec. Rast bo spodbudilo povpraševanje v gradbeništvu Nemška centralna banka ocenjuje, da so se obeti za nemško gospodarstvo znova občutno izboljšali. "Živahno povpraševanje v gradbeništvu bo spodbudilo rast," je danes objavljeno redno mesečno poročilo centralne banke povzela nemška tiskovna agencija dpa. Rast bo ob tem - tako kot že prejšnje leto - spodbujala tudi zasebna potrošnja. Lani več nakupov nepremičnin Centralna banka ob tem ugotavlja, da je bilo lani več nakupov nepremičnin, večje povpraševanje pa je navzgor pognalo tudi cene. Stanovanjske nepremičnine so se v roku enega leta podražile za 5,5 odstotka. | 1 |
V Sloveniji trenutno ne vladajo le ugodne podnebne razmere, pač pa je pozitivno razpoložena tudi klima na področju gospodarstva. Zvišalo se je zaupanje v predelovalnih in storitvenih dejavnostih ter gradbeništvu. Gospodarska klima v Sloveniji se je maja po ugotovitvah državnega statističnega urada izboljšala. Vrednost kazalca gospodarske klime je bila tri odstotne točke višja kot aprila in 17 odstotnih točk višja kot maja 2009. Maja so direktorji tendence v predelovalnih dejavnostih ocenili za odstotno točko višje kot aprila in 26 odstotnih točk bolje kot pred letom dni. Vrednosti kazalnikov stanj so se v primerjavi z aprilom večinoma znižale, pričakovanja za naslednje tri mesece pa so ugodna. Tendence v trgovini na drobno so bile maja enake kot aprila, v primerjavi z lanskim majem pa so se izboljšale za 25 odstotnih točk. Vrednosti kazalnikov pričakovanj za prihodnje tri mesece so se večinoma znižale, razen vrednosti kazalnika pričakovana skupna nabava in pričakovani poslovni položaj. Vrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu je bila maja za pet odstotnih točk višja kot aprila in za 11 odstotnih točk nižja kot maja lani. Vrednosti kazalnikov stanj so se glede na mesec prej zvišale, razen vrednosti kazalnika obseg gradbenih del. Pričakovanja za naslednje tri mesece so večinoma ugodna, izjema je pričakovano zaposlovanje. Zaupanje v storitvenih dejavnostih je bilo maja za tri odstotne točke višja kot aprila in za 18 odstotnih točk višje kot maja lani. Vrednosti kazalnikov stanj in pričakovanj so se v primerjavi z aprilom zvišale, razen vrednosti kazalnikov poslovni položaj in pričakovane prodajne cene. Med omejitvenimi kazalniki je kazalnik pomanjkanje delovne sile dosegel v tem mesecu najnižjo vrednost v celotnem opazovanem obdobju, medtem ko je vrednost kazalnika nezadostno povpraševanje dosegla novo najvišjo vrednost v celotnem opazovanem obdobju, še navaja statistični urad. | 1 |
Zavarovanje. Boste za zlom treh reber na smučanju plačali 997 evrov? Ministri vlade so na razpravi zakona o zdravstveni dejavnosti zahtevali dopolnitev šestega poglavja, ki se nanaša na upravljanje javnih zdravstvenih zavodov. Minister Borut Miklavčič je kljub temu zadovoljen: ministri so podprli vse druge člene, vključno z načinom razmejitve med javnim in zasebnim ter nespremembo glede ohranitve strokovnega nadzora zdravniške zbornice. “Bil sem edini, ki sem branil zbornico do konca, pa me je vlada danes podprla,” je dejal. Cene so primeri in se od bolnika do bolnika zelo razlikujejo. Z dodatnimi analizami, rehabilitacijo in podobnim se lahko zelo povišajo. Za povečavo klikni na sliko. (Foto: grafikaŽurnala24) Vzajemna še brez rešitve Novi pomisleki glede strokovnega nadzora zdravnikov in neuspešno rešene razmejitve med javnim in zasebnim zdravstvom pa zakon čakajo v parlamentu, kamor naj bi zakon potoval konec naslednjega tedna. V javno razpravo naj bi takrat prišel zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Kot je znano, predlog zakona predvideva 60-odstotno doplačilo za zdravljenje poškodb pri športih, med katerimi so tudi planinarjenje, plezanje, rolkanje, kotalkanje in smučanje. Zato smo bolnišnice prosili za nekaj primerov cen zdravljenja poškodb. Cene so le primeri, v praksi se bodo med bolniki zelo razlikovale. “Vrednost hospitalizacije bolnika je odvisna od glavne diagnoze in spremljajočih diagnoz, kliničnih postopkov, izpeljane diagnostike, starosti pacienta ...” je pojasnila direktorica trboveljske bolnišnice Marina Barovič. “Dokler je zakonodaja s tega področja v pripravi, tudi Vzajemna ne more ponuditi rešitve v sklopu zavarovalnih produktov za omenjena tveganja,” so sporočili z Vzajemne, ko smo jih vprašali, ali bi razliko cene plačalo dopolnilno zavarovanje. “Lahko pa rečemo, da bomo vedno poskušali ponuditi zavarovalne produkte za pokrivanje tveganj, ki ne bi bila krita v sklopu obveznega in dopolnilnega zavarovanja,” so dodali. | 0 |
Maja se je stopnja brezposelnosti v ZDA povišala za 0,5 odstotne točke na 5,5 odstotka V ZDA je bila maja stopnja brezposelnosti 5,5-odstotna ali 0,5 odstotne točke višja kot aprila, je sporočilo ameriško ministrstvo za trgovino. To je najvišja mesečna rast brezposelnosti od februarja od leta 1986. Ameriški delodajalci so maja ukinili 49 tisoč delovnih mest. Visoka rast brezposelnosti je malce presenetila analitike, ki so pričakovali rast do največ 0,1 odstotne točke, vendar pa je v skladu s splošno slabo gospodarsko sliko naraščanja cen energije, padanja vrednosti dolarja, propadanja hipotekarnih kreditov, kreditne stiske in nizke stopnje gospodarske rasti. Letos do zdaj ukinjenih 324 tisoč delovnih mest V ZDA je bilo maja skupaj 8,5 milijona brezposelnih, potem ko so se ukinjala delovna mesta v gradbeništvu, proizvodnji, trgovini in poslovnih storitvah. Letos je bilo doslej ukinjenih 324 tisoč delovnih mest. Na novo pa so zaposlovali v vladnih službah, izobraževanju, zdravstvu in turizmu, vendar premalo, da bi nadomestili izgube v prej omenjenih sektorjih. Plača je maja porasla Tisti, ki so obdržali službe, pa so maja dobili tudi povprečno za 0,3 odstotka višje zaslužke na uro, ki so znašali povprečno 17,94 dolarja. Plače na uro dela so v zadnjem letu dni porasle za 3,5 odstotka. Za del Američanov se je trenutni položaj malce popravil z vračilom davka v okvirju paketa gospodarskih stimulacij, vrednega skupaj 168 milijard dolarjev, vendar denarja še niso dobili vsi. V povprečju gre za 600 dolarjev na davkoplačevalca. | 0 |
Podjetja osnovnošolkam predstavijo tipično moške poklice Združenje delodajalcev ZDS je javnosti predstavilo svoj večletni projekt Dan za punce. To je dan, ko podjetja starejšim osnovnošolkam predstavijo naravoslovno-tehnične poklice in tipično moška delovna mesta. Ob dnevu za punce podjetja odprejo svoja vrata le dekletom v zadnji triadi osnovne šole in jim na privlačen in zanimiv način predstavijo posamezna delovna mesta, kjer bi se lahko zaposlila po uspešno končanem ustreznem izobraževanju. Gre za idejo, ki izvira iz ZDA, dan za punce pa dandanes prirejajo že v 12 evropskih državah. V vseh državah, kjer poteka tovrstni projekt, poročajo o pozitivnih rezultatih in navdušenju deklet in delodajalcev. Podjetja, ki sodelujejo pri dogodku, tudi zaposlijo več žensk na tipično moških delovnih mestih, je projekt predstavil generalni sekretar ZDS-ja Jože Smole. Delodajalci so namreč mnenja, da se dekletom priložnosti ponujajo v elektrotehniki, energetiki in elektroniki. Za poklice v teh panogah pa jih je treba spodbuditi, saj se osnovnošolke o izobraževanju odločajo prav v času najstništva, ko jih veliko bolj pritegnejo poklici, kot so kozmetičarka, frizerka ali vizažistka, pa tudi umetnost ali ekonomija. V naravoslovju je največ deklet v medicini in kemiji, s projektom Dan za punce pa jih skušajo navdušiti tudi za poklice, ki se stereotipno povezujejo z moškimi, kot so denimo varilka, operaterka CNC-stroja, orodjarka, programerka in inženirka fizike, elektrotehnike ali multimedije. Razmere na slovenskem trgu dela kažejo veliko ponudbo kadrov družboslovnih usmeritev, medtem ko je največji primanjkljaj ravno v naravoslovno-tehniških usmeritvah. Tako obstaja paradoks visoke brezposelnosti na eni in pomanjkanje ustreznih kadrov na drugi strani, opozarjajo v ZDS-ju. ZDS je projekt začel januarja 2011, trajal pa bo do junija 2014. V letu 2014 bodo dogodek predvidoma organizirali že 24. januarja, v primerjavi s preteklimi leti, ko so bile v projekt vključene le osnovne šole, pa bodo naslednje leto v projekt vključili še srednje šole, za katere bodo pripravili tudi poseben vsebinski paket. | 1 |
Indkes Nikkei je izgubil slaba dva odstotka in se znašel na najnižji ravni v zadnjih treh letih Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju znižali. Indeks Nikkei je trgovanje končal pri vrednosti 10.938,14 točke. To je 216,62 točke oz. 1,94 odstotka nižje kot v četrtek. Tudi druge azijske borze so v pričakovanju odločitve predstavniškega doma ameriškega kongresa o načrtu za reševanje finančne krize beležile padce. V pričakovanju ponovnega glasovanja v kongresu Nikkei je tako padel na najnižjo raven po maju 2005. Vlagatelji na tokijski borzi nestrpno pričakujejo odločitev predstavniškega doma ameriškega kongresa o zakonu o reševanju finančne krize, ki je vreden 700 milijard dolarjev. Navzdol tudi na Wall Streetu Na borzi v New Yorku so se tečaji delnic v četrtek v povprečju krepko znižali. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 10.482,45 točke, kar je za 348,62 točke oz. 3,22 odstotka manj kot v sredo. Tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 92,68 točke oz. 4,48 odstotka in se ustavil pri 1976,72 točke. | 0 |
