Datasets:

cjvt

/

sentinews

like 1

Follow

Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani 21

Velikih odpuščanj v Kranjskem podjetju Iskraemeco za zdaj ne bo, bodo pa v naslednjih letih zmanjšali število zaposlenih. Strah, da je ogroženih 500 delovnih mest, je torej odveč.

neutral

Nekdanjo članico Palomine uprave Pergerjevo zaradi razžalitve toži nekdanji svetovalec Uroš Krapša. Od nje zahteva odškodnino in opravičilo. Na mariborskem okrožnem sodišču je stekel postopek v zasebni tožbi nekdanjega svetovalca in člana uprave Palome Uroša Krapše zoper zdaj že nekdanjo članico uprave Palome Matejo Perger. Očita je žaljive izjave v članku v Financah, ki je bil objavljen 16. julija lani. Pergerjeva, ki je bila v času objave članka še predsednica uprave v sladkogorski tovarni papirja, je v članku med drugim povedala, da so v Palomi že dlje časa ugotavljali, da Krapša, ki je bil v upravi zadolžen za kontroling, ne opravlja svojega dela. Najprej je nasprotoval predlogu uprave, katere član je, za investicijo v Šentilju. Sedaj pa se je lotil tudi drugih oblik osebnega okoriščanja. Zaradi tega smo zadevo predali ustreznim preiskovalnim organom, je takrat izjavila Pergerjeva. Pergerjeva najverjetneje ne namerava ostati v Palomi. Poslov še ni v celoti predala, saj morajo biti pred tem izpolnjeni določeni pogoji, kot pa je dejala sama, z načrti sedanje uprave ni kompatibilna, zato v podjetju najbrž nima kaj početi. Po mnenju Krapšovega odvetnika Borisa Milete je šlo za žalitev njegovega klienta. Njena ovadba je pozneje padla, in medtem ko je sama ostala v podjetju, je Krapša ostal brez službe, zato v zasebni tožbi od Pergerjeve zahteva 10.000 evrov odškodnine in opravičilo za izrečene besede. Pergerjeva, ki je sodišču med drugim navedla, da njena trenutna plača znaša okoli 10.000 evrov bruto oz. približno 5.200 evrov neto, je po razpravi zavrnila kakršnokoli krivdo, kar bo, če bo potrebno na sodišču tudi dokazala, saj naj bi vlagatelj tožbe v obtožnici njene izjave vzel iz konteksta. Delavci opozarjajo na nujnost dokapitalizacije Po daljšem dopustu in bolniškem stažu se je Pergerjeva vrnila v Palomo. V svetu delavcev se tega niso razveselili, saj med njimi ni več zaželena. Zoper njo, Marina, Pečeta in ostale, ki so prispevali h klavrnemu stanju, bodo zahtevali odškodninsko odgovornost. Medtem pa je Svet delavcev Palome v informatorju, ki je namenjen vsem zaposlenim, znova izpostavil napačne poteze dosedanjih uprav omenjene družbe iz Sladkega Vrha, zaradi katerih je podjetje danes na robu propada. Kot je poudaril organ, ki ga vodi Jože Korotaj, sicer tudi delavski predstavnik v nadzornem svetu, je dokapitalizacija nujna. Brez dokapitalizacije se družbi Paloma in vsem zaposlenim, našim družinskim članom in vsem tistim, ki so povezani s Palomo, kmalu in resnično obetajo zelo slabi časi, so poudarili in dodali, da ni nobenega dvoma, da je na sedanje stanje podjetja poleg nekdanje uprave pod vodstvom Matilde Strasser najbolj negativno in negospodarno s Palomo ravnala prav uprava, ki sta jo pod nadzorom Bojana Pečeta vodila Pergarjeva in Danilo Marin, veliko gospodarske škode pa je še pred tem povzročila uprava Aleša Mikelna. Sicer pa so predstavniki sveta delavcev v četrtek po telefonu govorili s prvim možem Kapitalske družbe Urošem Rožičem, ki naj bi jim ustno zagotovil, da v Palomi ne bo prišlo do črnega scenarija, enako informacijo pa naj bi jim potrdil tudi direktor Slovenske odškodninske družbe Marko Pogačnik. Kot poudarjajo, z ustnimi zagotovili doslej nimajo najboljših izkušenj, zato bodo prihodnji teden skupaj s sindikatom Paloma Pergam na novinarski konferenci javnosti sami predstavili problematiko Palome.

negative

Poleg hrane, ki se je že in se bo še dražila, ter napovedanih podražitev elektrike se nam obetajo še višje cene komunalnih storitev.

negative

Ameriški predstavniški dom je zavrnil načrt za rekordno pomoč bankam, ki so se znašle v krizi. Borzni ineksi na Wall Streetu so takoj padli.

negative

Po prodaji arga in tomatina, viki kreme, salatine, regine, citronke, sladkega prahu naj bi moralo do konca leta Kolinsko zapustiti 300 delavcev.

negative

Medtem ko se napovedi novih podražitev kar vrstijo, kmetijsko ministrstvo opozarja, da so se v zadnjem obdobju odkupne cene večine kmetijskih proizvodov znižale. Kljub temu, da je cena pšenice padla, se cene kruha niso znižale. Že v prihodnjih dneh naj bi se v Sloveniji za 15 odstotkov podražilo meso in mesni izdelki, do konca leta pa  še kruh, testenine in moka. Komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja Mariann Fischer Boel je zaradi podražitve hrane v mnogih državah EU v času, ko so cene osnovnih kmetijskih surovin pričele padati, že opozorila trgovce s hrano. Kot pravi komisarka, jih bo Evropska komisija z vsemi možnimi regulatorji nadzorovala. V kolikor bo prišlo med trgovci do kartelnega dogovarjanja glede neupravičenega zviševanja cen, je komisarka napovedala ukrepanje. Ob tem je izrazila presenečenje, da se cene kruha niso znižale, čeprav je cena pšenice padla. Nadaljnja rast cen ni upravičena, je zatrdila, saj osnovne surovine prispevajo le 10 odstotkov h končni ceni kruha. Nižje cene pšenice, koruze, mesa, ... Cene hrane so se v Sloveniji v prvi polovici leta povišale za 3,9 odstotka, lani v enakem obdobju za dobrih 5 odstotkov. K skupni inflaciji tega obdobja so podražitve hrane prispevale 0,6 odstotne točke. Kljub relativno visokim cenam pšenice v lanskem letu in umiritvi njihove rasti v prvi polovici letošnjega leta, se cena pšenice v Sloveniji giblje na med devet do 15 odstotkov nižji ravni kot v enakem obdobju lanskega leta. V primerjavi z lani je nižja tudi cena koruze, in sicer za dobrih 26 odstotkov. Skorajda dramatično so padle cene krmnih žit zaradi njihove izjemne ponudbe v EU v letošnjem letu. V primerjavi z EU so v Sloveniji nižje tudi odkupne cene mesa. Globalno gledano se cene kmetijskih surovin v tem letu umirjajo, napovedi pa so prav tako pomirjujoče. Cene kmetijskih proizvodov bodo sicer višje tudi v bodoče, vendar nižje kot v letu 2007/2008. Cenovni pritisk na cene kmetijskih proizvodov je bil v zadnjem letu sprožen predvsem zaradi izpada ponudbe kot posledica vremenskih dejavnikov, pospešene rasti porabe zaradi rekordne ekonomske rasti v državah v razvoju, izrazite podražitve energentov in spremembe kmetijskih politik. Gibanje cen žit naj bi bilo tudi v prihodnje močno odvisno od gibanja cen goriv. Julija so bile cene proizvodov in storitev za tekočo porabo v kmetijstvu v primerjavi z lanskim julijem višje v povprečju za 35 odstotkov. Najbolj so se zvišale cene gnojil v povprečju za 121 odstotkov, za njimi pa cene krmil za slabih 39 odstotkov, cene energije in maziv za 36 odstotkov ter cene proizvodov in storitev za vzdrževanje opreme v povprečju za 14 odstotkov.

neutral

V Sloveniji so cene življenjskih potrebščin septembra v primerjavi z avgustom ostale nespremenjene, letna rast cen pa je prvič letos padla pod šest odstotkov. Kot je objavil državni statistični urad, je letna rast cen letos prvič padla pod šest odstotkov, znižala se je na 5,5 odstotka, povprečna 12-mesečna rast cen pa se je znova zvišala in znaša 6,2 odstotka v enakem lanskem obdobju 2,8 odstotka. Septembra se cene življenjskih potrebščin na mesečni ravni niso spremenile. Že tretjič letos se cene življenjskih potrebščin na mesečni ravni niso spremenile. Septembra so bili cenejši predvsem naftni derivati in počitnice v paketu, dražja pa sta bila obleka in obutev. Umirjanje inflacije v zadnjih treh mesecih je po pojasnilih Urada za makroekonomske analize in razvoj Umar pričakovano in je hitrejše kot v celotnem območju evra. Največ so k umirjanju inflacije pripomogle nižje cene surovin, ki imajo v Sloveniji močnejši vpliv kot v ostalih državah območja evra. Kot so po objavi statističnih podatkov o cenah življenjskih potrebščin v septembru te so v primerjavi z avgustom ostale nespremenjene sporočil Umar, so v prvem polletju k inflaciji največ prispevale višje cene nafte in hrane, ob njihovem umirjanju pa je tudi zniževanje inflacije relativno hitro. Umirjanje inflacije se kaže tudi v celotnem območju evra, kjer se je medletna inflacija septembra po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat znižala na 3,6 odstotka. Po besedah direktorja Umarja Boštjana Vasleta ob manjšem vplivu mednarodnih dejavnikov mesečne spremembe cen v zadnjih mesecih ponovno v večji meri sledijo sezonskim dejavnikom. Septembra smo najvplivnejše znižanje cen beležili v skupini rekreacija in kultura, najvplivnejše povišanje cen pa v skupini obleka in obutev, oboje kot posledica za ta mesec običajnih sezonskih nihanj, je pojasnil. Nadaljevanje umirjanja inflacije v preostalih mesecih leta bo poleg gibanj cen na svetovnih trgih odvisno tudi od makroekonomskih razmer in politike v Sloveniji. K umirjanju inflacijskih pritiskov bo namreč po pričakovanjih urada prispevalo umirjanje gospodarske rasti, na drugi strani pa bi lahko hitrejša rast plač in s tem povezani višji stroški dela zniževanje inflacije pomembno upočasnili, je še povedal Vasle. Kot je danes objavil državni statistični urad, so po deflaciji v avgustu cene življenjskih potrebščin septembra v povprečju ostale nespremenjene. Medletna inflacija se je v zadnjih treh mesecih tako znižala za 1,5 odstotne točke in znaša 5,5 odstotka, kar je najmanj v letošnjem letu.

neutral

Za najbolj prodajani 95-oktanski bencin bo po novem treba odšteti 0,028 evra manj, za 98-oktanski bencin pa 0,031 evra manj. Več pa bo treba odšteti za dizel in kurilno olje. Bencin je cenejši, dizelsko gorivo in kurilno olje pa sta dražja. Svetovne cene nafte, ki so se še julija gibale okoli 147 dolarjev, v zadnjem času krepko padajo. Cene naftnih derivatov se bodo v torek spremenile skladno z vladno Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov. Najbolj prodajani 95-oktanski bencin bo cenejši za 0,028 evra, tako da bo treba za liter odšteti 1,086 evra na liter. Za 0,031 evra se bo pocenil tudi 98-oktanski bencin, tako da bo nova cena za liter 1,099 evra. Podražila pa se bosta dizel in kurilno olje. Dizelsko gorivo za 0,009 evra, tako da bo liter po novem 1,145 evra, kurilno olje pa bo dražje za 0,008 evra. Liter bo tako 0,812 evra. Naftni trgovci izračunavajo cene goriv na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolarja. Svetovne cene nafte so se danes zjutraj v azijskem trgovanju sicer znižale za skoraj tri dolarje, kar je posledica zaskrbljenosti, da se bo finančna kriza iz ZDA razširila po vsem svetu, kar bi še upočasnilo gospodarsko rast in s tem zmanjšalo povpraševanje po nafti. Na newyorški blagovni borzi so se novembrske terminske pogodbe za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte danes za nekaj časa pocenile do manj kot 90 dolarjev. V nadaljevanju trgovanja so se nekoliko okrepile, tako da je bilo treba popoldne po singapurskem času za sod te nafte odšteti 90,89 dolarja, kar je 2,99 dolarja manj kot ob koncu petkovega trgovanja. Severnomorska nafta vrste brent, ki bo dobavljena v novembru, se je v Londonu pocenila za 2,71 dolarja, na 87,54 dolarja.

neutral

Koalicijska pogodba predvideva plačevanje prispevkov tudi za študentsko delo, kar bi ga podražilo in s tem približalo redni zaposlitvi. Študentje menijo, da plačevanje prispevkov nikakor ne bi smelo pasti na pleča študentov. Bo študentom ob delu tekla delovna doba? Študente pa je že začel skrbeti del koalicijske pogodbe, ki se dotika tudi nekaterih predlaganih sprememb študentskega dela. Gre predvsem za koalicijsko zavezo, ki govori, da žbomo reformo sistema socialne varnosti predlagali tako, da bomo zagotovili plačilo temeljnih socialnovarstvenih prispevkov za zdravstvo, invalidsko in pokojninsko zavarovanje od vseh oblik dela. Občasne oblike dela študentov pa bi šteli v pripravništvo in delovno dobo . Poleg tega pa še napovedi, da bodo preučili drugačno sistemsko ureditev dela študentov med študijem. S tem želijo zagotoviti posebne pogoje za zaposlitve študentov in preprečiti zlorabe žtovrstnih pogodbenih razmerij . Zaposlitev študentov pa naj bi potekala po posebnih žprojektnih pogodbah . Ker pa koalicijska pogodba ni natančna, ni jasno na koga bi padlo plačevanje prispevkov za študentsko delo. V vsakem primeru pa bi plačevanje tovrstnih prispevkov podražila študentsko delo, kar bi pomenilo, da bi se v tem smislu izenačilo z redno zaposlitvijo. To bi bilo sicer po godu nekaterim sindikatom, ki si prizadevajo, da bi delodajalci več zaposlovali. Menijo namreč, da delodajalci, ker se jim tako bolj splača , raje zaposlujejo študente. Ne bi pa bilo dobro za študente. Ideje v koalicijski pogodbi ne upoštevajo vseh okoliščin študentskega življenja Kandidat za ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. Če bo potrjen, se bo ukvarjal tudi s študentsko problematiko. V Študentski organizaciji Slovenije ŠOS pa menijo, da zapisane ideje v koalicijski pogodbi ne upoštevajo vseh okoliščin študentskega življenja. ŠOS se zavzema za formaliziranje študentskega dela tako, da se upošteva kot pridobljene delovne izkušnje. Vendar pa opozarjajo, da je študentsko delo vrsta fleksibilnega dela, ki se ne more enačiti z rednim delom, saj je študent del šolajoče se mladine in ne aktivnega prebivalstva. Spreminjanje oblike študentskega dela in njegovo približevanje rednemu delu pa bi lahko ustvarilo nepopravljive motnje v študijskem procesu , saj bi se potem študent moral prilagajati delu in ne prilagajati delo študiju. Poleg tega pravijo, da študentsko delo kar tretjini študentov omogoča nadaljevanje študija. Za preprečevanje zlorab pa v ŠOS menijo, da bi bilo treba poostriti inšpekcijski nadzor, ne pa spreminjati način zaposlovanja. Sicer pa v ŠOS pričakujejo dialog, saj bi lahko imele nepremišljene spremembe dolgoročne posledice na študijski proces. Plačevanje prispevkov pa nikakor ne bi smelo pasti na pleča študentov, še menijo.

neutral

Svetovna finančna kriza po ocenah nekaterih strokovnjakov že vpliva na slovenski nepremičninski trg. Cene stanovanj, ki so še pred letom rasle v nebo, se počasi umirjajo.

positive

Slovenija bo zajamčeno vsoto za bančne in hranilniške vloge z 22.000 evrov zvišala na neomejeno jamstvo, ki bo veljalo za fizične osebe, samostojne podjetnike in mala podjetja. Ukrep je le začasen. Finančni minister Andrej Bajuk in guverner Banke Slovenije Marko Kranjec sta glede dogajanja na svetovnih finančnih trgih in ukrepov Slovenije skupno potrdila, da bo Slovenija od danes zvišala vloge z 22.000 evrov na neomejeno jamstvo, ki bo veljalo za bančne in hranilniške vloge fizičnih oseb, samostojne podjetnike in mala podjejta. Ukrep je začasen in bo veljal do konca krize. Banke ne čutijo pomembnejših posledic dogajanj, ki jih lahko opazujemo v globalnem in evropskem okolju. Slovenski finančni sistem je stabilen, je dejal minister in dodal, da so vsi depoziti in hranilne vloge fizičnih oseb varni. Vendar mora Slovenija v finančno povezanem svetu vzdrževati primerljivo raven zaščite varčevalcev. Kot pravi Bajuk, želi Slovenija ohraniti garancije za vloge fizičnih oseb v banki primerljivo z garancijami v nacionalnih okoljih preostalih držav EU, predvsem sosednjih članic. Ministrstvo za finance v sodelovanju z Banko Slovenije pripravlja spremembe zakona o bančništvu. V Sloveniji imamo trenutno dobrih 15 milijard evrov depozitov, odteh so z dosedanjo shemo zajamčene vloge za dobrih osem milijard evrov.Z novim sistemom se dodatno poveča odgovornost za nekaj več kot šestmilijard evrov, je pojasnil Bajuk. Ministrstvo za finance v sodelovanju z Banko Slovenije pripravljaspremembe zakona o bančništvu, hkrati pa bo Banka Slovenije bankamzagotavljala potrebno likvidnost z instrumentarijem, ki je v sistemu navoljo. Kranjec je ob tem opozoril, da je kriza, ki ji je izpostavljen tudi bančni sistem, predvsem kriza zaupanja. Podatki v bankah kažejo, da v Sloveniji banke in naložbe varčevalcev niso ogrožene, je dodal, saj je prepričan, da z ustreznim ravnanjem varčevalcev ne bo nihče ničesar izgubil, ker so vsi prihranki varni . Poudaril je še, da dogajanje na svetovnih borzah ni odraz slovenske borze. Zdaj je čas za nakup na borzi. V naslednjih letih je po Kranjčevih besedah pričakovati upočasnitev kreditne in gospodarske rasti. To ne bo ogrozilo finančnega sistema niti slovenskega ekonomskega sistema, je pojasnil in dodal, da gre pri ukrepu neomejenega varstva predvsem za povrnitev zaupanja slovenskih varčevalcev v finančni sistem. Ravnajte preudarno in strpno Agencija za trg vrednostnih papirjev ATVP, ki pozorno spremlja padec vrednosti delnic na slovenskem kapitalskem trgu, se je z namenom ublažitve nastale situacije sestala s predstavniki borze, s katerimi je preučila možne ukrepe oziroma posege v delovanje trga v skladu s svojimi pristojnostmi in ciljem zagotovitve preglednega in urejenega načina delovanja trga finančnih instrumentov. Na podlagi sprejetega sklepa bo Ljubljanska borza že jutri uvedla nekatere spremembe v načinu trgovanja. Razmere na slovenskem kapitalskem trgu in možne ukrepe agencije pa bo obravnaval tudi Svet agencije. V zadnjem času se soočamo z nižanjem vrednosti delnic na svetovnih trgih, čemur je sledil tudi slovenski kapitalski trg. Zaradi omenjenega je v javnosti čutiti precejšnjo mero zaskrbljenosti in negotovosti s strani vlagateljev. Agencija zagotavlja pregledno, urejeno in učinkovito delovanje finančnega trga z namenom varovanja interesov vlagateljev, ne more pa neposredno vplivati na delovanje trga. Zato je v stalnih stikih s predstavniki Ljubljanske borze in njenimi člani, so zapisali v sporočilu za javnost. V prihodnjih dneh se bodo sestali še z največjimi borznoposredniškimi družbami in poudarili pomen pojasnilne obveznosti pri sprejemanju naročil vlagateljev. ATVP vagateljem priporoča, da pri svojih naložbenih odločitvah ravnajo preudarno in strpno ter v skladu s svojimi naložbenimi cilji. Rdeče številke za Ljubljansko borzo Kot je znano, je Ljubljanska borza današnji dan preživela v rdečih številkah. Trgovanje se je končalo klavrno, s padci vseh pomembnejših delnic in delniškim indeksom SBI 20, ki se je znižal za 451,60 točke oziroma 7,94 odstotka in pristal pri vrednosti 5.238,61. Tudi indeksu najpomembnejših podjetij SBI TOP se ni godilo bolje. Ta je padel na 1.172,24 točke, kar pomeni, da je izgubil 93,67 točke oziroma 7,40 odstotka. Podobno je bilo tudi z delnicami Gorenja, ki so padle za 8,01 odstotka in so zdaj vredne 20,11 evra. Najbolj so se pocenile delnice Mercatorja, ki so padle za 9,27 odstotka in so tako pristale na vrednosti 170,03 evra. Pocenile so se tudi delnice Krke za -7,32 odstotka, na 66,25, Luke Koper -7,18 odstotka, na 36,99, Petrola -8,17 odstotka, na 342,27, Intereurope -7,59 odstotka, na 15,82 in Telekoma Slovenije -7,07 odstotka, na 167,05. Današnji dan je bil predvsem v znamenju paničnega vzdušja, ki se je selilo z borze na borzo, je povedal Matej Tomažiniz družbe za upravljanje Alfainvest in dodal, da je bilo v torkovemdelu ameriškega trgovanja zaznati prodajne pritiske, ki so tečajepotiskali navzdol. Nato se je to nadaljevalo v Aziji in potem tudi vEvropi. Temu primerno je bilo po njegovem mnenju tudi panično vzdušje naLjubljanski borzi, kjer so tečaji v povprečju padli za dobrih sedemodstotkov. Kot so prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Save, pri njih v povezavi s tem ni prišlo do nobenih posebnih dogodkov, ki bi lahko vplivali na poslovanje družbe. To je odraz dogajanja, ki je povezano s finančno krizo, ki jesprožila oziroma imela rezultat usklajenega delovanja, ko so nekaterecentralne banke znižale obrestne mere, je še pojasnil Tomažin indodal, da je to eno od močnejših orodij centralnih bank. To po njegovem mnenjukaže na to, da so monetarne oblasti pripravljene na reševanje tetežave. Dejstvo je, da se z nižjo obrestno mero znižuje strošekdenarja, to pa bo pripomoglo tako k primarnemu gospodarstvu kotvlagateljem, je še povedal. Uprava Ljubljanske borze je sprejela sklep, da se danes zaradi tržnega neravnovesja začasno spremeni omejitev tečaja z 10 odstotkov na 20 odstotkov pri delnicah Save in Aerodroma Ljubljana. Kot so sporočili z Ljubljanske borze, je bilo upravljanje z naročili omogočeno med 12.00 in 12.15., odpiranje trga pa se je izvedlo ob 12.15. Na trgu investicijskih skladov so delnice delniškega investicijskega sklada NFD 1 danes od 191.160 evrov prometa izgubile 11,59 odstotka, njihova vrednost ob koncu trgovanja pa je znašala 1,22 evra.