Sindikat Vegrada se zavzema za stečaj. Le tako bodo delavci lahko uveljavljali svoje pravice, prisilna poravnava pomeni le zavlačevanje, pravijo. Nadzorniki Vegrada se bodo v ponedeljek seznanili s tem, da je družba insolventna. Uprava družbe je insolventnost razglasila v četrtek na podlagi polletnega poročila o poslovanju, ki izkazuje negativni kapital. Nadzorniki naj bi po zagotovilih prve dame Vegrada Hilde Tovšak na mizo dobili tudi finančni načrt prestrukturiranja družbe. Ob hudih finančnih težavah, s katerimi se sooča Vegrad, pa je v prihodnjih dneh pričakovati vsaj eno dobro novico. Predvidoma do ponedeljka naj bi bile namreč odpravljene nepravilnosti, ki so jih ugotovili med tehničnim pregledom ljubljanske stanovanjske soseske Celovški dvori, ki so eden največjih investicijskih projektov Vegrada. Po odpravi nepravilnosti bi lahko upravna enota uporabno dovoljenje izdala v nekaj dneh. Nadzorniki Vegrada bodo odločali o nadaljnjih korakih v Vegradu, ki naj bi imel po neuradnih podatkih približno pol milijarde evrov dolgov in številne nedokončane projekte. Tri možnosti za družbo Predsednik nadzornega sveta Klemen Boštjančič omenja tri možnosti za družbo stečaj, prisilno poravnavo, teoretično pa tudi dokapitalizacijo. Ker pa naj interesa za dokapitalizacijo ne bi bilo, sta tako realnejši prisilna poravnava ali stečaj. Tovšakova naj bi se nagibala k uvedbi prisilne poravnave in ne stečaja. Kot napoveduje, pa bo uprava v postopku insolventnosti vse upnike družbe obravnavala enakopravno, prav tako bo za odpravo insolventnosti zagotovila izvedbo ustreznih ukrepov, ki so v njeni pristojnosti. Hilda Tovšak Foto Aljoša Kravanja Bolj verjeten je stečaj podjetja Poskus prisilne poravnave med družbo in upniki je po ocenah ekonomista Jožeta P. Damijana tudi najverjetnejši scenarij za Vegrad, a prisilno poravnavo ocenjuje kot izjemno težavno. Kot je pojasnil, je prisilna poravnava načeloma boljša možnost, saj omogoča preživetje podjetja, a bi bila smiselna, če bi imel Vegrad sklenjene pogodbe za nove gradbene projekte. Ker pa teh nima veliko, je tudi prisilna poravnava praktično brezpredmetna. Bolj verjeten je zato stečaj podjetja, ocenjuje Damijan in dodaja, da bo na pogorišču Vegrada verjetno nastalo nekaj manjših gradbenih podjetij. Za stečaj velenjske gradbene družbe se zavzema sindikat v Vegradu. Predstavnik celjske območne Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Srečko Čater meni, da lahko delavci zgolj prek stečaja uveljavijo svoje pravice, medtem ko prisilna poravnava pomeni zavlačevanje. V primeru stečaja se bodo po Damijanovih besedah upniki poplačali v odvisnosti od vrednosti premoženja Vegrada glede na njegove obveznosti ter v odvisnosti od prednostne vrste terjatev. Najprej se bodo reševale banke, pri katerih ima Vegrad zastavljeno svoje premoženje, podizvajalci pa šele po tem, ko bodo banke poplačane. Najslabše jo bodo odnesli zaposleni v Vegradu, ocenjuje Damijan. Vprašanje je, če bodo dobili plačane zaostale plače. Da ne govorimo o neplačanih socialnih prispevkih, že odtegnjenih kreditnih obrokih zaposlenih, vendar ne nakazanih bankam ... dodaja. V primeru stečaja je po njegovih besedah situacija za zaposlene huda, se pa zanje vsaj končuje sedanja agonija in bodo v primeru stečaja lahko deležni socialnega varstva s strani države in upravičeni do nadomestil za brezposelne. Za mnoge izmed njih se bo finančna situacija tako vsaj kratkoročno izboljšala, meni Damijan. | 0 |
Prisegel je novi rektor Univerze v Ljubljani. Novi rektor Univerze v Ljubljani Ivan Svetik je na slovesni inavguraciji prisegel, da bo rektorsko verigo, ki jo je danes prejel od svojega predhodnika Radovana Stanislava Pejovnika, nosil kot znamenje prizadevanj za ugled in avtonomijo univerze. V nagovoru pa je izpostavil, da je čas, da slovenska družba okrepi zaupanje v idejo univerze. Delal bo v dobro vseh Svetlik je ob prevzemu rektorske verige prisegel, da bo deloval za napredek znanosti, umetnosti in samobitnosti slovenskega naroda ter v dobro vseh državljanov Slovenije. Da bodo prispevali k ugledu in avtonomiji ljubljanske univerze, pa so slovesno obljubili tudi dekani fakultet. Odhajajoči rektor je v svojem nagovoru opozoril zlasti na drobljenje, samozadostnost in slabo sodelovanje v slovenskem visokem šolstvu ter v raziskovalnem in razvojnem sistemu. Kot je poudaril, bi moral javni visokošolski sistem bolj povezan. Med drugim se je Pejovnik vprašal, ali ne bi bilo mogoče ustanoviti mreže univerz ali kar enotne slovenske univerze. V nagovoru akademskemu zboru pa je Svetlik med drugim izpostavil, da univerza skozi svojo zgodovino, v kateri so se menjale tako države kot družbeni sistemi, ostaja pri svojem temeljnem poslanstvu - kot ena najtrdnejših povezovalnih in razvojnih družbenih ustanov. Svetlik pohvalil predhodnika V zadnjih štirih letih je v času številnih zunanjih pritiskov in zmanjševanja sredstev univerzo vodil Pejovnik. Prav njegovim prizadevanjem pa gre po Svetlikovih besedah zahvala, da je univerza to obdobje prebrodila "razmeroma neprizadeta" in da je našla moč tudi za nove razvojne korake. Kot je poudaril Svetlik, lahko univerza svoje dolžnosti izpolnjuje, le če ohranja svojo raziskovalno in izobraževalno vlogo ter izboljšuje njuno kakovost. Brez temeljnega znanja, ki se prenaša na študente, se tudi zaloga uporabnega znanja hitro izčrpa. In danes je po besedah novega rektorja čas, da slovenska družba okrepi zaupanje v idejo univerze in ji podeli svež mandat za kulturni in gospodarski razvoj v državi. Za krepitev ponudbe programov Prihodnost ljubljanske univerze je sicer zasnovana v lani sprejeti strategiji, ki po oceni novega rektorja odpira prostor za nove programe razvoj najbolj nadarjenih študentov, za krepitev raziskovanja, za ustanavljanje novih podjetij. "S tem ne le ustvarjamo priložnost za prenos novih tehnologij, ampak tudi za zaposlitev diplomantov," je pojasnil. Krepiti je treba ponudbo programov usposabljanja za diplomante, z najnovejšo informacijsko tehnologijo in pospeševalci pretoka znanja pa želi novi rektor povezati razvojne potrebe gospodarstva z znanjem, ki ga goji univerza. "Univerza ponuja roko gospodarstvu in državi, da z razmeroma majhnimi vložki okrepimo obstoječe in oblikujemo nove mehanizme za prenos znanja," je med drugim dejal Svetlik. | 1 |
V teh časih lahko z gotovostjo trdimo le to, da veliko bank ne bo preživelo naslednjega leta, meni analitik Jaret Seiberg pri Stanford Financial, ki je napovedal propad stotih bank Kljub temu, da je ameriška administracija za rešitev finančnih institucij iz trenutne krize namenila 700 milijard dolarjev gre vseeno z gotovostjo pričakovati, da veliko bank ne bo preživelo naslednjega leta, piše CNN. Vprašanje je le, koliko in kako bodo hirajoče banke propadle. Ameriški paket bo pomagal, a ne vsem Po mnenju analitika Jareta Seiberga pri Stanford Financial bo omenjeni ameriški finančni paket sicer pomagal, ampak ne bo prinesel milosti za vse finančne institucije. Veliko bank namreč v svojih bilancah drži konstrukcijske dolgove in ostale tipe minljivega premoženja, ki ga država ne bo vzela iz njihovih knjig, je še dodal. Seiberg tudi pričakuje, da naslednjega leta ne bo preživelo več kot 100 ameriških bank. Evropske države vsaka po svoje Voditelji štirih največjih evropskih gospodarstev se v soboto niso uspeli dogovoriti o skupnem odzivu na trenutne razmere na finančnih trgih. Kot je po zasedanju dejal francoski predsednik in predsedujoči EU Nicolas Sarkozy bodo države vsaka na svoj način, s svojimi ukrepi podprle bančni sistem, vendar se bodo med seboj usklajevale. To je brca v temo, menijo nekateri analitiki Po mnenju analitika Pia De Gregoria iz Centobanca v Milanu je taka odločitev napaka, piše agencija Bloomberg. Po njegovem mnenju bi morale evropske države ustanoviti skupni evropski sklad, ki bi dokapitaliziral banke v težavah. "To je sistemska kriza in potrebuje sistemsko rešitev," je še podprl svojo idejo. | 0 |
Stranka SD ne bo podprla zahteve za oceno ustavnosti novele zakona o vladi, ki jo predlaga Pozitivna Slovenija, kar pomeni, da Jankovićeva stranka nima dovolj podpisov za vložitev ustavne presoje. Pozitivni Sloveniji Zorana Jankovića sta zmanjkala dva glasova za vložitev ocene ustavnosti novele zakona o vladi. Stranko motijo spremembe glede treh ministrstev, umestitev tožilstva pod notranje ministrstvo, priključitev kulturnega ministrstva šolskemu in kmetijskega okoljskemu ministrstvu. Vodja poslanske skupine SD Janko Veber pravi, da se tudi oni sicer z ukinitvijo samostojnega kulturnega ministrstva in prenosom tožilstva ne strinjajo, a da bi bila "škoda za Slovenijo z ustavno presojo bistveno večja, kot če bi pozneje naredili trezen premislek o tem, ali sta takšna organizacija in nadzor nad tožilstvom v Sloveniji res smiselna". Veber računa, da bo koalicija sama znova premislila, ali ni bolje, da se politika posveča gospodarstvu kot pa prerekanju o tem, kakšna naj bodo ministrstva. | 0 |
Program financiranja upošteva krizne razmere Skladno s pred kratkim sprejetim programom financiranja proračuna se bo država v letu 2009 lahko zadolžila za 2,8 milijarde evrov. Dolg za financiranje državnega proračuna bi se tako povečal na 9,3 milijarde evrov. Po izračunih ministrstva za finance bo dolg državnega proračuna konec leta 2009 namreč za 2,2 milijarde evrov oziroma 30,3 odstotka višji od 7,1 milijarde evrov, kolikor kažejo ocene za leto 2008. S tem se bo delež dolga v bruto domačem proizvodu letos povečal za 4,8 odstotne točke, na 23,9 odstotka. Predvideni dve novi izdaji državnih obveznic V letu 2009 sta predvideni tudi dve novi izdaji državnih obveznic, vsaka v predvideni nominalni vrednosti ene milijarde evrov. Veljali bosta za referenčni obveznici na evropskem trgu, kakšna bo njuna ročnost, pa se bo država še odločila. Datum izdaje posamezne obveznice bo določen glede na tržne razmere in pričakovane ekonomske učinke zadolžitve. Zaradi razmer, ki zaradi svetovne finančne krize vladajo na finančnih trgih, se bo v letu 2009 povečal delež zadolževanja s kratkoročnimi vrednostnimi papirji z ročnostjo do vključno 12 mesecev. Avkcij, ki bodo potekale do začetka septembra, bo predvidoma deset, vsaka v okvirni višini 50 milijonov evrov oziroma pri dvanajstmesečnih menicah 250 milijonov evrov. | 0 |