neutral

Slovenske banke so očitno preveč lahkomiselno posojale denar. Najbolj so tvegale s posojili za menedžerske odkupe, podjetniki pa imajo zdaj težave z odplačevanjem kreditov.

negative

Finančni ministri so se dogovorili, da mora Evropska unija glede finančne krize delovati usklajeno, čeprav lahko posamezne države odziv na krizo prilagodijo.

positive

Finančna kriza kaže zobe. Ali se bomo morali Slovenci posloviti od najbolj priljubljenega nacionalnega hvalisanja z dobrimi in novimi avtomobili? V novomeškem Revozu bodo 1. novembra odpustili 200 delavcev. Na fotografiji Obiskovalci sejma občudujejo clio. Na svetovnih trgih je zaradi vse manjšega povpraševanja po novih avtomobilih že padel obseg proizvodnje. Posledice čuti tudi Slovenija. Zaradi finančne krize, nižje kupne moči in manjšega zaupanja potrošnikov ter vse dražjega goriva povpraševanje po novih avtomobilih upada. V Evropi so po podatkih Evropske avtomobilske zveze ACEA avgusta prodali za 7,9 odstotka manj avtomobilov kot julija, v medletni primerjavi pa je povpraševanje padlo za 20,7 odstotka. V prvih osmih mesecih letos se je prodaja v Evropi zmanjšala za 3,2 odstotka, julija je bilo 1,25 milijona novoregistriranih avtomobilov, avgustu pa so jih v 28 obravnavanih državah našteli dobrih 805.000. V Sloveniji prodaja za zdaj ne upada, saj večinoma kupujemo avtomobile nižjega cenovnega razreda. Glede na razmere na zahodnoevropskih trgih, kjer prodaja v letošnjem letu pada, pa je možno, da bo podoben trend kmalu pri nas. Tudi zaradi napovedi o manjši gospodarski rasti in težav na nepremičninskem trgu. Slovenci prav tako vse težje pridobivajo kredite, če jih že pridobijo, pa zanje plačujejo visoke obresti. Nakupov novih avtomobilov bo tako posledično vse manj. Proizvajalci avtomobilov so seveda zaskrbljeni, saj so zaradi padca prodaje primorani krčiti stroške, od dobaviteljev zahtevati nižje stroške in odpuščati delavce. Med njimi je tudi Renault, kjer ne izključujejo možnosti, da lahko globalna gospodarska kriza traja še naslednji dve leti. V Revozu, ki je v lasti Renaulta, bodo 1. novembra odpustili okoli 200 delavcev, večinoma zaposlenih za določen čas in iz tujine. V novomeški tovarni, kjer izdelujejo twingo in clio 2, je namreč upad prodaje, zato bodo proizvodnjo z 900 zmanjšali na 750 avtomobilov dnevno. Nevenka Bašek iz Revoza je sicer za 24ur.com povedala, da imajo srečo, saj proizvajajo avtomobile nižjega cenovnega razreda. Večja kriza je v tovarnah, kjer izdelujejo dražje avtomobile, je pojasnila. V Revozu je sicer danes skupno zaposlenih 3.200 ljudi, o morebitnih novih odpuščanjih pa je po besedah Baškove še prezgodaj govoriti. Ponekod odpuščanja in prestrukturiranja, v Daimlerju nova delovna mesta Nihanje števila zaposlenih je v avtomobilski industriji povsem običajno, saj je odvisno od proizvodnih količin, te pa od povpraševanja na trgu. Na fotografiji izdelava clia 2. V Renaultu in Volvu nameravajo odpustiti vsak po 6.000, v Seatu 1.250, v Fordu pa okoli 200 delavcev. V Oplu so napovedali zmanjšanje obsega proizvodnje, General Motors napoveduje prestrukturiranje koncerna in izkoristek še 3,5 milijarde kredita, Porshe pa si želi še letos postati večinski lastnik Volkswagna. Medtem pa bo nemški avtomobilski proizvajalec Daimler v prihodnjem letu kljub aktualni svetovni finančni krizi po vsem svetu svoji delovni sili dodal tisoč novih delavcev. Od tega naj bi 500 novih delovnih mest ustvaril v Stuttgartu v Nemčiji, s ciljem pripraviti novo generacijo zaposlenih. Po drugi strani pa podjetje ne bo moglo ukinjati delovnih mest v nemških tovarnah najmanj do leta 2012, in sicer zaradi obstoječega dogovora z zaposlenimi. Tako ni predvidenih nobenih odpuščanj. Kljub krizi novi avtomobili Proizvajalci avtomobilov pa kljub krizi ne počivajo. Na pariškem avtomobilskem trgu so med drugim predstavili vrsto električnih vozil, k čemur je pripomogla tudi nova evropska zakonodaja glede zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida. Po nekaterih ocenah naj bi leta 2020 električna vozila predstavljala od pet do deset odstotkov vseh prodanih novih vozil. K do zdaj razmeroma počasnemu razvoju električnih in drugih vozil na alternativni pogon so poleg poceni nafte prispevali tudi tehnološki problemi, ki jih je bilo treba rešiti. Pri tem gre zlasti za hitrost polnjenja baterij ter njihovo varnost in zmogljivost, torej koliko kilometrov je mogoče prevoziti z enim polnjenjem. Toda na področju baterij je bil v zadnjih letih narejen napredek, tako da omogočajo daljšo avtonomijo. Razmeroma manjši zalogaj naj bi bila postavitev primerne infrastrukture, kot je mreža polnilnih postaj, bo pa treba vzpostaviti industrijske standarde, tako da bodo uporabniki električnih vozil te lahko vozili kjer koli. Odpuščanja delavcev v avtomobilski industriji so posledica vse manjšega povpraševanja, ki mu botruje poglabljajoča se svetovna finančna kriza. Na fotografiji prodajalec avtomobilov, ki je očitno brez dela, si je vzel čas za počitek. Za množično uporabo električnih vozil, ki ne bi obremenjevala okolja z izpusti in bi bila za uporabnika mnogo cenejša, bi bil potreben tudi premik v zavesti ljudi in odločitev na ravni države, poudarjajo slovenski okoljevarstveniki, razvijalci tovrstnih tehnologij in predstavniki ministrstva za promet. Glede na krizo, ki je že tu, pa je za potrošnika pomembna tudi cena, ki je za električna vozila kar dvakrat višja kot za motorna.

negative

Islandski premier Haarde je opozoril na morebiten državni bankrot. Islandija je tudi začasno zaustavila trgovanje na svoji borzi. Islandski premier Geir Haarde je državljanom sporočil, da je država v hudi finančni krizi. Islandska centralna banka je včeraj sporočila, da jim je na pomoč priskočila Rusija, ki bo islandski centralni banki v pomoč za rešitev finančne krize posodila štiri milijarde evrov za okrepitev deviznih rezerv in podporo islandski valuti. Namestnik ruskega finančnega ministra Dmitry Pankin pa je opozoril, da končna odločitev glede posojila še ni sprejeta. Pogovore bodo začeli v prihodnjih dneh. Te dni prihajajo z Islandije skrb vzbujajoče novice, država namreč tone v vse globljo krizo. Včeraj je razmere komentiral tudi islandski premier Geir Haarde, ki je državljanom sporočil grozljivo novico. Finančno okrevanje naše države bo trajalo več let, je povedal premier, ki je že v začetku tedna opozoril na hudo krizo, ki maje temelje države. Haarde je namreč opozoril pred morebitnim državnim bankrotom. Islandski finančni sektor je v kritičnem stanju, je sporočil premier, strah med državljani pa se krepi. V Reykjaviku se je zato zbralo več kot tisoč Islandcev, da bi izrazili svojo zaskrbljenost glede krize, ki je povzročila, da je islandska krona v primerjavi z evrom od začetka leta izgubila že polovico vrednosti. Centralna banka je z raznimi ukrepi poskušala obraniti nacionalno valuto, toda neuspešno. Nazadnje so se odločili, da opustijo trud. Državljani so nad njihovo odločitvijo razočarani in jezni. Do te objave je prišlo dva dni po tistem, ko je premier Haarde predstavil načrt za rešitev islandskega finančnega sektorja. Ta med drugim vladi dovoljuje prevzem nadzora nad vsemi bankami in finančnimi ustanovami, prevzem premoženja, združevanje ustanov in možnost odrediti ustanovam, da razglasijo stečaj. Vlada je že nacionalizirala tri največje banke v državi Glitnir, Landsbanki, danes pa tudi Kaupthing, največjo bančno ustanovo v državi. Vlada želi s tem zagotoviti nemoteno komercialno poslovanje islandskih bank. Kot so sporočili z islandske agencije za nadzor nad finančnimi trgi, bodo bankine domače poslovalnice, klicni centri, bančni avtomati in spletne storitve delovali nemoteno. Hkrati so dodali, da so domače bančne vloge v celoti zajamčene. Islandija, ki je na račun močnega in v tudi v tujini zelo dejavnega finančnega sektorja ena od najbogatejših držav na svetu, pa je danes tudi začasno zaustavila trgovanje na svoji borzi. Za to se je odločila zaradi neobičajnih tržnih razmer . Borzo naj bi znova odprli v ponedeljek. Diplomatski spor z Veliko Britanijo Z Veliko Britanijo je izbruhnil diplomatski spor glede britanskih prihrankov v zamrznjenih islandskih bankah, več islandskih bank pa je začelo prodajati tuje podružnice. Zaradi nacionalizacije Landsbanki je prišlo do zamrznitve poslovanja v njenih dveh britanskih podružnicah, Icesave in Heritable. Velika Britanija je zato napovedala uporabo pravnih sredstev proti Islandiji, saj želi zagotoviti varnost vlog britanskih varčevalcev v tej banki. Haarde se je odzval s pojasnilom, da bosta vladi obeh držav takoj pregledali sporno vprašanje in poskušali najti rešitev ter tako ohraniti prijateljstvo med državama. 304 tisoč prebivalcev Islandija, ki ima okoli 304 tisoč prebivalcev, je dolgo slonela na svoji ribiški industriji, nato pa so proti koncu 20. stoletja začele banke hitro rasti. Na ta račun je postala ena od najbogatejših držav na svetu. Vendar pa so njene banke zaradi širitve v tujino zelo izpostavljene svetovni posojilni krizi, posledično pa tudi celotno islandsko gospodarstvo, saj premoženje bank za večkrat presega islandski bruto domači proizvod. Zlom celotnega islandskega finančnega sistema pa bi imel opazne posledice tudi za druge evropske države. Islandske banke in podjetja so namreč med svojo širitvijo veliko investirala v podjetja in projekte po vsej Evropi.

negative

Na Ljubljanski borzi sta oba osrednja indeksa potonila. Raiffeisen je zaradi razmer na vzhodnih trgih ustavil vplačila in izplačila treh skladov. Na Ljubljanski borzi sta oba delniška indeksa znova občutno padla. SBI 20 je trgovanje sklenil pri 5116,95 točke, kar je v primerjavi s četrtkom za 360,33 točke oziroma 6,58 odstotka nižje. SBI TOP je ob strmem padcu vseh delnic v prvi kotaciji izgubil 6,79 odstotka. Tečaj delnic Krke se je ob prometu 3,4 milijona evrov spustil na 63,49 evra, z delnico novomeške farmacevtske družbe pa se je trgovalo celo po 62,9 evra. Nič bolje se nista odrezala Luka Koper 7,56 odstotka, na 36,94 evra in Petrol 7,33 odstotka, na 334,81 evra. Z izgubo med štirimi in sedmimi odstotki so se morali sprijazniti delničarji Gorenja, Mercatorja, Telekoma Slovenije in Intereurope. Med delnicami, s katerimi se je največ trgovalo na borzi, so občutne izgube utrpele še delnice Pozavarovalnice Sava 9,07 odstotka, na 17,75 evra, Heliosa 10,88 odstotka, na 908,13 evra in Kranjske Save 2,63 odstotka, na 260,98 evra. Krepko, za devet odstotkov na 50,68 evra, se je pocenila delnica Pivovarne Laško. Zavarovalnica Triglav je izgubila nekaj več kot sedem odstotkov in je pristala pri 29,87 evra. Veliki premiki tečajev tudi v Sloveniji niso izjema, ugotavlja analitik Matej Tomažin iz družbe za upravljanje Alfainvest. Vzorec obnašanja po načelu reši, kar se rešiti da, je zdaj zaznaven tudi pri nas, je dejal. Po njegovih besedah so najbolj na udaru likvidne delnice, prodajni pritiski pa se pojavljajo tudi pri večjih institucionalnih vlagateljih. SBI 20 počasi drsi proti ravni 5000 točk, ki jo je prvič presegel januarja 2005. Okrevanje bo počasno, saj je zdaj več kot očitno, da se bo kriza preselila tudi v realni sektor, ocenjuje Tomažin. Zaradi negotovih razmer na vzhodnih trgih ustavili izplačila in vplačila treh skladov Zaradi trenutnih razmer na ruski, romunski in ukrajinski borzi izračunavanje vrednosti enot premoženja VEP za sklade, ki nalagajo na teh območjih, do nadaljnjega ne bo mogoče, je objavljeno na spletni strani Raiffeisen bank. Uprava družbe Raiffeisen Kapitalanlage-Gesellschaft m. b. H. Raiffeisen Capital Management sporoča, da je bila 9. oktobra 2008 začasno ustavljena prodaja enot premoženja naslednjih skladov Raiffeisen-Osteuropa-Aktien, Raiffeisen-Russland-Aktien, Raiffeisen-Emerging Europe-SmallCap. Tako vsa naročila, oddana v torek, 7. oktobra, po 11.30 žal ne bodo izvršena. Vsa prejeta naročila bodo izvršena takoj, ko bo mogoče izračunati VEP. Če iz skladov ne želite izstopiti, lahko vsa oddana naročila še vedno prekličete. Preklic naročil je mogoč, dokler bodo borze ostale zaprte. Foto POP TV

negative

Slovenski upravljavci vzajemnih skladov zavračajo izjavo premierja Janše, da bi bila sredstva vlagateljev v skladih ogrožena.

neutral

Svetovni finančni krč noče popustiti. Tablete, ki jih brez recepta in prave diagnoze izdajajo svetovne finančne ustanove, pa nimajo pravega učinka. Kako se kaj takega sploh lahko zgodi? Da bi razložili zgodbo, je treba malce poznati ameriški finančni trg, ki je veliko bolj odprt kot evropski. Predvsem je za Američane značilno, da prodajajo kar koli in kadar koli, oziroma da poskušajo iz vsega ustvariti dobiček. Cene nepremičnin v Ameriki so v zadnjih letih zgledno in konstantno rasle, kar je olajšalo pridobivanje posojil, zavarovanih s hipoteko tako pri bankah kot pri specializiranih podjetjih za nepremičnine. Osnovna filozofija tega je, da v primeru, da posameznik ne zmore poplačila posojila, banka proda nepremičnino in s tem poplača dolg. Ob zelo nizkih pogojih, ko si posojilo za hišo dobil praktično brez pologa, so se številni Američani odločili za nakup nepremičnin zgolj kot investicijo. Težave se začnejo, ko so cene nepremičnin začele padati in vrednost nepremičnin ni bila več dovolj za poplačilo posojila oziroma banka ni imela več dovolj visokega jamstva. Ko so banke ljudi pozvale k dodatnemu zavarovanju oziroma poplačilu posojila, se jih je veliko odzvalo tako, da so se iz hiš odselili oziroma so ključe enostavno vrnili banki in se ji zahvalili za sodelovanje, saj je ob ničnem pologu vse tveganje neuspele investicije nosila banka. Tako se je ob padanju cen na trgu pojavljajo vedno več nepremičnin in začela se je spirala z uničujočim učinkom, ki je v propad spravila tudi taka velikana, kot sta hipotekarni banki Freddie Mac in Fannie Mae. Kako se je vse skupaj preneslo v Evropo? Kot rečeno na začetku, želijo Američani trgovati in služiti z vsem. Tako so banke, ki so izdajale hipotekarna posojila, začele izdajati obveznice, s katerimi so financirale izdajanje posojil. Ko je enkrat oblikovan vrednostni papir, pa Američani hitro nanj priključijo številne finančne instrumente, ki povečujejo možnosti trgovanja in služenja, vendar na žalost tudi izgub. Vrednostne papirje, ki so jih izdajale banke za financiranje hipotekarnih posojil, pa so imele v portfeljih tudi številne ugledne investicijske banke po vsem svetu. In ko so se te zaradi vlaganj v vrednostne papirje hipotekarnih bank znašle v težavah in je zaradi tega propadla četrta investicijska banka na svetu Lehmann Brothers, se je kriza preselila v vsako poro finančnega sveta. Kako je pri nas? Še enkrat je treba ponoviti, da so slovenske banke zaradi svojih konservativnih portfeljev precej oddaljene od realne krize, vendar je največji sovražnik sveta financ panika in ta lahko ogrozi stabilnost slovenskega bančnega sistema. Tudi kriza na borzi se je začela še pred katastrofo v Ameriki in ima vzroke v prenapihnjenosti trga. Žal pa sedaj trg tone skupaj z drugimi in se bo z njimi najbrž tudi dvigoval, čeprav imajo slovenski paradni konji tudi letos dobre poslovne rezultate.

negative

V parlament je romala novela zakona, po kateri bo država jamčila za vse prihranke na bančnih računih in ne le za sredstva do 22 tisoč evrov. Janša in Pahor sta bila po sestanku zadovoljna. Vlada je v državni zbor poslala novelo zakona o bančništvu, ki uvaja neomejeno jamstvo za prihranke na bankah. Vlada je danes za umiritev finančne krize v parlament poslala novelo zakona o bančništvu, ki uvaja začasno neomejeno jamstvo za naložen denar na bankah. Zakon pa je usklajen tudi z Banko Slovenije. Zakon je vlada poslala v parlament, ki ga bo obravnaval na eni izmed prihodnjih sej, zagotovila pa nudi od 8. oktobra do konca prihodnjega leta, če bo potrebno pa še naprej. Sredstva bo zagotavljala država iz državne zakladnice in proračuna. Do sedaj je država garantirala za sredstva do 22.000 evrov. Prihaja do težav pri bančnem servisiranju gospodarstva Premier Janez Janša je sklical sestanek za zagotovitev stabilnost na finančnem področju. Na podlagi analiz položaja v Sloveniji pa so ugotovili, da kakšni dodatni ukrepi še niso potrebni. Bo pa vlada preučila in, če bo potrebno, uvedla tudi kakšen ukrep iz nabora ukrepov EU. Janša je še poudaril, da slovenske banke s slabimi naložbami niso prizadete in da zavarovalnice in skladi tudi dobro poslujejo. Prihaja pa do težav pri bančnem servisiranju gospodarstva. Zaradi porušenega zaupanja je namreč ta del gospodarstva prizadet. Po mnenju premierja je tako ključno vprašanje, kako zagotoviti normalno servisiranje. žTemu bodo namenjeni vsi napori in ukrepi, je tako pojasnil. Kot enega izmed možnih ukrepov pa je Janša navedel še zagotavljanje nekaterih likvidnostnih sredstev zaradi slabega meddržavnega trgovanja. Skupina, ki bo delovala v času med vladama Na opoldanskem sestanku o aktualnih razmerah na finančnih trgih pri predsedniku vlade Janezu Janši, ki so se ga udeležili najverjetnejši mandatar za sestavo nove vlade Borut Pahor, finančni minister Andrej Bajuk in guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, so se dogovorili za ukrepanje, ki bo v času med iztekom mandata sedanje vlade ter prevzemom polnih pooblastil nove vlade zagotovilo polno stabilnost finančnega sistema. Sestanka sta se udeležila tudi najverjetnejši novi finančni minister Franci Križanič in Mitja Gaspari. Borut Pahor zaupa ukrepom, ki jih je sprejela Janševa vlada. Na sestanku so se dogovorili za ustanovitev in delovanje posebne organizacijske skupine, ki jo bo vodil minister za finance Andrej Bajuk in bo delovala v vmesnem času, do potrditve nove vlade. Pahor Dogovorili smo se o potrebnih ukrepih Ob koncu sestanka pa je Pahor povedal, da ima lahko slovenska javnost polno zaupanje v stabilnost finančnega sistema. Dogovorili smo se o potrebnih ukrepih, zato da bo zavarovana stabilnost finančnega sistema v času med 15. oktobrom, ko se bo ustanovil DZ in se bodo iztekla polna pooblastila sedanje vlade, ter imenovanjem nove vlade, ko bo dobila pooblastila za prevzem odgovornosti za vodenje države, je dejal. O podrobnostih pa ni želel govoriti.