»Če bo Jelinčič iskal povezave - njegova soproga je moja sodelavka,« vrača župan Zoran Janković Jelinčiču milo za drago. Za Janšo pa pravi, da nima pojma o gospodarstvu »Če bo Jelinčič iskal povezave - ne samo, da živi v Ljubljani, ima še več povezav. Njegova soproga je moja sodelavka. Tako, da ta njegov kompot, ta njegova mreža, se lahko s tem zaključi,« župan Ljubljane Zoran Janković odgovarja na očitke prvaka SNS Zmaga Jelinčič. Ta ga namreč obtožuje korupcije oziroma političnega trgovanja za soglasje kmetijskega ministrstva za za prostorskih aktov Ljubljane, ki bodo spremenili tudi zazidljivost 5,5 hektara velikega zemljišča v lasti oziroma zakupu Electe. "Problem je v moralnih načelih" »Ta Jelinčičeva izjava. Ali vam je zdaj bolj jasno, zakaj ne grem v nobeno stranko? Ko sem šel na volitve, sem se odločil, da se ne bom šel tega politikantskega načina. Pred sejo mestnega sveta se menijo: ti boš meni podprl tega za direktorja, jaz bom pa tebi tega. To zame ni politika. Jaz nimam nič proti, da se zmenijo. Nimam celo nič proti muzeju v Murski Soboti.« Tako je še nadaljeval župan in poudaril: »Problem je v moralnih načelih, če je on proti.« »Žalostno je, da nekdo ne zna opravičiti svojih napak in kaže, češ vsi smo takšni. Jaz povem, jaz nisem tak. In ne bom tak. In z njim ne bom sklenil nobenega 'deala',« je še pridal Janković. Še poduk Janezu Janši Janković se je ustavil še izjavi prvaka SDS Janeza Janše, ki je dejal, da naj banke namesto stadiona raje kreditirajo gospodarstvo. »To kaže, da Janez Janša o gospodarstvu ve zelo malo ali pa nič. On se je v enem intervjuju pohvalil, da je v svojih mladih letih ustanovil šest podjetij v tistih časih, ko je bilo to zelo težko. To je njegova izkušnja v gospodarstvu, s katero se želi primerjati z mano konkretno,« je omenil župan in se spotaknil, kaj je Janša naredil s cvetom primorskih podjetji. | 0 |
Polovici nadzornikom se lahko dokaže politična pripadnost Milijarda in pol evrov izgube se je zaradi političnega kadrovanja nadzornih članov nabralo od leta 2000 do 2010, je ugotovila raziskava ljubljanske Ekonomske fakultete, v kateri so analizirali 384 velikih in srednjih podjetij. Največ nadzornikov, ki so bili tako ali drugače povezani z državno politiko, je bilo v energetskih družbah in prometu. Izstopajo tudi panoge, kjer so v lastništvu udeležene še lokalne skupnosti - torej pri oskrbi z vodo, ravnanju z odplakami in odpadki. Prav tako je bilo prek nadzornikov veliko vmešavanja politike v trgovini in predelovalni dejavnosti. Četrtina od 3.368 nadzornikov jih je bilo vsaj dvakrat imenovanih v nadzorne svete podjetij. Skoraj 50 odstotkom od teh nadzornikov se da dokazati politično pripadnost, in to na podlagi javnih evidenc, ki so dostopne, pojasnjuje profesorica Polona Domadenik z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Nižja produktivnost, kjer se vmešava politika Letna produktivnost je bila v podjetjih, kjer so bili politično nastavljeni nadzorniki, za 2,5 odstotka nižja kot v tistih družbah, kjer takšnega kadrovanja ni bilo. Zato se je v desetih letih nabralo kar za 1,5 milijarde evrov izgube, ugotavlja raziskava. To je seveda samo neposredni učinek, koliko je tistega posrednega učinka, je pa seveda šele drugo vprašanje, ki se bo pokazalo bolj dolgoročno, dodaja Domadenikova. Velik vpliv v našem gospodarstvu imajo ljudje, ki so povezani s paradržavnimi skladi - Slovensko odškodninsko družbo in Kapitalsko družbo. V menjalnem sektorju, to je tisti sektor, ki deluje na svetovnih trgih, torej izvozniki, je bilo teh političnih kadrovanj očitno manj kot v nemenjalnem sektorju, torej sektorju, ki delujejo samo na trgu Slovenije, pojasnjuje. Cena, ki jo plačujemo davkoplačevalci zaradi tako imenovanih politično okuženih nadzornikov, je velika manjša rast gospodarstva od potencialne in slabše storitve. Vlasta Tifengraber, TV Slovenija | 0 |
Vladna komisija naj bi ugotovila, da so SŽ dobile državno pomoč, ki pa je niso porabile za prestrukturiranje. Če bi to pomoč morale vrniti, se najverjetneje ne bi izognili stečaju družbe. Interni dokumenti vlade, ki so jih pridobili na časniku Finance, naj bi dokazovali, da se ministrstvo za promet spreneveda z zavračanjem zahtevka SŽ za vračilo 134 milijonov evrov. Poleg tega pa naj bi bil v dokumentih zapisan tudi dvom o upravičenosti državne pomoči SŽ v letih 20032005. V teh letih so SŽ dobilo okoli 136 milijonov evrov pomoči za prestrukturiranje, ki pa ga niso izvedle. Kot poroča časnik, je vladna komisija za nadzor državnih pomoči ugotovila, da državne pomoči, ki so jih Slovenske železnice prejele v letih 2003, 2004 in 2005 za prestrukturiranje družbe, niso bile porabljene v namen, za katerega so železnice državni denar dobile. Prestrukturiranje ni bilo končano, saj so železnice s spremembo zakonodaje postale zopet enovito podjetje. Komisija je v poročilo še zapisala Ugotavljati, da prestrukturiranje ni bilo v celoti izvedeno ali celo, da je bilo napačno, pomeni, da je bila dodeljena državna pomoč, ki ni bila skladna s pravili skupnega trga in bi jo bilo treba vrniti z obrestmi. Na ministrstvu za finance pa naj bi še lani v začetku junija v predstavitvi projekta dokapitalizacije SŽ zapisali tudi Predlagam, da se o tem ne razpravlja javno, ker bi se lahko iz tega sprožil preiskovalni postopek. Generalni direktor Slovenskih železnic Goran Brankovič Foto Slovenske železnice Če bi železnice res morale vrniti prejeti denar, bi to pomenilo takojšnjo insolventnost družbe z vsemi posledicami, ki jih takšno stanje prinaša. Železnice se preprosto ne bodo mogle več izogniti postopkom, ki jih predvidevajo zakonska določila o insolventnosti, pa je za časnik morebitno vračanje denarja komentiral generalni direktor SŽ Goran Brankovič. Po poročanju časnika bi se SŽ tako lahko izognile stečaju le, če bi ministrstvo za promet odobrilo zahtevek SŽ za izplačilo 134 milijonov evrov. Revizijska hiša KPMG je namreč v poročilu zapisala, da naj bi ministrstvo železnicam dolgovalo tak znesek zaradi izpadlega kapitala. | 0 |
Naftni derivati že dražji Povišal se je davek na dodano vrednost. Nova splošna stopnja DDV-ja je 22 odstotkov, znižana, s katero so med drugim obdavčeni hrana in zdravila, pa 9,5 odstotka. To je že podražilo naftne derivate. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za 2,4 centa na 1,495 evra, 100-oktanski bencin za 2,5 centa na 1,519 evra, dizelsko gorivo pa za 2,3 centa na 1,366 evra za liter. Zvišala se je tudi cena kurilnega olja - za liter je treba tako po novem odšteti 0,986 evra oz. 1,6 centa več kot doslej. Ali oziroma kako hitro bodo višjemu DDV-ju sledile še druge podražitve, za zdaj ni znano. Vlada se je za dvig DDV-ja odločila, potem ko je predlog o uvedbi kriznega davka, s katerim bi bili obdavčeni vsi prihodki, naletel na ostro nasprotovanje. A ideje o kriznem davku ni opustila, pustila si ga je za rezervo, če drugi ukrepi konsolidacije javnih financ ne bodo uspešni. Zmanjšalo se bo povpraševanje V Zvezi potrošnikov Slovenije pravijo, da se bo zaradi zviševanja davka zmanjšalo povpraševanje. Pogrešamo aktivnosti za dvig povpraševanja, saj oživitve gospodarstva ni brez potrošnikov. Upamo, da trgovina in živilska industrija vsaj pri osnovnih življenjskih artiklih razlike v davku ne bosta prenašali na potrošnika in da si bosta to breme poskušali razdeliti, so zapisali. Tudi v Trgovinski zbornici Slovenije menijo, da zvišanje DDV-ja ni primeren ukrep. Sprašujejo, ali ne bo škoda, ki jo bosta utrpela trgovina in tudi celotno slovensko gospodarstvo zaradi pričakovane manjše potrošnje, veliko večja, kot pa bodo učinki, ki si jih vlada obeta od zvišanja DDV-ja za državni proračun. Za 250 milijonov več prilivov Da utegne ta ukrep negativno vplivati na potrošnjo, priznava tudi vlada, ki si od višjega DDV-ja letno obeta okoli 250 milijonov evrov več proračunskih prihodkov. Če se bodo višje davčne stopnje v celoti prelile v drobnoprodajne cene, se bo končna potrošnja znižala za 1,5 odstotka, je izračunala. | 0 |
650 evrov za 260 ur na mesec Če vodstvo Veolie Transport Štajerska in stavkovni odbor na jutrišnjih pogajanjih ne bosta dosegla dogovora, bodo zaposleni 18. maja stavkali. Odločitev je v Kidričevem sprejel stavkovni odbor, ki opozarja, da vozniki za 650 do 700 evrov neto plače delajo tudi po 260 ur na mesec. Kot poroča novinarka Radia Slovenija Nevenka Dobljekar, zahtevajo spoštovanje zakonodaje in izenačitev položaja z družbami Veolie v drugih evropskih državah. Predsednik uprave Veolie Bo Karlsson je sicer na pogajanjih pred tednom dni ponudil podpis kolektivne pogodbe s tarifnim in normativnim delom, ki med drugim vključuje urno postavko 4,46 evra na uro za voznike, izplačilo regresa v višini 830 evrov bruto v enkratnem znesku, dodatek za delo v soboto v višini 30 odstotkov, izboljšave glede obravnavanja delovnega časa in dnevnic na občasnih prevozih v Sloveniji in tujini ter vključitev osemurne garancije pod pogoji, ki bodo dogovorjeni. Stavkali novembra 2007, od takrat nič novega Med 410 zaposlenimi je v Veolii Transport Štajerska 350 voznikov, ki so svoje nezadovoljstvo zaradi nizkih plač in slabo vzdrževanih avtobusov izrazili z opozorilno stavko že novembra 2007. Zahtevam so se pridružili tudi zaposleni v Veolii v Novem mestu. | 0 |