neutral

Bush je predstavil 250 milijard dolarjev vreden načrt za neposreden nakup deležev največjih ameriških banka. Ameriška administracija se je odločila za celovito akcijo za utrditev javnega zaupanja v finančni sistem, je v ponedeljek sporočilo ameriško finančno ministrstvo. Ameriški predsednik George W. Bush je danes v okviru boja proti finančni krizi predstavil 250 milijard dolarjev vreden načrt ameriške vlade za neposreden nakup deležev v največjih ameriških bankah. Sprva bo država kupila deleže v devetih velikih ameriških bankah. Ti ukrepi so sprejeti, da bi od njih neposredno imeli korist Američani, v obliki umiritve finančnega sistema in pomoči gospodarstvu, da okreva, je povedal Bush. Indeks Nikkei je imel največje dnevno zvišanje do zdaj. Ameriški finančni minister Henry Paulson ga je nekoliko kasneje na posebni novinarski konferenci dopolnil z besedami, da so ti ukrepi, četudi si jih nikoli niso želeli uvesti, nujni za obnovo zaupanja v finančni sistem. Druge banke bodo tudi imele možnost pristopiti k omenjenemu načrtu, v okviru katerega bodo banke med drugim pristale na omejitve pri plačah vodstvenim delavcem in drugih ugodnostih. Nisem več tako prestrašen, kot sem bil v petek. Čaka nas recesija, mogoče daljše obdobje recesije, ampak ne pričakujem kolapsa. Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul Krugman Demokrati sicer predlagajo druge prijeme. Predsedniški kandidat Barack Obama želi, da se uvede 90 dni moratorija na propadanje hipotekarnih posojil, skupaj s kongresnimi demokrati pa zagovarja drugi stimulacijski paket v višini 150 milijard dolarjev. Ameriški davkoplačevalci so še pred poglobitvijo finančne krize letos že dobili od države nazaj povprečno po 600 dolarjev. Obama predlaga tudi začasno ukinitev davka podjetjem, ki bodo zaposlovala nove delavce. Danes predstavljeni načrt, ki predvideva še nekaj drugih ukrepov za omilitev posojilne stiske, je sicer del že pred dnevi sprejetega 700 milijard dolarjev vrednega načrta ZDA za boj proti finančni krizi. Islandija pa je v Rusijo poslala delegacijo, ki naj bi se z ruskimi bančniki dogovorila o odobritvi 5,5 milijarde dolarjev posojila. Islandci in Rusi naj bi se na pogovorih, ki naj bi potekali do petka, dogovorili o pogojih najetja posojila. Če bo do dogovora prišlo, bo Islandija prva država članica Nata, ki se je za finančno pomoč ob krizi na finančnih trgih obrnila na Rusijo. Borze v zelenih številkah Poslovanje na azijskih trgih se je začelo pozitivno. Potem ko so v ponedeljek nekateri svetovni voditelji objavili nove ukrepe v boju s finančno krizo, so tečaji na azijskih borzah trgovanje končali pozitivno. Tudi trgovanje na evropskih borzah se je začelo v zelenih številkah. Nemško gospodarstvo je zaradi mednarodne finančne krize na robu recesije, ocenjujejo vodilni raziskovalni inštituti. Analitiki so danes krepko znižali svoje napovedi o nemški gospodarski rasti v prihodnjem letu, in sicer z 1,4 na 0,2 odstotka. Velika Britanija pa je imela septembra, predvsem zaradi visokih cen plina in elektrike, 5,2-odstotno inflacijo, ki je tako rekordno najvišja po juliju leta 1991. Na borzi v Tokiu je indeks Nikkei danes pridobil rekordnih 14,15 odstotka in trgovanje končal pri vrednosti 9.447,57 točke. V Hongkongu so tečaji delnic po odprtju borze pridobili dobre štiri odstotke, v Singapurju in na Tajvanu pa dobrih pet odstotkov. V avstralskem Sydneyju je danes osrednji borzni indeks ASX 200 dosegel največje dnevno zvišanje do zdaj, ob odprtju je pridobil 5,8 odstotka, nato pa trgovanje končal 3,7 odstotka višje kot v ponedeljek. Tečaji delnic na Novi Zelandiji so se zvišali za 5,65 odstotka, potem ko so ob začetku trgovanja pridobili več kot sedem odstotkov. V Indoneziji so se tečaji po odprtju v povprečju zvišali za 6,56 odstotka. V pozitivnem območju se gibljejo tudi tečaji na borzi v indijskem Bombaju, osrednji indeks je pridobil 4,64 odstotka. Tudi trgovanje v zalivskih državah se je začelo v zelenem. Tečaji delnic na borzi v Dubaju so se kmalu po začetku trgovanja zvišali za 7,8 odstotka, na borzi v Abu Dabiju pa za 7,2 odstotka. Tečaji na omanski borzi so pridobili sedem odstotkov, medtem ko so na kuvajtski borzi pridobili le odstotek. Tečaji na vodilnih evropskih borzah so današnje trgovanje prav tako začeli v zelenih številkah. Londonski indeks FTSE 100 je dobro uro po odprtju borze pridobil 3,75 odstotka, indeks pariške borze CAC 40 4,35 odstotka, milanski Mibtel dobrih šest odstotkov, dunajski indeks ATX dobrih deset odstotkov, frankfurtski indeks DAX 3,88 odstotka, indeks borze v Zürichu SMI pa 5,60 odstotka. Na ruski borzi Micex so regulatorji trga, potem ko so tečaji delnic v povprečju poskočili za 11,2 odstotka, prekinili trgovanje. Tečaji na borzi RTS so do zdaj pridobili 6,4 odstotka. V Zagrebu je osrednji indeks Crobex danes poletel za 15,9 odstotka. Največ prometa je bilo z delnicami Hrvaškega Telekoma, ki je poskočil za 12,2 odstotka, na 242 kun. Osrednji beograjski indeks je trgovanje končal 3,5 odstotka višje kot v petek. Usklajeno k rešitvi finančne krize Vse borzne trge je v začetku tedna zajelo olajšanje, potem ko so svetovni voditelji usklajeno pristopili k rešitvi finančne krize. Nemčija, Francija, Nizozemska, Španija in Avstrija so v ponedeljek zagotovile za skoraj 1.300 milijard evrov bančnih garancij in svežega denarja za reševanje bančnih sistemov. Večino omenjenih sredstev sta zagotovili Nemčija in Francija, skoraj 900 milijard evrov, ukrepe pa bo v torek sprejela tudi Slovenija. Na evropski načrt reševanja finančne krize so se pozitivno odzvale evropske in svetovne borze, ki so močno pridobile na vrednosti. Slovenski borzni indeks je včeraj pridobil slabih šest odstotkov v primerjavi s petkom. V ponedeljek so se okrepili tudi indeksi na newyorški borzi. Osrednji delniški indeks Dow Jones je pridobil 936,42 točke oziroma 11,08 odstotka in trgovanje sklenil pri 9.387,61 točke. Tehnološki indeks Nasdaq pa se je zvišal za 194,74 točke oziroma 11,81 odstotka, na 1.844,25 točke. Pridobile tudi cene nafte Po optimističnih dvigih tečajev delnic na svetovnih borzah je na ceni pridobila tudi cena surove nafte. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavo v novembru se je podražila za 1,74 dolarja, na 82,93 dolarja. Severnomorska nafta vrste brent, prav tako z dobavo v novembru, se je podražila za 95 centov, na 78,41 dolarja. Naftni trg je spodbudila odločitev članic Organizaciji držav izvoznic nafte Opec za sklic izrednega vrha, na katerem naj bi odločali tudi o morebitnem znižanju proizvodnje nafte.

positive

Vodstvo Palome je proti Pergerjevi in Marinu vložilo odškodninski tožbi. Pol milijona evrov bosta morala, če bo sodišče tako odločilo, plačati iz svojega žepa.

negative

Finančna kriza že kaže negativne posledice na poslovanje večine podjetij v slovenskem gospodarskem prostoru. Pri poslovanju Pivovarne Laško posledice še niso vidne, vendar je strah prisoten. Svetovna finančna kriza se na poslovanju skupine Pivovarna Laško trenutno še ne pozna, vendar v primeru nadaljnjega zaostrovanja pogojev poslovanja težave pri financiranju niso izključene. Skupina predvidoma ne bo dosegla letošnjega plana prodaje, je Pivovarna Laško danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Ljudje bodo manj kupovali, so prepričani v Pivovarni Laško. Kot so sporočili iz Pivovarne Laško, negativna gibanja na kapitalskih in denarnih trgih nimajo velikega neposrednega vpliva na same rezultate poslovanja, vendar pa posredno doprinašajo k temu, da poslovni rezultati ne bodo takšni, kot bi bili ob normalnih pogojih poslovanja. V Pivovarni Laško pričakujejo, da bo predvsem padec življenjske ravni prebivalstva imel vpliv na manjše povpraševanje in s tem na porabo njihovih proizvodov. Skupina Pivovarna Laško je v letošnjih prvih devetih mesecih prodala 3,97 milijona hektolitrov pijač, kar je v primerjavi s prejšnjim letom 1,6 odstotka manj. Na podlagi teh rezultatov je malo verjetno, da bo letni načrt prodaje, precej optimistično postavljen pri 5,3 milijona hektolitrov pijač, dosežen. Medtem ko skupina Pivovarna Laško pri prodaji piva še presega lanskoletno prodajo, pa pri prodaji vod in drugih brezalkoholnih pijač ne dosega lanskoletnih prodanih količin. Slabša prodaja je po njihovi oceni delno posledica poslabšanja življenjske ravni potrošnikov. V Pivovarni Laško upajo, da se bo takšno stanje do konca leta umirilo in ne bo imelo večjih vplivov na rezultate poslovanja v letu 2009. Vsesplošna svetovna finančna kriza, ki je na slovenskem in evropskem finančnem trgu prisotna že nekaj časa, že kaže negativne posledice na poslovanje večine podjetij v slovenskem gospodarskem prostoru. Na poslovanje skupine Pivovarna Laško se trenutno še ne odraža, vendar v primeru nadaljnjega zaostrovanja pogojev poslovanja težave pri financiranju niso izključene. Na prihajajoče probleme kažejo predvsem zaostreni pogoji zadolževanja, dvig obrestnih mer in vse večja plačilna nedisciplina poslovnih partnerjev. Zaradi negotovega bodočega položaja tako na finančnem kot tudi na splošnem gospodarskem področju pa v Pivovarni Laško natančne ocene vpliva bodočih dogajanj na poslovanje skupine ne morejo dati.