Državni zbor je odločil, da poslancu SLS Radovanu Žerjavu ne podeli poslanske imunitete. Državni zbor je s 55 glasovi za in petimi proti sklenil, da poslancu SLS Radovanu Žerjavu ne podeli poslanske imunitete. S tem so poslanci dovolili vodenje kazenskega postopka zoper Žerjava zaradi šestih kaznivih dejanj obrekovanja. Sklep, da državni zbor Žerjavu ne podeli imunitete, je DZ predlagala mandatno-volilna komisija,ki je obravnavala zahtevo kazenskega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča. Zaradi ''šlamparije'' toži SCT Žerjav, ki se na imuniteto ni skliceval, je v zvezi s kazenskim postopkom zoper sebe že pojasnil, da gre za tožbo zasebnega podjetja SCT, ker naj bi po njihovem mnenju kot minister za promet ''v medijih z neresničnimi izjavami blatil SCT''. Pri tem kot primer navaja besede ''šlamparija'' SCT pri izvedbi del v šentviškem predoru. | 0 |
Obstajala naj bi tudi možnost likvidacije Istrabenza Prevzema Istrabenza še ne bo, saj je vseh šest družb, ki so nameravale izpeljati prevzem, podpisalo pogodbo o delni razveljavitvi sporazuma. Maksima Holding bi sicer morala, zaradi odstopa od prevzema Istrabenza, družbam NFD Holding, Maksima Invest, Finetol, Daimond in Fidina plačati 20 milijonov evrov kazni, je poročal časnik Finance, a kaže, da se to ne bo zgodilo. Podpisnice sporazum prekinile Maksima Holding je na spletnih straneh Ljubljanske borze objavila, da so podpisniki sporazuma 31. decembra podpisali pogodbo o delni razveljavitvi sporazuma, s katero so razveljavili določbe sporazuma glede obveznosti skupnega nastopa pri objavi prevzemne ponudbe za delnice Istrabenza. Tako so formalno prekinili določila sporazuma, ki naj bi zaradi zunanjih okoliščin že pred tem postala nezavezujoča oziroma neizvršljiva. Plačila kazni ne bo? Poleg tega nobena podpisnica v roku, kot ga določa obligacijski zakonik za sklenitev glavne pogodbe šest mesecev od roka, določenega za njeno sklenitev, oz., če rok ni določen, od dneva, ko bi po naravi posla in okoliščinah pogodba morala biti sklenjena, ni zahtevala sklenitve tega sporazuma. S tem naj bi določila, po katerih bi morali skleniti sporazum o skupnem nastopu, postala brezpredmetna oz. neizvršljiva, so zapisali v Maksimi Holding. Sporazum so družbe podpisale marca lani Maksima Holding, katere večinski lastnik je predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar, je marca podpisala prevzemni sporazum, po katerem naj bi do 31. decembra odkupila delnice družb Staneta Valanta. Tega pa zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ni storila, saj ni dobila zadostnih finančnih sredstev, poročajo Finance. Po pogodbi bi morala Maksima Holding plačati 15 odstotkov odkupnega zneska za 25-odstotni delež Istrabenza, ki je bil v lasti preostalih petih omenjenih družb. Omenjeni delež je bil ob podpisu pogodbe vreden 129,9 milijona evrov, zdaj pa je le še 29 milijonov evrov. Kazen zaradi odstopa od pogodbe je 19,5 milijona evrov, čemur pa je treba prišteti še stroške, ki so jih družbe imele s posojili, z obrestmi in drugimi nadomestili iz posla. Četrtina Istrabenza tako ostaja v lasti petih Valantovih družb. Na sestanku upnikov o prihodnosti Istrabenza Kmalu pa bo tudi znano, kdaj bo na pobudo Petrola, tretjinskega lastnika koprske družbe, sestanek upnikov in večjih delničarjev koprske družbe, na katerem naj bi se dogovorili, kaj storiti z dolgovi Istrabenza. V kratkem naj bi sklicali tudi skupščino družbe, na kateri bodo skušali predčasno zamenjati nadzorni svet, ki se mu bo mandat iztekel 29. maja. Po virih časnika Finance so se pred novim letom sestale tudi banke, pri katerih ima Istrabenz posojila, rešitve pa naj ne bi dosegli zaradi različnih zavarovanj posojil. Če se na sestanku upnikov ne bodo zmenili za zamenjavo dolgov v lastniške deleže, pa naj bi obstajala tudi možnost likvidacije Istrabenza. | 0 |
Danes v Posavju vlada obsedeno stanje. V višjih predelih je napadlo 15 in več centimetrov snega in še naprej sneži. Zaradi mokrega snega prihaja do snegoloma. „Mislili smo, da na strelišču na Radni poteka strelsko tekmovanje,“ je povedala poslušalka, ko je poslušala nenehno rafalno streljanje. Izkazalo se je, da gre za snegolom, saj podrta drevesa sprožajo verižne reakcije in se podira gozd. Po prvih ocenah je škoda velika, kakšna je v resnici, bo znano po tem, ko bo s cest odstranjeno drevje. Zaradi vode so zaustavili tudi NEK. Zaradi obilice podrtih dreves so pretrgane električne žice in nekaj tisoč gospodinjstev je še zdaj brez toka. Na delu so cestne službe, električarji, gasilci in civilna zaščita, a tudi občani so se samoorganizirali, vzeli v roke motorke in sekire in skušajo očistiti ceste, da bi po njih stekel promet. Življenje v nekaterih predelih Posavja je danes dobesedno obstalo, saj zaradi razdejanja enostavno ni moč nikamor priti. Po podatkih regijskega centra za obveščanje je bilo v krški občini brez elektrike tisoč gospodinjstev, v brežiški občini nekaj več, v Kostanjevici dobrih dvesto , v sevniški občini pa kar 3200 gospodinjstev. Večina cest je bila danes zaprta, pojavljali so se plazovi, ponekod poplave, precej dela pa je bilo tudi s prečrpavanjem meteorne vode. V Posavju, kjer je veliko gospodinjstev še kar v temi, s strahom pričakujejo noč, še zlasti zato, ker je spet začelo obilno snežiti. Vreme je v celotni državi povzročilo veliko težav. | 0 |
Čez pet let bo Merkur uspešno trgovsko podjetje s tehničnim blagom, prilagojeno razmeram na trgu, modernim smernicam, preveval pa ga bo duh optimističnih ljudi, meni predsednik uprave Knuplež. Bojan Knuplež Merkur še ni insolventen, nujna pa je hitra sanacija, po kateri bo od družbe ostala le maloprodaja, je v pogovoru za današnje Finance povedal predsednik uprave Merkurja Bojan Knuplež. O sanaciji mora še vedno odločati upniški odbor, s katerim ima vodstvo v ponedeljek sestanek, medtem ko je današnja seja nadzornega sveta odpovedana. Knuplež je pojasnil, da Merkur vsak mesec posluje z izgubo in če podjetje ne bo hitro sanirano, bo izgube po nepotrebnem še veliko več. Motena je tudi oskrbna veriga, saj vsi čakajo na končno stališče do sanacije Merkuja. Knuplež ima pripravljenih več scenarijev reševanja, ki pa so odvisni od pogovorov z bankami in od razpleta razmer v podjetju. Dokapitalizacija bo še ta mesec Na ponedeljkovem sestanku dokapitalizacija še ne bo zagotovljena, bo pa storjen korak naprej, meni Knuplež in pričakuje, da bodo sredstva zagotovljena še ta mesec. O višini dokapitalizacije, ki je vsekakor nujna, ni govoril, je pa dejal, da več kot bo začetnih sredstev, hitreje bo sanacija izvedena. Knuplež meni, da je eden od razlogov za Merkurjeve težave, ker se ni dovolj hitro odzival na spremembe in izzive trga. Tako je Merkur treba reorganizirati, spremeniti model poslovanja in narediti organizacijski model, primerljiv s podjetji na zahodu. Potem šele lahko začne po določenem obdobju poslovati z dobičkom. To velja za vsa podjetja v skupini, razen za Big Bang, ki že posluje z dobičkom, je poudaril. Glavna sanacija bo po Knupleževih besedah pri maloprodaji, pri čemer prodaja posameznih trgovskih centrov ni več v igri. Mersteel bo šel svojo pot, ni pa še znano, ali s prodajo nemškemu jeklarskemu velikanu ThysenKrupp, saj pogovori še potekajo. Čez pet let bo Merkur uspešen in prilagojen Meni, da bo Merkur čez pet let uspešno trgovsko podjetje s tehničnim blagom, prilagojeno tržnim razmeram, modernim smernicam in preveval ga bo optimistični duh ljudi, ki bodo delali v njem. Stečaj bi bil na drugi strani najslabša možnost za vse in slovensko gospodarstvo bi v hipu ostalo brez nekaj sto milijonov evrov, meni prvi mož Merkurja. Pojasnil je, da je njegov edini motiv za prevzem vodenja podjetja rešitev Merkurja. In če so mi upniki to zaupali, jim bom zaupanje povrnil. Pri tem moje solastništvo v Merfinu ne igra nobene vloge in do Merfina se bom vedel kot do vsakega drugega podjetja. Če sem bil pa pri Merfinu šlampast in neodgovoren do svojega denarja, je pa to moja težava, ki sem jo v svoji glavi že rešil, je dejal in dodal, da obveznosti zaradi deleža v Merfinu še ni v celoti odplačal. | 0 |
Raško Položaj v podjetjih odvisen od vodenja V podjetjih na Koroškem je zaradi posledic svetovne finančne in gospodarske krize v naslednjih mesecih ogroženih okoli 300 zaposlenih, kažejo podatki ZSSS-ja. Sekretar koroške območne enote ZSSS-ja Lojze Raško je pri tem izpostavil predvsem težave delavcev, ki jih podjetja najamejo pri zaposlitvenih agencijah. Ti delavci niso člani sindikata, imajo enake pravice kot ostali delavci, delodajalci pa jih po njegovih besedah najlažje odpustijo . Johnson Controls NTU Ogroženih 100 delovnih mest Po podatkih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je v podjetju Johnson Controls NTU, ki je tretji največji regijski zaposlovalec, prek agencij zaposlenih okoli 100 delavcev. Ogrožena so vsa njihova delovna mesta. Poleg tega so v tem slovenjgraškem podjetju kot ukrep ob zmanjšanju naročil uvedli 36-urni delovni teden, tako da v podjetju ob nujnem koriščenju nadur in dopustov do konca januarja 2009 ob petkih ne delajo. V podjetju je 750 zaposlenih, dela pa naj po zagotovilih uprave ne bi izgubil nihče od zaposlenih za nedoločen čas. Livarna Vuzenica Ogroženih 30 delovnih mest Raško je izpostavil tudi stanje v podjetju Livarna Vuzenica, ki ima 405 zaposlenih in spada pod okrilje Sindikata kovinske in elektro industrije. V vuzeniškem podjetju je po njegovih podatkih ogroženih 30 agencijskih delavcev, sicer pa so vsi zaposleni zaradi pomanjkanja dela prisiljeni koristiti nadure in dopuste. Okoli 30 zaposlenih agencijskih delavcev imajo tudi v podjetju SGP Kograd Igem. Marles Podvelka Vprašljivih 20 delovnih mest Medtem na Koroškem močno prisotna lesna panoga za zdaj ne poroča o zmanjševanju števila zaposlenih, le v podjetju Marles Podvelka je vprašljivih 20 delovnih mest z zaposlenimi za določen čas. Raško je izpostavil tudi že znan podatek, da slovenjgraško podjetje Prevent do sredine prihodnjega leta 80 zaposlenim za določen čas ne bo podaljšalo pogodbe. Trenutno dobro kaže ostalim panogam v regiji, kjer je delovno aktivnih okoli 27.000 ljudi, med drugim dodatno zaposlujejo v podjetjih Nova oprema in Koratur. Sicer pa je po Raškovih besedah položaj v posameznih podjetjih precej odvisen od dobrega načrtovanja vodstva podjetij. | 0 |
Zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke v Tokiu Javni dolg v razvitih državah v povprečju znaša 110 odstotkov bruto domačega proizvoda in je tako bolj ali manj na vojnih ravneh, je opozorila Christine Lagarde. Brez rasti je prihodnost svetovnega gospodarstva ogrožena, največja ovira za rast bo v prihodnje nedvomno breme dediščine javnega dolga, je dejala generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada IMF v Tokiu, kjer poteka letno zasedanje IMF-a in Svetovne banke. Javni dolg v razvitih državah naj bi po predvidevanjih IMF-a prihodnje leto narasel na 113 odstotkov BDP-ja, rekorderka med razvitimi državami pa je Japonska, kjer dolg dosega 237 odstotkov BDP-ja. Javni dolg je 100 odstotkov BDP-ja presegel že tudi v ZDA, v evrskem območju pa je bil medtem v prvem letošnjem četrtletju pri 88,2 odstotka BDP-ja. Nujna je gospodarska rast Lagardova je zatrdila, da je zniževanje javnega dolga ključna naloga, ki pa bo brez gospodarske rasti izjemno težka in bo terjala pravilno dinamiko zniževanja primanjkljaja, zato da ne bodo človeški stroški tega procesa previsoki. Visoka zadolženost zelo otežuje zagon rasti, tako da morajo države hoditi po zelo ozki poti. Verjetno gre za dolgo pot, za katero ne obstajajo nobene bližnjice. A po tej poti morajo iti, je dejala Francozinja. Pojasnila je še, da so oblasti v razvitih državah zaradi visokega dolga zelo izpostavljene izbruhom nezaupanja. Zadolženost jim namreč otežuje prepotrebne naložbe v infrastrukturo 21. stoletja ob sočasnem ohranjanju socialnih modelov. Schäuble se strinja Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble pa je v japonski prestolnici presodil, da prezadolžene članice območje evra nimajo druge alternative, kot da na srednji rok znižajo javni dolg. Prepričan je, da odpoved temu cilju ne bi vzbudil zaupanja, temveč prej zmedo. Trenutna povišana brezposelnost in gospodarske težave so namreč po njegovem mnenju prav posledica javnofinančne šibkosti. | 0 |
A za zdaj so se za sodelovanje dogovorili le v štirih evropskih državah Nissanov najnovejši električni lepotec leaf ne bo samo ekološki, ampak tudi prijazen denarnici - po napovedih bo zanj namreč treba odšteti manj kot 30.000 evrov. Tretji največji japonski izdelovalec avtomobilov je v ponedeljek sporočil, da bo leaf izraz je angleški in v prevodu pomeni list v Evropi, tudi po zaslugi številnih državnih pomoči in spodbud, stal okoli 30.000 evrov. V želji, da bi električne avtomobile čim bolj približali evropskemu kupcu, sta Nissan in njegov evropski partner Renault namreč pripravljena investirati štiri milijarde evrov v množično proizvodnjo leafa ob tem si seveda obetata, da bo prodaja tovrstnih avtomobilov do leta 2020 zrasla na 10 odstotkov celotne prodaje tovrstnih vozil, a le, če jim pri tem pomagajo tudi države. Največ olajšav ponuja Nizozemska Za začetek so dogovor dosegli s Portugalsko tam bo cena za avtomobil, vključno z baterijo, fiksna, 29.955 evrov, z Irsko tam bo stal 40 evrov več, Nizozemsko tam bodo kupci sicer morali za avtomobil plačati 32.839 evrov, a jim bo država ponudila olajšave pri davkih, s čimer bodo lahko v petih letih prihranili med šest in 19.000 evri in Veliko Britanijo, kjer bodo leafa ponujali za 23.350 funtov 27.163 evrov, poleg tega pa bodo od leta 2013 v tej državi omenjene avtomobile tudi izdelovali. Nissan priznava, da se je za omenjene štiri države odločil predvsem zaradi številnih državnih spodbud, ki jih bodo deležni kupci avtomobilov. A to ne pomeni, da se bo japonsko podjetje tudi ustavilo pri teh državah - Japonci namreč napovedujejo, da bo leaf do konca prihodnjega leta torej 2011 na voljo v vseh večjih zahodnoevropskih državah. Prvi avtomobili v Evropi konec leta Vsi, ki nameravajo električnega lepotca, ki lahko z enim polnjenjem prevozi 160 kilometrov, kupiti, lahko svoje ponudbe začnejo oddajati že julija, prvi avtomobili pa bodo v Evropo prispeli že julija. | 1 |
Namestnik kitajskega ministra za trgovino Wei Jianguojem je na srečanju z gospodarskim ministrom Andrejem Vizjakom izrazil pripravljenost kitajske strani na poglobljeno vlaganje v Sloveniji, pri čemer se je posebej zanimal za logistiko. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, ki spremlja predsednika vlade Janeza Janšo na uradnem obisku na Kitajskem, se je danes v Pekingu sestal z namestnikom kitajskega ministra za trgovino Wei Jianguojem. Vizjak je po srečanju v izjavi za slovenske medije povedal, da je Wei izrazil pripravljenost kitajske strani na poglobljeno vlaganje v Sloveniji, pri čemer se je posebej zanimal za logistiko. Slovenske investicije na Kitajskem se bodo še krepile Tokratni obisk je bil po Vizjakovih besedah tudi priložnost za analizo težav, ki jih imajo slovenska podjetja na Kitajskem. Slovenske investicije v državi z največ prebivalci na svetu se sicer krepijo, Vizjak pa je po pogovoru s slovenskimi gospodarstveniki in poslovneži, ki so se danes v Pekingu udeležili slovensko-kitajske poslovne konference, zaključil, da se bodo krepile še naprej. | 1 |
Indijske oblasti ukazale dobavo goriva letalskemu prevozniku Air India naj bi bil rešitelj za Adrio Airways, toda indijski nacionalni prevoznik ima tudi sam negotovo usodo. Mučijo ga obsežni dolgovi, težave pri oskrbi z gorivom in nezadovoljni delavci. Ob obisku slovenskega premierja Boruta Pahorja v Indiji so podpisali memorandum o sodelovanju med Adrio Airways, Aerodromom Ljubljana in Air India, ki naj bi na poletih v Severno Ameriko opravila postanke na ljubljanskem letališču. S tem bi bil Adrii Airways omogočen neposreden dostop do ameriškega in indijskega trga, zagotovljeno bi bilo tudi dodatno število potnikov na obstoječih linijah. Air India naj bi v Ljubljano začel leteti v začetku poletne sezone, s koncem marca, ali v začetku zimske sezone, s koncem oktobra. Začetek poletov naj bi bil odvisen tudi od tega, kdaj bo indijski nacionalni prevoznik dobil letala boeing 737, katerih dobava zamuja. Toda težav pri dobavi omenjenega letala ni samo pri ameriškem proizvajalci, govori se namreč, da naj bi Air India kar sam odložil naročilo. Glavni razlog za to so finančne težave, v katere je močno zabredla indijska letalska družba. Velika izguba Air India je v lasti vlade in je največji letalski prevoznik v Indiji, a so mu primat na trgu že davno prevzele druge indijske letalske družbe, potem ko je pred 20 leti prišlo do deregulacije indijske letalske industrije. Letošnjega marca je imela družba rekordno izgubo, za več kot milijarde evrov, in oblasti že resno razmišljajo o umiku iz lastništva. S tem so ogrožene nadaljnje finančne injekcije in tudi sama usoda družbe. V družbi in v vladi sicer zanikajo, da bi se vlada umaknila, a priznavajo, da je bilo preteklosti podjetje priča slabemu vodenju. Toda težave se kopičijo. Ta teden so zaposleni zagrozili s stavko, če podjetje ne bo redno izplačevalo plač in prišlo na dan z načrtom za izhod iz krize. Vladni ukaz za dobavo goriva Si je pa podjetje ta teden vsaj zagotovilo nadaljnje polete za svoja letala, potem ko je vlada ukazala dobavo goriva za naslednje tri mesece. Konec maja in v začetku so morali namreč odpovedati nekaj deset poletov, saj naftna podjetja zaradi neplačanih računov niso hotela napolniti rezervoarje letal. Da se težave pri Air India pojavljajo na vseh ravneh, dokazuje tudi pripoved novinarke pri New York Times, ki je delila zgodbo novega pilota pri indijskemu prevozniku. Ta je med enim od poletov prišel do grozljivega odkritja, ko je vstopil v pilotsko kabino in videl, da sta oba pilota kar časopisom prekrila okna, da jima ne bi svetilo sonce v oči, kar je huda kršitev pravil. Indijski minister za civilno letalstvo Vadžalr Ravi je napovedal, da bo vlada v prihodnjih tednih potrdila načrt prestrukturiranja dolgov, takrat pa bo znana usode družbe in verjetno tudi usoda slovenskega sodelovanja, ki naj bi bilo odrešilno za našega letalskega prevoznika. | 0 |