negative

Čeprav Elektro Gorenjska v dopisu svojim poslovnim odjemalcem večkrat poudari, kako so najugodnejši ponudnik, pa priznavajo, da cen konkurence sploh ne poznajo. Kako potem vedo, kdo je najbolj ugoden? Dopis, ki ga je prejel bralec. Urad za varstvo konkurence je zaradi kartelnega zvišanja cen električne energije petim distributerjem, med njimi tudi Elektru Gorenjska, poslal odločbe z globami. Prav tako urad Janija Sorška že preučuje napovedi Elektra Gorenjska in Elektra Ljubljana, ki sta napovedala, da bosta 1. novembra zvišala ceno za svoje storitve. Bralca je zmotil najnovejši dopis, ki ga je njegovo podjetje prejelo od ponudnika električne energije Elektro Gorenjska. V njem namreč na nenavaden način svoje poslovne partnerje opozarja, naj ne sklepajo novih pogodb, saj bo vaša cena električne energije praviloma višja . Prav tako odjemalce skorajda že grozeče opozarjajo, da bodo morali za odhod k drugemu ponudniku električne energije plačati. V primeru enostranske prekinitve pogodbe bomo primorani v skladu s splošnimi dobavnimi pogoji obračunati nadomestilo za povzročeno škodo, se glasi opozorilo, ki v nadaljevanju trdi, da so odjemalci odškodninsko odgovorni tudi novemu dobavitelju, če z njim podpišejo pogodbo v času, ko imajo še veljavno pogodbo s prvotnim dobaviteljem. V Elektru Gorenjska pojasnjujejo, da ne gre za nikakršno reklamo četudi v pismu večkrat poudarijo, kako so njihove cene za dobavo električne energije nižje od cen drugih dobaviteljev , kaj šele grožnje svojim odjemalcem. Zanimivo je, da v dopisu večkrat poudarijo, kako so njihove cene najbolj ugodne, hkrati pa priznavajo, da podatka o cenah drugih ponudnikov nimajo. Tako so trditev, da bodo njihovi odjemalci v primeru podpisa pogodbe z drugim odjemalcem plačali več napisali kot domnevo in ne kot dejstvo , poudarjajo v službi za marketing podjetja. Z odjemalci, katerim je bil poslan dopis, smo sklenili dogovor o pogojih nakupa in prodaje električne energije za prihodnja obdobja letos spomladi, ko je bila tržna cena električne energije na slovenskem veleprodajnem trgu nižja od trenutne, še pišejo v pojasnilu. V podjetju še pravijo, da so podobni dopisi stalnica in da gre le za svetovanje poslovnim partnerjem. Pojasnjujejo še, da so dopis poslali vsem poslovnim odjemalcem elektrike, ki imajo z njimi sklenjeno pogodbo za nedoločen čas, v njem pa so jih dobronamerno želeli spomniti, da imajo lahko za nakup električne energije sklenjeno le eno pogodbo z enim dobaviteljem naenkrat ter da bi ob kopici ponudb drugih dobaviteljev na to lahko pozabili in si s tem nakopali težave . Elektro Gorenjska sicer že v splošnih pogojih določa, da podjetja, ki z njimi sklenejo pogodbo za nedoločen čas, nimajo pravice odstopiti od pogodbe v tekočem koledarskem letu za isto leto. Za prehod k drugemu ponudniku v naslednjem letu imajo odjemalci čas do 1. oktobra, ko morajo pisno odpovedati pogodbo. Če poslovni odjemalec, med njimi so tudi manjša podjetja in obrtniki, odstopi od pogodbe za prihodnje leto po 1. oktobru oziroma še v tekočem letu, mora plačati nadomestilo za povzročeno škodo zaradi neprevzema električne energije . To nadomestilo znaša pet odstotkov predvidene letne pogodbene vrednosti, ki jo ugotovijo na osnovi pogodbenih količin in pogodbene cene.

neutral

Kako finančna kriza vpliva na slovenske družbe? Krizni sestanki se vrstijo v vseh podjetjih, od majhnih do velikih. Nekatera že posegajo po ukrepih za zagotavljanje normalnega poslovanja. MOL je v paketu kupila od Vegrada 200 stanovanj. Prave posledice finančne krize naj bi šele prišle. Zato se po številnih podjetjih pripravljajo na racionalizacijo poslovanja. Novih delovnih mest bo manj, zagotovo bo prišlo tudi do odpuščanj, na višje plače bomo za nekaj časa pozabili. Mogoče vsega tega še ne občutimo danes, vendar se bodo posledice zmanjšanja investicij, padanja vrednosti premoženja in dragih kreditov poznale v slovenskih podjetjih še dolgo časa. V težavah so gradbena podjetja, ki se financirajo z zadolževanjem V zagati so zagotovo številna gradbena podjetja, ki svojo dejavnost v veliki meri financirajo z zadolževanjem. Tako so se na slovenskem nepremičninskem trgu že pojavili tako imenovani paketi stanovanj. Vegrad naj bi Mestni občini Ljubljana v paketu prodal kar 200 stanovanj v Celovških dvorih. Seveda je ob takem nakupu cena kvadratnega metra zelo znižana. Za tovrstno prodajo so se v Vegradu najbrž odločili, da bodo investicijo lahko dokončali, saj je pridobivanje denarja z zadolževanjem pri bankah danes zelo oteženo. Ponudba dodatnih 200 stanovanj, ki naj bi se na razpisu MOL za neprofitna najemna stanovanja pojavila že v kratkem, za nepremičninske posrednike zagotovo ne pomeni nič dobrega, glede na stanje na trgu pa lahko to le še pospeši padec cen v glavnem mestu. V Triglavu najeli 55 milijonov evrov posojila V vodstvu Triglava trdijo, da so kratkoročno posojilo najeli za nemoteno poslovanje. Kljub izredno neugodnim razmeram pri najemanju kreditov pa so se pri zavarovalnici Triglav odločili za najem kratkoročnega posojila v vrednosti 55 milijonov evrov. Zakaj bodo porabili denar, je težko ugibati. V vodstvu trdijo, da gre za sredstva, ki bodo zagotovila nemoteno poslovanje, brez da bi bili prisiljeni prodajati naložbe iz svojega portfelja. Zakaj bi bili prisiljeni prodajati naložbe, sicer ni jasno, saj so še ta teden na straneh Ljubljanske borze objavili, da večjega upada povpraševanja po njihovih produktih ni. Če se odločimo, da bomo na to informacijo gledali optimistično, nas lahko razveseli dejstvo, da uprava Triglava meni, da bodo njihove naložbe ponovno pridobile na vrednosti. In to celo v tej meri, da se je bolje zadolžiti pri treh bankah pod silno neugodnimi pogoji kot pa naložbe prodati. V Istrabenzu so odprodali delnice Petrola V Istrabenzu so prodali odstotek delnic Petrola. Foto Dare Čekeliš Prodaji naložb pa se niso uspeli izogniti pri Istrabenzu, ki je prodal odstotek delnic Petrola. Prodaja delnic ne bi bila nič neobičajnega, če ne bi pri Istrabenzu v lanskem prevzemnem dvobojevanju za delnico Petrola plačali 1000 ‚¬, prodali pa so jih po 400 ‚¬. Istrabenz se je v tej krizi znašel v silno neugodnem položaju, saj se poleg padca vrednosti delnic soočajo tudi z zelo neugodnimi pogoji poslovanja, saj se višajo cene energentov in surovin, večja pa je tudi finančna nedisciplina. Del pridobljenega denarja iz kupnine bo šel tudi za izplačilo dividend, ki jih je določila skupščina podjetja. V Istrabenzu so očitno mnenja, da bodo morali prodati še kakšno izmed naložb, saj so sestavili celo seznam sredstev in naložb, ki so poslovno nepotrebna, nimajo strateškega pomena ali ne ponujajo pričakovanega donosa. S prodajo le-teh se bodo izognili odvisnosti od bank in neugodnih kreditov, ki jih v času krize le-te ponujajo. Večja podjetja trdijo, da kriza ne bo vplivala, a vlagateljev to očitno ne prepriča Prek spletnih strani Ljubljanske borze je svoje vlagatelje nagovoril tudi Mercator. V obvestilu so sporočili, da je njihovo poslovanje normalno ter da kratkoročno v njihovem poslovanju ne bo občutiti posledic krize. Glede na trajanje razmer v finančnem sektorju pa bodo prilagodili poslovni načrt za leto 2009 in po potrebi tudi srednjeročni načrt do leta 2012. V Telekomu pravijo, da krize še ne občutijo. Foto Kanal A Na splošno paradni konji slovenskega gospodarstva trdijo, da poslovni rezultati za leto 2008 zaradi finančne krize ne bodo bistveno slabši od načrtovanih. Zanimivo pa je, da tovrstne napovedi ne predramijo vlagateljev. Mogoče bi jih bilo treba spomniti na to, da lastništvo delnice prinese tudi udeležbo pri delitvi dobička. Če povemo poenostavljeno danes lahko za pol toliko denarja, kot bi ga za določeno delnico odšteli lansko leto, dobite enako dividendo. Torej, naredimo kratko primerjavo na še enem izmed podjetij, ki je objavilo, da ne občuti večjih učinkov finančne krize Telekom Slovenije. Če bi bili v lanskem oktobru lastniki delnic Telekoma v višini 4400 evrov okoli 10 delnic, bi ob delitvi dobička prejeli dividende v višini 128 evrov. Če danes kupite delnice v vrednosti 4400 evrov enotni tečaj 185,91 in se pri Telekomu, glede na to, da posledic finančne krize skorajda ne občutijo, odločijo izplačati enako dividendo, boste prejeli skoraj 303 evrov. Vredno razmisleka?

neutral

Medtem ko se finančno zlomljeni Islandiji približuje Madžarska, je za večmilijardno posojilo zaprosila tudi Ukrajina. Finančne injekcije so dobile tudi avstrijske in švicarske banke.