Maribor - Družba Geoplin bo na podlagi začasne sodne odredbe odklopila plin mariborskemu podjetju Montavar, ki Geoplinu za dobavljeni zemeljski plin dolguje že več kot 203.000 evrov. Po pisanju današnje izdaje časnika Dnevnik kljub velikemu dolgu Geoplin doslej ni mogel prekiniti dobave plina, ker sta ventila v poslovnih prostorih Montavarja. V Montavarju doslej niso bili pripravljeni prostovoljno zapreti plinovoda. Geoplin je po navedbah časnika zato pooblastil odvetniško pisarno Ketiš, Janžekovič in partnerji, ki je na mariborskem okrožnem sodišču vložila tožbo in podala predlog za izdajo začasne odredbe. Sodišče je v ponedeljek izdalo sklep, po katerem lahko Geoplin zapre ventile v spremstvu policije in sodnega izvršitelja. Če bi v Montavarju to onemogočili, jim grozi kazen 100.000 evrov. Če tudi sodna pot ne bo zalegla, so v Geoplinu že zagrozili, da bodo posegli po še skrajnejši možnosti - danes bodo zaprli ventil na svoji merilno-regulacijski postaji. V tem primeru ne bodo dobivala zemeljskega plina tudi vsa druga podjetja, ki delujejo na območju nekdanje Metalne in ki zaposlujejo več kot 1500 ljudi. Če bi se to zgodilo, bodo omenjeni odvetniki vložili kazensko ovadbo zoper Tomaža Rojsa, likvidacijskega upravitelja Montavarja, še piše Dnevnik. Lastnik mariborskega Montavarja Goran Mladenović je v začetku junija sprožil postopek likvidacije podjetja, ki je nazadnje zaposlovalo 630 ljudi. Kot je Mladenović pred časom povedal za časnik Večer, je za to kriva predvsem spodletela naložba v sarajevsko družbo Bosnaputevi oziroma vodstvo NLB, ki naj bi ga napeljalo k temu poslu. | 0 |
Da bodo preživela, se morajo slovenska podjetja podati na nove trge, v Azijo, arabski svet in Latinsko Ameriko. To je zaključek posveta o gospodarski diplomaciji. Vloga države je pri tem ključna. | 1 |
Ljubljana - Za nastanek odličnih projektov in izdelkov je poleg tehnološkega razvoja pomemben tudi proces oblikovanja, ki lahko pripomore k večji privlačnosti izdelkov, doseganju višjih cen in vzdrževanju konkurenčnosti podjetij, so na sredinem srečanju v Ljubljani menili predstavniki slovenskih podjetij, nagrajenih s prestižno nagrado red dot. Kot je dejal Leon Korošec iz Elana, ki je nagrado red dot letos prejel za smuči iz serije SLX WaveFlex, pri kupcih novih smuči pogosto ne gre za racionalno odločitev, temveč emocionalno, zato se zavedajo, da jih morajo prepričati tudi z dovršeno obliko smuči. Poleg potrebne funkcionalnosti izdelka in inovacij zato veliko pozornosti namenijo oblikovanju, ki lahko pripomore k večji atraktivnosti izdelkov, je dodal produktni vodja Elana Luka Grilc. Da mora proces oblikovanja podpreti tudi vodstvo v podjetju, je menil Igor Zupan iz Alpine, ki je to prestižno nagrado letos dobila za čevelj za smučarski tek promise, ki je po uporabi skoraj popolnoma razgradljiv. Proces oblikovanja morajo zaposleni in vodstvo razumeti kot dodano vrednost in ne kot breme, je menil Zupan. Oblikovalec Jure Miklavc, ki sodeluje z Alpino, je ob tem dodal, da "oblikovanje ni strošek, oblikovanje je investicija," ki zaradi večje privlačnosti izdelkov dejansko vodi do zmanjšanja stroškov podjetij. Oblikovalci imajo pri tem tudi veliko odgovornost, saj podjetja pričakujejo, da bodo skozi prodajo povrnila stroške, ki so jih namenila za oblikovanje. Nagrado red dot je letos dobilo tudi podjetje Kolpa, in sicer za kopalniško pohištvo Cher. Kot je dejal direktor prodaje za Jugovzhodno Evropo pri Kolpi Tomaž Drenik, kupce v zadnjem času nagovarjajo tudi z dizajnom. Poleg standardnega so zato oblikovali tudi dodatni program, s katerim želijo dvigniti prepoznavnost in dodano vrednost blagovne znamke Kolpa san. Nagrado red dot - slednjo podeljujejo od leta 1955 in velja za eno izmed najbolj prestižnih priznanj v dizajnu - sta letos dobili tudi Kovinoplastika Lož za univerzalno okensko krilo Unisash Arx View in podjetje Gigodesign za izdelek urbanega pohištva Sitty. | 1 |
Danes je premiera Janeza Janšo, na prvi dan obiska na Japonskem, v cesarski palači v Tokiu sprejel japonski cesar Akihito Janša je cesarju izročil tudi priložnostni darili, herbarij Froelichovega svišča, cvetlice, ki je endemična v Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah, ter človeško ribico v bronu. Na prvi dan obiska na Japonskem je premiera Janeza Janšo danes v cesarski palači v Tokiu sprejel japonski cesar Akihito. Janšev obisk na Japonskem je prvi obisk kakšnega slovenskega premiera v deželi vzhajajočega sonca. Japonski cesar Akihito pa je že leta 1976, tedaj še kot prestolonaslednik, obiskal Slovenijo. Obojestransko zanimanje za podnebne spremembe Premier Janša in cesar Akihito sta precej pozornosti namenila podnebnim spremembam, saj je cesar, kot je dejal premier, velik ljubitelj narave in ga zanimajo vsi napori za to, da se negativni učinki podnebnih sprememb ne bi odrazili na poslabšanju pogojev za življenje prihodnjih generacij. V sredo bo tudi vrhunsko srečanje EU in Japonske, v ospredju pozornosti pa naj bi bili ukrepi za boj proti podnebnim spremembam. Z Janšo tudi skupina poslovnežev Janšo na obisku spremlja minister za gospodarstvo Andrej Vizjak ter skupina 27 slovenskih poslovnežev. Ti bodo v torek sodelovali na slovensko-japonski poslovni konferenci oziroma predstavitvi slovenske avtomobilske industrije, s katero želijo spodbuditi sodelovanje med slovenskimi proizvajalci avtomobilskih delov in japonsko avtomobilsko industrijo. | 1 |
Križanič Slovenija uživa velik ugled Minister za finance France Križanič je napovedal, da bo Slovenija za povečanje sredstev IMF-ja iz deviznih rezerv najverjetneje namenila do 500 milijonov dolarjev. Za ta namen bo morala Banka Slovenije najverjetneje vzeti posojilo pri Evropski centralni banki. Pomoč bo šla tudi pomembnim trgovinskim partnericam Spomnimo, da so se voditelji skupine G20 dogovorili, da bodo Mednarodnemu denarnemu skladu in drugim mednarodnim finančnim ustanovam namenili dodatnih 1.100 milijard ameriških dolarjev za boj proti krizi. Sredstva IMF-ja naj bi povečali za 500 milijard dolarjev, podprli pa so tudi povečanje obsega posojil v višini vsaj 100 milijard dolarjev s strani mednarodnih razvojnih bank, med njimi Svetovne banke. Minister Križanič je prepričan, da bo povečanje sredstev IMF-ju za pomoč državam, ki so se zaradi krize znašle v težavah, koristno, saj bo pomoč namenjena tudi pomembnim zunanjetrgovinskim partnericam, obenem pa bo to koristno tudi za splošno izboljšanje gospodarskega razpoloženja v svetu. Slovenija uživa velik ugled Pojasnil je tudi, da se je spomladanskega srečanja IMF-ja in Svetovne banke udeležila tradicionalno močna delegacija in da je imel v okviru srečanja številne sestanke s strokovnjaki obeh ustanov, ki so zadolženi za območje jugovzhodne Evrope in tudi Slovenijo. Minister zagotavlja, da je ugled države v obeh ustanovah velik, saj Slovenija od leta 2004 v obeh nastopa kot razvita država in država donatorka, ki mora ostalim pomagati pri zmanjševanju razvojnega zaostanka. S svojimi izkušnjami naj bi pomagala tudi državam Zahodnega Balkana. | 1 |
Premier in predsednik države sestankujeta, spopadi med protestniki in policijo v Atenah pa se nadaljujejo Vodja glavne grške opozicijske stranke George Papandreu je danes vlado pozval, naj odstopi in razpiše predčasne volitve zaradi nemirov, ki so državo zajeli, potem ko je policija v soboto ubila 15-letnega fanta. "Vse, kar lahko ta vlada naredi v tem trenutku, je, da odstopi in ljudem možnost, da povejo svoje mnenje," je dejal Papandreu. Premier in predsednik države na sestanku Premier Kostas Karamanlis se je sicer danes na nujnem sestanku sešel s predsednikom države Karolosom Papuliasom in voditelji političnih strank. Karamanlis je po srečanju povedal, da ne bo popustil izgrednikom. "Nihče nima pravice izrabiti tega tragičnega incidenta kot izgovor za surovo nasilje, za dejanja proti nedolžnim ljudem, njihovemu imetju in družbi kot celoti ter proti demokraciji," je poudaril. Predsednik je pozval državljane, naj spomin na pokojnega fanta počastijo mirno. "To je dan žalovanja za vse nas ... vendar je treba spoštovati institucije in zakone," je poudaril v sporočilu za javnost. Novi spopadi med policijo in protestniki Policija se je medtem znova spopadla s protestniki pred grškim parlamentom. Protestniki so v policiste metali molotovke in druge predmete. Oblasti so danes zaprle ulice v Atenah, da bi preprečile novo plenjenje in uničevanje trgovin in bank. Policija je v ponedeljek aretirala 87 ljudi, 12 policistov je bilo ranjenih, najmanj deset ljudi je poiskalo zdravniško pomoč zaradi težav z dihanjem, ki jih je povzročil oblak solzivca v središču grške prestolnice. Oblasti danes pričakujejo nove proteste, saj bo popoldne v južnem predmestju Aten Palio Faliro pogreb 15-letnega Aleksisa Grigoropulosa, ki sta ga v soboto ustrelila policista. Povod za proteste uboj 15-letnika Najhujši nemiri v Grčiji v zadnjih desetletjih so izbruhnili v soboto zvečer, ko se je razširila novica o uboju fanta v bohemski atenski četrti Eksarhija. Čeprav vse okoliščine streljanja še niso znane, sta bila oba policista priprta in osumljena uboja. Proteste so začeli anarhisti, v znak solidarnosti pa so se jim pridružili še dijaki in študenti. Študenti, oboroženi z molotovkami in kamenjem, so se s policijo spopadli tudi v Solunu, o nemirih pa so poročali še iz najmanj osmih mest po državi. Nastalo škodo ocenjujejo na več milijonov evrov. | 0 |
Pred sedežem Gradbenega podjetja Grosuplje so se zbrali delavci, ki so od lastnika Borisa Dolamiča želeli pojasnila, zakaj še vedno ni plač, ki jim jih dolguje, in pa tudi, zakaj ni vplačal stečaja, ki ga je uprava podjetja vložila že pretekli teden. Pred sedežem Gradbenega podjetja Grosuplje so se zbrali delavci, ki so od lastnika Borisa Dolamiča želeli pojasnila, zakaj še vedno ni plač, ki jim jih dolguje, in pa tudi, zakaj ni vplačal stečaja, ki ga je uprava podjetja vložila že pretekli teden. | 0 |