neutral

Sarkozy in Barroso sta z Bushem dosegla dogovor o organizaciji svetovnega finančnega vrha, ki bo predvidoma novembra. Ameriški predsednik George Bush je v soboto sprejel pobudo francoskega kolega Nicolasa Sarkozyja in predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrose za organizacijo svetovnega finančnega vrha, ki bo predvidoma novembra. Voditelji so sicer dosegli dogovor glede organizacije več tovrstnih vrhunskih srečanj, od katerih pa bo prvi potekal v ZDA. Trije voditelji so organizacijo vrha, namenjenega novi svetovni finančni ureditvi, napovedali v izjavi za medije pred začetkom sestanka v Camp Davidu, kamor sta Sarkozy in Barroso pripotovala iz Kanade. Busha sta na sestanku spremljala državna sekretarka Condoleezza Rice in finančni minister Henry Paulson. Bush je dejal le, da se veseli organizacije vrha svetovnih voditeljev, ki naj bi bil kmalu. Zagotovil je, da bodo skupaj utrdili in posodobili nacionalne finančne sisteme ter tako zagotovili, da se podobna kriza ne bo več ponovila. Glede na izjave je Busha sicer še treba prepričati, da je korenita sprememba svetovne finančne ureditve, o kateri sta govorila Sarkozy in Barroso, res potrebna. Bush je dejal, da vrh ne sme spodkopati temeljnih načel mednarodnega kapitalizma ter da se je treba upreti skušnjavi gospodarskega izolacionizma in nadaljevati politiko odprtih trgov, ki so zvišali življenjski standard in se milijonom ljudi po svetu pomagali izkopati iz revščine. Sarkozy je ognjevito zagovarjal potrebo po reformah mednarodne finančne arhitekture, ki je nastala proti koncu druge svetovne vojne na konferenci v Breton Woodsu, kjer so bili postavljeni temelji Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Tistim, ki so nas pripeljali v to krizo, ne smemo dovoliti, da to ponovijo. Ta kapitalizem je izdaja tistega kapitalizma, v katerega verjamemo, in zato smo prišli sem, da povemo mnenje Evrope, je dejal Sarkozy in govoril o potrebi po večji regulaciji finančnih trgov, tudi tako imenovanih hedge skladov. Kot so medtem sporočili iz Bele hiše, naj bi prvi v vrsti svetovnih finančnih vrhov, na katerih bodo ključne svetovne gospodarske sile razpravljale o morebitnih rešitvah za pretrese na finančnih trgih, potekal novembra, enkrat po ameriških predsedniških volitvah, ki bodo 4. novembra. Gostiteljstvo vrha je sicer v soboto ponudil tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Mun. Voditelji skupine sedmih najbolj razvitih držav na svetu in Rusije G8 ter Evropska komisija so se minulo sredo zavezali k sodelovanju in usklajevanju ukrepov za rešitev svetovne finančne krize ter se izrekli za sklic vrhunskega srečanja, na katerem bi vse vpletene države razpravljale o morebitnih rešitvah.

neutral

Svetovna finančna kriza je dosegla tudi Islandijo, ki je s 300 tisoč prebivalci njena največja žrtev. Prebivalci že zahtevajo odstop guvernerja centralne banke. Več kot dva tisoč ljudi se je v soboto zbralo pred parlamentom na Islandiji in zahtevalo odstop guvernerja centralne banke in novo monetarno politiko. Demonstratorji so v rokah držali plakate z napisi Kje je moj denar? , Kdo je zastavil mojo prihodnost? in Idiot odstopi , s katerimi so merili na guvernerja centralne banke Davida Oddssona. Oddsson, nekdanji premier in tesen zaveznik sedanjega premierja, je zahtevo po odstopu slišal že od številnih islandskih politikov. Otok s 300 tisoč prebivalci je največja žrtev svetovne kreditne krize, ki je vlado prisilila, da je prevzel nadzor nad tremi največjimi državnimi bankami. Za finančno pomoč je zaprosila tudi Rusijo, opustila pa je poskus reševanja svoje valute, potem ko je finančna kriza ekonomijo pripeljala skoraj do kolapsa. Sobotnih demonstracij so se udeležili številni ljude različnih političnih pogledov in starosti.

negative

Na izredni skupščini Term Čatež lastniki niso podprli pobude države, da bi Terme poslej nadzirali člani stranke SDS. S tem si je Bojan Petan dokončno utrdil položaj.

neutral

Po Fordu, Fiatu, Renaultu in Daimlerju sta zmanjšanje proizvodnje avtomobilov napovedala še Nissan in Hyundai. Največji svetovni avtomobilski proizvajalci nadaljujejo z napovedmi zmanjšanja svoje proizvodnje. V teh dneh so tovrsten ukrep napovedali v japonskem Nissanu, južnokorejskem Hyundaiju in ameriškem Fordu. Nissan Motor bo na Japonskem zmanjšal proizvodnjo večjih in luksuznih avtomobilov, namenjenih za izvoz v ZDA. Za to so se odločili zaradi upadanja povpraševanja v največjem gospodarstvu na svetu. Poleg tega razmišlja o ukinitvi okrog 2000 začasnih delovnih mest. Tretji največji japonski avtomobilski proizvajalec bo znižal proizvodnjo luksuznih vozil infinity ter športnih terencev murano in rogue za skupno 65.000 avtomobilov v času od novembra do marca. S tem se bo skupna Nissanova proizvodnja vozil na Japonskem v poslovnem letu, ki se konča marca, znižala za 4,7 odstotka. Hyundai Motor namerava zmanjšati proizvodnjo v svoji tovarni Montgomery v ZDA. V podjetju Hyundai Motor Manufacturing Alabama bodo do konca leta tako zmanjšali proizvodnjo 11 dni bo celo mirovala. Omenjena tovarna, ki je začela obratovati maja 2005, proizvaja vozila sonata in santa fe. V zadnjem mesecu so omejitev proizvodnje napovedali številni večji avtomobilski proizvajalci v Evropi BMW, Daimler, Opel in druge evropske podružnice ameriškega General Motorsa, Fiat ter Renault.

negative

Na Ljubljanski borzi se je nadaljevala rast indeksov. Največ so pridobile delnice Mercatorja in Telekoma. Na Ljubljanski borzi se je danes nadaljevala rast indeksov. Delniški indeks SBI 20 je tako trgovanje končal pri vrednosti 5.595,35 točke, kar je 26,82 točke oziroma 0,48 odstotka več kot v ponedeljek. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je zvišal za 5,74 točke oziroma 0,46 odstotka, na 1.261,35 točke. Svet Banke Slovenije je sprejel spremembo sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic z namenom znižanja odbitne postavke od temeljnega kapitala pri skupinskem ocenjevanju finančnih sredstev. V prvi kotaciji je bilo znova največ prometa z delnicami novomeške farmacevtske družbe Krka, skupno za 1,19 milijona evrov. Pri tem se je njihov tečaj zvišal za 0,66 odstotka, na 70,62 evra. Po prometu jim z 270.210 evri sledijo delnice Telekoma Slovenije, ki so se danes podražile za 1,52 odstotka, na 193,84 evra. Najbolj so se podražile delnice trgovske družbe Mercator, in sicer za 2,66 odstotka, na 189,94 evra. Na drugi strani prve kotacije pa so se z 2,43-odstotnim padcem, na 383,80 evra, znašle delnice energetske družbe Petrol. Delnice velenjskega proizvajalca bele tehnike Gorenja so se pocenile za 0,4 odstotka, na 19,70 evra, Luke Koper za 0,99 odstotka, na 39,98 evra, in logističnega koncerna Intereuropa za 1,81 odstotka, na 15,76 evra. Zunaj prve kotacije velja omeniti 3,96-odstotno podražitev delnic Pozavarovalnice Sava, katerih cena zdaj znaša 20,22 evra, in 10,5-odstotno pocenitev delnic Zdravilišča Rogaška, za katere je zdaj treba odšteti 1,79 evra. V boj zoper krizo Združenje Manager je pristojnim institucijam slovenskega finančnega sistema posredovalo poziv za ukrepanje zoper finančno krizo in preprečitev njenih negativnih vplivov na gospodarstvo. Nosilcem odločanja predlagajo razmišljanje v smeri državnega jamstva za obveznosti slovenskih bank iz naslova najetih posojil pri tujih finančnih institucijah. Menedžerji ugotavljajo, da finančna kriza vse bolj resno ogroža slovensko realno gospodarstvo, ustreznih rešitev za boj proti krizi pa ni. Zaradi možnih usodnih trajnih posledic neukrepanja za slovensko gospodarstvo in blaginjo izpostavljajo pomembnost dialoga gospodarstva in politike ter hitrega dogovornega ukrepanja ključnih aktualnih in predvidenih novih nosilcev gospodarske in finančne politike.

positive

V bogati Avstriji so pred nekaj leti začeli odpirati socialne trgovine za finančno najšibkejše državljane. V njih lahko kupujejo vsi, ki imajo na mesec manj kot 800 evrov dohodkov.

positive

Najhitrejše rastoče podjetje v letu 2008 je Instrumentation Technologies. Kipec zlate gazele je direktorju družbe podelil minister Vizjak. Zlata gazela je šla letos v roke družbi Instrumentation Technologies. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je danes v Ljubljani na sklepnem izboru za najhitrejše rastoče podjetje v letu 2008 direktorju družbe Instrumentation Technologies Roku Uršiču podelil kipec zlate gazele. Srebrna gazela je družba Monting SK in bronasta družba Mimovrste. Instrumentation Technologies deluje na področju merjenja lege elektronskih gruč v pospeševalnikih osnovnih delcev. V podjetju je 42 redno zaposlenih, v svoje vrste pa privablja ugledne strokovnjake iz Slovenije in tujine. Edinstvenost podjetja je v orientiranosti na najzahtevnejše svetove trge ” njegove stranke so najuglednejši znanstveni in raziskovalni laboratoriji od Kitajske, ZDA in Avstralije do slovite Evropske organizacije za jedrske raziskave Cern, ki jim instrumenti podjetja Instrumentation Technologies omogočajo opravljanje znanstvenih eksperimentov s prej nepredstavljivo natančnostjo. Podjetje je v sodelujočo skupnost povezalo znanstvenike vsega sveta, ki pri svojem delu uporabljajo njegove instrumente. Direktor Montinga SK, ki izdeluje in montira stroje za proizvodnjo kamene in steklene volne, Silvester Knez, je nagrado prejel iz rok francoske veleposlanice, predsedujoče članice EU, Chantal de Ghaisne de Bourmont. Direktorju Mimovrste, v katerem razvijajo spletne rešitve in opravljajo storitve e-trgovine, Jugoslavu Petkoviću, pa je nagrado podelil predsednik uprave časopisne družbe Dnevnik, ki je organizatorica izbora za slovensko gazelo, Branko Pavlin. V petih letih 9344 delovnih mest V petih letih, od leta 2002 do 2007, je 500 najbolj dinamično rastočih slovenskih podjetij ustvarilo 9344 delovnih mest. Zabeležila so za 3,65 milijarde evrov prihodkov od prodaje, ob tem pa so slovenske gazele v omenjenih letih za 5,6-krat povečale vrednost prodaje, navaja organizator izbora. Podjetje na letošnji lestvici je v povprečju zaposlovalo 34 ljudi, lani 31. Letošnje gazele so, podobno kot lani, v petih letih več kot podvojile število zaposlitev ” indeks rasti števila zaposlenih je 222, lani je bil 228. To pomeni, da je bilo od vseh delovnih mest v 500 gazelah več kot polovica oziroma 9344 ali 55 odstotkov delovnih mest ustvarjenih na novo. Kot še navaja organizator izbora, letošnje gazele presegajo lansko generacijo tudi po vrednosti kapitala in sredstev. Povprečna vrednost kapitala na lestvico uvrščenega podjetja dosega 1,6 milijona evrov lani 1,3 milijona evrov in povprečna vrednost sredstev 10,8 milijona evrov lani 7,9 milijona evrov.