Občutno znižanje cen stanovanj lahko tistim s hipotekarnimi krediti povzroči obilico težav. Kaj če bo vaše stanovanje vredno manj, kot ste dolžni banki? Banke ob tem, ko vam odobrijo kredit poskrbijo tudi za to, da bodo svoj denar zagotovo dobile nazaj. V primeru stanovansjkih kreditov je tako zavarovanje največkrat hipoteka ali zastavna pravica na nepremičnini. To pomeni, da v primeru, da svojih obveznosti do banke ne izpolnjujete, banka vaše stanovanje zaseže, ga da na dražbo, proda in z izkupičkom poravna vaš dolg. Kar nekaj ljudi pa bi se ob napovedanem znižanju vrednosti nepremičnin lahko znašlo v težavah, saj bodo njihove nepremičnine vredne manj, kot pa so dolžni banki. Najbolj na udaru bodo tisti, ki so s kreditom poplačali celo ali pa večino vrednosti nepremičnine, med njimi še posebej kreditojemalci, ki so se za nakup odločili v letih 2007 in 2008, ko so bile cene na vrhuncu. Vas zanima, kaj čaka kreditojemalce, kako banke ocenjujejo prihajajočo situacijo in na kakšen način ocenjujejo vrednost nepremičnin? Je vaše stanovanje vredno dovolj? | 0 |
V zadnjem četrtletju 2009 je bilo v povprečju 3900 prostih delovnih mest oziroma 1500 manj kot v prejšnjem četrtletju, število zasedenih delovnih mest pa se je zmanjšalo za 6000. Delo krepi človeka. V zadnjem četrtletju lanskega leta je bila stopnja prostih delovnih mest za 0,1 odstotne točke manjša kot v predhodnem četrtletju, znašala je 0,5 odstotka. Glede na enako četrtletje 2008 je bila stopnja prostih delovnih mest za 0,1 odstotne točke nižja. Tokrat se je stopnja prostih delovnih mest spustila pod en odstotek na vseh področjih dejavnosti, z izjemo drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, kjer je znašala 1,5 odstotka. V to področje dejavnosti so med drugim vključene tudi zaposlovalne dejavnosti oziroma agencije za posredovanje delovne sile, kjer je gibanje delavcev nekoliko nad slovenskim povprečjem, zato je povpraševanje po delovni sili v tej dejavnosti nekoliko večje kot v drugih dejavnostih. Ponudba prostih delovnih mest še skromnejša Po dveh zaporednih četrtletnih padcih gospodarstva je Slovenija tudi uradno zašla v recesijo. Na področju prostih delovnih mest je bil že v zadnjem četrtletju leta 2008 zabeležen občuten padec v povpraševanju po delovni sili, in sicer za kar 60 odstotkov manj kot v tretjem četrtletju 2008. Od takrat dalje se je število prostih delovnih mest gibalo okoli 5000 povprečno v posameznem četrtletju. V četrtem četrtletju 2009 je bilo to število še nekoliko manjše, v povprečju je bilo le slabih 3900 prostih delovnih mest. Delodajalci z 10 ali več zaposlenimi osebami so v tem četrtletju razpisali nekaj več kot 2400 ali 63 odstotkov vseh prostih delovnih mest. Iz četrtletja v četrtletje manj zasedenih delovnih mest Število zasedenih delovnih mest se je skozi leto 2009 zmanjševalo. V zadnjem četrtletju 2009 je bilo tako zasedenih povprečno 809.000 delovnih mest ali za približno 6000 manj kot v tretjem četrtletju 2009. Največji upad števila zasedenih delovnih mest je bil v primerjavi s predhodnim četrtletjem zabeležen v predelovalnih dejavnostih, in sicer za okoli 5000 in v gradbeništvu za okoli 2100. Poklici prihodnosti bodo temeljili na kombiniranju različnih znanj, vseživljenjskega učenja in prilagajanja. Preverite, kateri poklici bodo dominirali v prihajajočem desetletju? | 0 |
Koprska gradbena družba p(Stavbenik), ki od decembra 2010 obnavlja piranski mandrač, napoveduje, da bodo dela končana do julija le... Koprska gradbena družba Stavbenik , ki od decembra 2010 obnavlja piranski mandrač, napoveduje, da bodo dela končana do julija letos, če pod vodo ne bodo odkrili še kakšnega presenečenja. Direktor Stavbenika Mitja Petrič se je tako odzval na pomisleke piranskega gostinca Bojana Salomona, ki je v včerajšnjih Financah obupaval zaradi prometne zapore in dejal, da moli, »da Stavbenik preživi to krizo in da v kratkem času konča ta projekt«. Podjetje, ki zaposluje 112 ljudi, kljub krizi v gradbeništvu redno izplačuje plače in redno plačuje vse obveznosti. Letos načrtujejo prihodke na lanski ravni, to je okoli 25 milijonov evrov, dobiček pa se bo predvidoma povzpel na 100 tisoč z lanskih 60 tisoč evrov. »Ob stečaju nekaterih večjih tekmecev smo vsi računali, da bo laže priti do poslov na javnih razpisih, pa smo se zmotili. Iz velikih podjetij je nastal kup malih, ki se združujejo v konzorcije, tako pridobijo reference in se potegujejo za posle s ponudbami, ki so povsem pod ceno,« je dodal Petrič. | 1 |
Vlada je trošarine znižala Prihodnja dva tedna bo obisk bencinske črpalke znova bolj udaril po žepu - dražji bodo tako bencin za okoli dva centa in pol kot tudi dizelsko gorivo in kurilno olje. Liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina bo dražji za 2,7 centa in bo stal 1,523 evra, 100-oktanski bencin pa bo dražji za 2,4 centa - nova cena za liter bo tako 1,540 evra. Cena litra dizelskega goriva se bo opolnoči zvišala za 1,7 centa, na 1,406 evra. Podražilo se bo tudi kurilno olje, in sicer za 1,6 centa, na 1,025 evra za liter. Vlada je sicer na dopisni seji s spremembo področne uredbe znižala trošarine za energente. Trošarina za neosvinčeni bencin se tako znižuje s 521,33 evra na 514,16 evra na 1.000 litrov, za plinsko olje za pogon s 404,09 evra na 399,30 evra na 1.000 litrov in za plinsko olje za ogrevanje s 86,16 evra na 81,60 evra na 1.000 litrov, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo na vsakih 14 dni skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. | 0 |
Kdor bi danes na poti z ljubljanske borze ustavil katerega izmed vlagateljev, bi slišal tri dobre novice: soliden promet, preboj Krke prek 70 evrov in skok indeksa na najvišjo točko letos Vlagatelji so danes komaj čakali na začetek trgovanja, med drugim je bilo najbolj vroče vprašanje: ali bo Krka že v drugem poskusu prebila odpor pri ceni 70 evrov ali ne. Pozitiven odgovor je prišel še pred iztekom prve ure trgovanja, ko so kupci po uvodnem tipanju po 69,85 evra le naskočili ne tako majhen zalogaj delnic med 69,8 in 70 evri. Bilo jih je okoli pet tisoč, vendar je cena prej kot v desetih minutah presegla 70 evrov. Sledil je hiter vzpon vse do 71,4 evra, nato je sledila dinamična ustavitev trgovanja, v dražbi je cena dosegla 71,25 evra. Minute za odmor so Krko spustile spet na 70,3 evra, zaključni posel pa je bil sklenjen po 71 evrov. Enotni tečaj farmacevta je sicer zrasel za odstotek in pol, na 70,4 evra, kjer ni bil že vse od 21. oktobra lani. Posredniki so s Krko sklenili za 1,6 milijona evrov poslov, skupni je znašal 2,8 milijona, kar je najvišja številka zadnjih tednov. Navdušenje nad Krkinimi delnicami je za sabo potegnilo vso borzo, kar je prineslo splošno rast tečajev. Indeks na najvišji točki letos Indeks SBI 20 je trgovanje končal 1,8 odstotka višje, pri 4.188 točkah, kar je hkrati tudi najvišja točka letos. Med prometnejšimi so bili tokrat Telekom , Mercator in Sava Re , kjer se je obrnilo med 235 in 117 tisoč evri. Povečan promet je najbolj dvignil delnice Mercatorja, saj so se okrepile za pet odstotkov. Po rasti jim je sledila Abanka Vipa , ki je poskočila za štiri odstotke in pol, približno tri odstotke nad izhodiščem pa sta pristala Telekom ter Gorenje . Skoka v višini okoli dveh odstotkov so se razveselili imetniki Petrola in Aerodroma , rahle podražitve pa so oplazile še NKBM , Luko Koper , Triglav in Savo . Pri idih vidnejša NFD in KD Za malo manj kot odstotek je počepnilo Laško , ob odstotek in pol vrednosti je bila Intereuropa , skoraj dvoodstotni popravek navzdol pa je utrpela Sava Re. Na repu je bil Istrabenz , izgubil je skoraj sedem odstotkov. Pri idih sta vidnejšo vlogo igrala NFD in KD , prvi je bil s 94 tisočaki najprometnejši in je zrasel za pol odstotka. Drugi je dosegel največjo rast, znašala je 3,3 odstotka, med njima sta se znašla Zvon Ena in Krona Senior . V vstopni kotaciji je za skoraj 18 odstotkov poletel holding Infond , za odstotek je zrasel NFD. Med manj prometnimi je za tri odstotke zrasel NFD, šest jih je pridobil Helios . | 1 |
NKBM je lani ustvarila za petino več čistega dobička kot leto prej, bilančna vsota banke pa se je povečala za 13 odstotkov, letos pričakujejo nižji dobiček Nerevidirani konsolidirani računovodski izkazi Nove kreditne banke Maribor (NKBM) kažejo, da je družba v minulem letu ustvarila 42,4 milijona evrov čistega dobička, kar je 20,4 odstotka več kot v letu 2006. Banka je s tem tudi za 19,7 odstotka presegla načrtovani dobiček. Bilančna vsota banke je v letu 2007 znašala 4,2 milijarde evrov in se je tako v primerjavi z letom 2006 povečala za 549,6 milijona evrov oziroma 13 odstotkov. Med komitenti je banka beležila največje povečanje kreditov nefinančnim družbam in kreditov gospodinjstvom. Za letošnje leto v NKBM načrtujejo povečanje bilančne vsote za 15 odstotkov in porast operativnih stroškov za 8,3 odstotka. Banka za letos načrtuje 41,9 milijona evrov čistega dobička, kar je pol milijona evrov manj kot lani. | 1 |
Knavs ne bo prejel odpravnine Predsednik uprave Elektra Gorenjska Jože Knavs, ki so mu nadzorniki očitali netransparentno prelivanje denarja podjetja iz osnovnih sredstev v druge namene, je odstopil. Knavs, ki ostaja v podjetju, je vodil podjetje od leta 2003, z mesta pa odhaja brez odpravnine. Začasno vodenje elektrodistributerja bo s 1. avgustom prevzel Bojan Luskovec, dozdajšnji svetovalec uprave za tehnične zadeve in strategijo. Nadzorniki sprejeli njegov predlog o sporazumni razrešitvi Po besedah predsednika nadzornega sveta Elektra Gorenjska Ludviga Sotoška je Knavs poslal predlog o sporazumni razrešitvi s položaja, ki so ga nadzorniki na sredini dopisni seji tudi sprejeli. Nadzornike je sicer že dlje časa motilo netransparentno prelivanje denarja podjetja iz osnovnih sredstev v druge namene. Že konec preteklega tedna je bilo zato jasno, da so Knavsu na čelu Elektra Gorenjska šteti dnevi. Nadzorni svet je namreč tik pred sejo z dnevnega reda umaknil točko o Knavsovi razrešitvi, in sicer, kot je takrat zatrdil Sotošek, na pobudo nove ministrice za gospodarstvo Darje Radić. V mandatu Pahorjeve vlade odšli že štirje predsedniki uprav Knavs je sicer četrti od petih predsednikov uprav elektrodistribucijskih podjetij, ki je v času vlade Boruta Pahorja zapustil svoj položaj. Zamenjavo oblasti je tako za zdaj preživel le Julijan Fortunat pri Elektru Primorska, ki se mu mandat izteče konec junija prihodnje leto. | 0 |
Tudi SCT vse bližje padcu? SKB se je zaradi dolgov SCT-ja, za nekaj ur usedel na račun družbe. Prisilna poravnava le še vprašanje časa? Po javno dostopnih podatkih je SKB v petek nekaj ur oblikoval rezervacijo na računu SCT-ja, ki ga ima odprtega pri tej banki, piše Dnevnik. Rezervacijo se po navadi oblikuje za plačilo dolgov, ki jih ima komitent, oziroma na podlagi izvršbe. Na predlog katerega izmed upnikov se je oblikovala rezervacija, v banki niso razkrili. Čeprav uradno še ni bil podan noben predlog za prisilno poravnavo, se pojavlja vse več informacij, da je ta le še vprašanje časa. SCT naj bi letos namreč ustvaril le 125 milijonov evrov prihodkov, medtem ko je imela matična družba že konec leta 2009 za 175 milijonov evrov dolgov. Zidar ima dve možnosti Prvi mož SCT-ja Ivan Zidar naj bi imel zdaj na voljo dva scenarija. Prva možnost je, da prenese posle in premoženje z matične družbe na novoustanovljene in zdrave hčerinske družbe. Drugi scenarij je ravno obraten, in sicer da reši matično družbo s potopitvijo hčerinskih družb in tako zmanjša obseg skupine. Vendar so težava matičnega SCT-ja ravno visoki dolgovi. Pojavile so se tudi informacije, da so vodilnim konec prejšnjega meseca zaradi neplačanih računov za nekaj dni izklopili prenosne telefone, včeraj je postalo znano, da ima SCT blokirane kartice magna delavci ne morejo kupiti goriva, zdaj pa je na plan prišel tudi podatek, da je Elektro Ljubljana zaradi neplačanih računov družbi že dvakrat zagrozil s tožbo. | 0 |
Šestodstotni padec Nove KBM Potem ko je indeks SBI TOP prejšnji teden pridobil štiri odstotke, je ponedeljek spet postavil stvari na svoje mesto, saj je vodilni indeks Ljubljanske borze padel za poldrugi odstotek. V prvi kotaciji so se vse delnice pocenile. S Krko in Mercatorjem je bilo za dobrih 350 tisoč evrov prometa. Cena Krke je nihala med 50,1 in 51,15 evra, medtem ko je Mercator zdrsnil na 159 evrov, kar pomeni dvoodstotni minus. Spet je največje izgube šestodstotne utrpel tečaj Nove KBM. Najnižji posli so se sklepali pri 4,16 evra, kar je le 15 centov več od zgodovinskega minimuma. Tečaji delnic v prvi kotaciji Lj. borze LUKA KOPER -0,00 % 9,39 EUR PETROL -0,03 % 156,60 KRKA -0,76 % 51,00 TELEKOM -0,81 % 61,00 MERCATOR -1,84 % 160,00 GORENJE -2,73 % 5,70 NOVA KBM -6,22 % 4,22 INTEREUROPA -8,18 % 1,01 Visoki padci zlasti v Aziji Po novici, da Grčija ne bo dosegla ciljev za zmanjšanje primanjkljaja, je največja finančna središča spet zajelo nekaj panike. V Hongkongu so tuji vlagatelji množično likvidirali svoje pozicije, osrednji indeks je padel za 4,4 odstotka. Frankfurtski DAX30 je bil že za več kot tri odstotke v minusu, toda zadnji del trgovanja je bil spodbudnejši in DAX 5.376 točk je izgubil le 2,27 odstotka. Cena delnic Commerzbanke je strmoglavila za 7,27 odstotka, BMW-jeve pa so se pocenile za dobrih pet odstotkov. Dow Jones spet izgublja Newyorški Dow Jones je po objavi septembrskega indeksa ISM porasel je s 50,6 na 51,6 točke, ki kaže proizvodnjo dejavnost v ZDA, v ponedeljek nekaj časa pridobival, pomagala pa je tudi novica, da je vrednost gradbenih poslov avgusta porasla za 1,4 odstotka. Toda kasneje se je Dow spet obrnil navzdol in do 19. ure izgubil več kot odstotek, tako da je zdrsnil pod 10.800 točk. Zlato okreva po septembrskih padcih Vrednost evra je zdrsnila pod 1,33 dolarja, zlato pa počasi spet pridobiva status varnega pribežališča. Cena je v ponedeljek porasla za dva odstotka in se zavihtela nad 1.650 dolarjev. Tudi srebro si je opomoglo in se učvrstilo nad 30 dolarji. Septembra je cena srebra padla za skoraj 28 odstotkov, kar je bil največji mesečni padec v 30 letih. ECB v minulem tednu ni preveč zapravljala Evropska centralna banka je minuli teden odkupila za 3,8 milijarde evrov državnih obveznic ranljivih članic območja evra. S tem ukrepom se sicer banka že od začetka avgusta trudi znižati obrestne mere in s tem omiliti dolžniško krizo v območju evra oziroma preprečiti, da bi se razširila tudi v Italijo in Španijo. Glede na poročila ECB-ja iz minulih tednov gre tokrat za najmanjši odkup v zadnjih nekaj tednih. V tednu v začetku avgusta je denimo banka za državne obveznice namenila kar 22 milijard evrov. | 0 |
V tujini je homeopatsko zdravljenje zaradi neinvazivnosti, učinkovitosti, dostopnosti in ugodne cene med skrbniki hišnih živali zelo cenjeno. Zanimanje za to metodo pa se hitro povečuje tudi pri nas Skrbniki hišnih živali lahko homeopatske pripravke za pomoč svojim ljubljencem uporabljajo kot preventivo in za lajšanje mnogih akutnih bolezenskih stanj. Področje uporabe je tako rekoč neskončno, če izvzamemo huda akutna stanja, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje veterinarja. Vendar lahko tudi v teh primerih s homeopatijo še pred obiskom veterinarske klinike učinkovito podpremo imunski sistem organizma, preprečimo šok, otekanje in krvavitve, včasih celo rešimo življenje. Odprava strahu, tesnobe in agresivnosti Pomembno je vedeti, da homeopatski pripravki delujejo nežno in na vseh ravneh: fizični in psihični. Torej ne gre le za zdravstvene težave, uspešno odpravljamo tudi čustvene težave oziroma zdravimo organizem celostno. Pri tem živali niso nikakršna izjema. Homeopatija namreč ne »zatira« simptomov bolezni, ampak jih odpravlja tako, da podpira samozdravljenje. Velikokrat s homeopatskimi pripravki pri psih uspešno odpravimo tudi strah, tesnobo, agresivnost, pomirimo »grizače«, olajšamo žalovanje ter pripravimo pse za tekmovanja in razstave. Vsak skrbnik psa bi moral vedno imeti s seboj nekaj homeopatskih pripravkov, vsaj arniko, ki jo uporabljamo pri poškodbah. Pri kroničnih boleznih k strokovnjaku Ko se ukvarjamo z akutnim stanjem, je dovolj, da upoštevamo trenutne težave. Pri kroničnih boleznih pa moramo poznati in upoštevati tudi simptome iz preteklosti. Takrat je obvezen posvet z izkušenim veterinarjem homeopatom, ki najprej opravi temeljit pogovor s skrbnikom živali. Posvet pri veterinarju homeopatu vključuje tudi vprašanja, ki jih lastniki v običajnih veterinarskih ambulantah morda niso vajeni. Za uspešno ozdravljenje je treba izbrati zdravilo, ki se čim bolj ujema s pacientovimi karakterističnimi bolezenskimi simptomi in znamenji. Za izbiro pravega zdravila je zato ključnega pomena ravno anamneza. Še posebno pomembno je, da posreduje skrbnik zadosti izčrpnih, natančnih, korektnih, popolnih in detajlnih informacij, saj je uspeh terapije velikokrat odvisen od teh podatkov. Prvi homeopatski posvet traja najmanj 50 minut, včasih pa tudi dve uri. Predpisovanje pripravkov je tako zelo individualno, za vsako žival drugačno, čeprav imata denimo dve enake simptome. Po zdravila v lekarno Po zakonu o zdravilstvu smo Slovenci dobili tudi področno zakonodajo za izdajo homeopatskih pripravkov, ki jih evropska in slovenska zakonodaja uvrščata med zdravila in se lahko izdajajo samo v lekarnah. Tako nam po tiste pripravke, ki so registrirani pri nas, ne bo več treba potovati čez mejo, dobimo jih namreč v nekaterih naših lekarnah. Od letošnjega aprila smo bogatejši tudi za zelo uporabno in pregledno knjigo »Naši psi - zdravi s pomočjo homeopatije«, ki ne bi smela manjkati v nobeni knjižnici pasjega skrbnika. V Evropi je ta oblika zdravljenja že zelo razvita Metode holistične, t. j. celostne medicine so uradno priznane in jih uporablja praktično vsa Evropa, na repu lestvice sta Albanija in do nedavnega Slovenija. Čeprav je zibelka homeopatije v Nemčiji, so največji proizvajalci homeopatskih pripravkov v Franciji, metoda pa je zelo razširjena v Veliki Britaniji in vseh nemško govorečih deželah. V slednjih skrbniki živali uporabljajo veliko pripravkov za samozdravljenje. Večina resnih vzrediteljev psov denimo uporablja homeopatske pripravke, s katerimi pomagajo tako psici materi kot mladičkom, in to brez neželenih stranskih učinkov. Mojca Sajovic, radiol. inž., homeopatinja, predsednica Slovenskega kluba za bernske planšarske pse Članek je bil objavljen v prilogi Club, 20.4.2012. | 1 |
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi se danes padci tečajev nadaljujejo. Ob skromnem obsegu prometa je osrednji indeks SBI20 izgubil nekaj več kot pol odstotka, medtem ko se je indeks najlikvidnejših borznih družb SBITOP znižal za 0,7 odstotka na 1018,32 indeksne točke. Največ je izgubila delnica Krone Senior, ki se je pocenila za 2,7 odstotka. Z 2,25-odstotnim upadom tečaja ji je sledila delnica Mercatorja, enotni tečaj Pivovarne Laško pa se je znižal za 1,6 odstotka. Njen enotni tečaj se je oblikoval pri 30 evrih. Pocenila se je tudi delnica KD ID, in sicer za 1,3 odstotka. Delnica Krke se je pocenila za nekaj manj kot odstotek, pri čemer se je njen enotni tečaj oblikoval pri 71,18 evra. Enotni tečaj Telekoma Slovenije se je znižal za 0,8 odstotka, delnica Luke Koper pa za 0,7 odstotka. Po drugi strani se je delnica Intereurope podražila za 1,8 odstotka na 6,2 evra. Sledila ji je delnica KD Group z 1,7-odstotno rastjo tečaja, medtem ko se je delnica Aerodroma Ljubljane podražila za natanko odstotek na 31,16 evra. Malenkost se je podražila tudi delnica Zavarovalnice Triglav, in sicer za 0,23 odstotka na 22,83 evra. | 0 |
Subsets and Splits