positive

Uprava Kada je proti direktorju oddelka za upravljanje premoženja in njegovemu pomočniku sprožila postopek odpovedi delovnega razmerja. Kot so sporočili iz Kada, so bili pri nakupu omenjenih Hitovih delnic v letošnjem septembru pomembno kršeni interni predpisi in postopki, podpis uprave za naročilo posla je bil pridobljen na nezakonit način, nakup delnic pa ni bil ekonomsko upravičen in utemeljen. Uprava Kada je zaradi nepravilnosti pri nakupu Hitovih netržnih delnic za račun pokojninskih skladov izdala sklep o takojšnji prepovedi dela direktorju oddelka za upravljanje premoženja in njegovemu pomočniku. Uprava Kada je zato sprožila postopek odpovedi delovnega razmerja z izdajo in vročitvijo pisne obdolžitve, na katero lahko prejemnika - direktor omenjenega oddelka Uroš Svete in njegov pomočnik Gregor Razboršek - podata zagovor in se o očitanih kršitvah v zakonsko predvidenem roku izjavita. Poleg tega pa jima je vročila tudi sklep o prepovedi dela od trenutka prejema do konca postopka izredne odpovedi. Uprava Kada bo najkasneje do torka, 28. oktobra, vso zbrano dokumentacijo predala pristojnim organom pregona. Ob tem zagotavljajo, da zavarovanci v njegovih pokojninskih skladih ne bodo utrpeli nikakršne škode, sredstva v upravljanju pa so varna. Danes sprejeti ukrepi temeljijo na ugotovitvah notranje revizije ter neodvisnega ekonomskega pregleda upravičenosti transakcij z navedenimi delnicami in pravnega pregleda pravilnosti izvedbe transakcij. Revizija je tudi potrdila, da uprava z omenjenim poslom ni bila ustrezno seznanjena. Predsednik uprave Kada Uroš Rožič v času, ko naj bi posel osebno pisno odobril, ni bil v prostorih Kada, prav tako ne članica uprave Helena Bešter. Na podlagi vseh do sedaj znanih dejstev je šlo za dejanje izredne malomarnosti in morebitnega naklepa zgolj v tem konkretnem primeru nakupa Hitovih netržnih delnic za račun kapitalskega vzajemnega pokojninskega sklada, sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ter kritnega sklada PPS z dne 9. september 2008. Da se ne bi pojavljali dvomi v pravilnost in zakonitost upravljanja pokojninskih skladov Kada, bo uprava nadaljevala s pregledom izvedenih poslov za račun pokojninskih skladov v času trajanja zaposlitve suspendiranih delavcev. Kot so še sporočili, v tem trenutku ni znakov glede morebitnih nepravilnosti pri vseh ostalih poslih.

neutral

Če bo Boško Šrot prodal svoj delež Mercatorja, bi slednji lahko prešel v tuje roke. To pa lahko prizadene številne slovenske dobavitelje, ki živijo od sodelovanja z Mercatorjem.

negative

V Elektro Ljubljana pravijo, da je varuh konkurence uporabil napačen zakon, da odjemalci niso oškodovani in da pogodba med podjetji, ki imajo skupnega lastnika, ni prepovedana. V Elektro Ljubljana zaradi odločbe Urada za varstvo konkurence zahtevajo sodno varstvo. V Elektro Ljubljana so zaradi odločbe Urada za varstvo konkurence glede kartelnega dogovarjanja zahtevali sodno varstvo. V zahtevi za sodno varstvo so navajali, da so v uradu za varstvo konkurence z izdano odločbo napačno uporabili materialno pravo oziroma prekršili materialne določbe zakona. Prav tako je urad kršil določbe postopka in zmotno ugotovil dejansko stanje, so sporočili z Elektro Ljubljana. Zato so predlagali, da urad sam ugotovi, da je zahteva utemeljena in odločbo o prekršku odpravi ter ustavi postopek. V nasprotnem primeru pa Elektro Ljubljana predlaga, da sodišče ugodi zahtevi za sodno varstvo in odločbo varuha konkurence odpravi ali jo spremeni. Po mnenju družbe Elektro Ljubljane je navedba urada, ki očitano kršitev utemeljuje z zaključkom, da so distributerji električne energije z istočasno napovedjo povišanja cen poskušali izključiti medsebojno cenovno konkurenco in tako preprečiti, da bi si kateri izmed njih izboljšal tržni položaj na račun drugih, ki bi prvi napovedali dvig cene, povsem nesmiselna in v nasprotju z osnovno ekonomsko logiko. Varuh konkurence naj bi uporabil napačen zakon Čeprav je bila podražitev približno enaka pri vseh podjetjih, odjemalci niso bili oškodovani, pravijo v Elektro Ljubljana. Zakon o Varstvu konkurence, na katerega se v uradu sklicujejo, je pričel veljati konec aprila 2008, prekršek pa naj bi bil storjen 22. in 23. novembra 2007. Tako naj bi prekršek nastal pred uveljavitvijo zakona, ki ga urad navaja kot pravno podlago za prekršek. Poleg tega menijo v Elektro Ljubljana, da se v uradu sklicujejo na pravno literaturo, ki jo navajajo nepopolno in zavajajoče. Sporazumi med podjetji, ki imajo istega lastnika, niso prepovedani V Elektro Ljubljana nadalje razlagajo, da je skladno s teorijo in prakso omejitve konkurence in dogovarjanja možno izpeljati le med neodvisnimi podjetji, ne pa tudi med odvisnimi podjetji, ki so v večinski lasti enega lastnika, v tem primeru Republike Slovenije. Ob tem so dodali še, da je v strokovni literaturi navedeno, da pogodba med podjetji, ki jih kontrolira eno podjetje, ni prepovedana. V EL pravijo, da je bila podražitev elektrike nižja, kot pa bi bilo ekonomsko upravičeno. Do oškodovanja odjemalcev ni prišlo V Elektro Ljubljana še navajajo, da je bil dvig cen manjši, kot bi bilo to ekonomsko upravičeno in potrebno, zato ni prišlo do oškodovanja odjemalcev. žRavno nasprotno, potrošniki imajo korist zaradi prenizke cene električne energije. Namreč vsa podjetja, ki so bila obtožena dogovarjanja, po navedbah Elektro Ljubljana poslujejo z izgubo.

neutral

Na Ljubljanski borzi se je trgovanje zaključilo z minusom. Največ so izgubile delnice Zavarovalnice Triglav, Gorenja in Luke Koper. Na Ljubljanski borzi so se tudi danes tečaji delnic občutno znižali. Delniški indeks SBI 20 se je spustil pod 5000 točk in trgovanje končal pri vrednosti 4829,01 točke, kar je 6,21 odstotka manj kot v petek. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je znižal za 74,37 točke, oziroma 6,39 odstotka. Največji padec so zabeležile delnice Luke Koper, katerih enotni tečaj se je znižal za 10,55 odstotka. Krepko so se pocenile tudi delnice Save 9,32 odstotka, Gorenja 9,12 odstotka, NKBM 8,36 odstotka, Zavarovalnice Triglav 8,62 odstotka in Aerodroma Ljubljana 8,24 odstotka. Danes so na Ljubljanski borzi začele kotirati delnice Abanke. Njihov enotni tečaj se je oblikoval pri 44,50 evra, promet s temi delnicami pa je dosegel 75.340 evrov. Delnice Intereurope 25.980 evrov so se pocenile pa za 6,16 odstotka na 14,01 evra. Petrolove delnice, s katerimi je bilo sklenjenih za 278.130 evrov poslov, so zabeležile 5,03-odstotni padec, enotni tečaj pa se je oblikoval pri vrednosti 347,23 evra. Enotni tečaj delnice Istrabenza 91.980 evrov se je znižal za 3,57 odstotka na 43,18 evra, tečaj Mercatorja 212.150 evrov pa za 3,76 odstotka na 169,31 evra. Delnice Pivovarne Laško so bile ene izmed redkih, ki so danes trgovanje začele v pozitivnem območju. A je negativni trend proti koncu trgovanja zajel tudi Laško, saj se je enotni tečaj ob 278.130 evrov prometa znižal za 2,59 odstotka na 51,95 evra. Krepak padec so danes zabeležile tudi delnice domžalskega Heliosa. Ob 75.220 evrov prometa se je njihov enotni tečaj znižal za 10,46 odstotka na 716,36 evra. Omejitve tečaja Uprava Ljubljanske borze je danes zaradi tržnega neravnovesja pri delnicah Gorenja začasno spremenila omejitev tečaja z 10 na 20 odstotkov od zadnjega uradnega enotnega tečaja. Tako so se lahko posli z delnicami Gorenja sklepali po tečajih med 14,56 in 21,84 evra. Omejitev tečaja je veljala tudi za delnice Luke Koper in Save, tečaji so se lahko sklepali med 29,28 in 43,92 evra, z delnicami Save pa med 219,58 in 329,37 evra.

negative

Ameriška centralna banka je znižala obrestno mero. Na evropskih borzah pa so imeli uspešen dan. Najbolj se veselijo v Budimpešti, kjer je borzni indeks poskočil za kar 14 odstotkov. Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Zveznih rezerv FOMC je po dvodnevnem zasedanju v sredo v skladu z napovedmi in pričakovanji znižal ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar za 0,50 odstotka na odstotek, kar je najnižje od junija 2004. Prav nizke obrestne mere so v ZDA leta 2003 in 2004 sprožile eksplozijo na trgu stanovanj in hiš, ki je odgovorna za sedanjo finančno krizo, vendar pa je bilo znižanje obresti potrebno zaradi pričakovane gospodarske recesije. Podatki o gospodarski rasti v tretjem četrtletju letos bodo znani v četrtek. Spodbudno popoldne na evropskih borzah Tečaj evra glede na dolar se je zvišal s torkovih 1,2526 dolarja na 1,2770 dolarja Trgovanje na evropskih borzah poteka v znamenju rasti tečajev. Na londonski borzi se je indeks FTSE 100 okoli 17. ure zvišal za 6,68 odstotka, na 4188,78 točke, pariški CAC 40 se je zvišal za 8,07 odstotka, na 3366,22 točke, indeks DAX na frankfurtski borzi za 0,09 odstotka, na 4827,60 točke, ATX na dunajski borzi za 6,70 odstotka, na 1850,79 točke, indeks MIBTel na milanski borzi pa za 7,56 odstotka, na 15.739 točk. Tečaji na borzi v Budimpešti so poskočili potem, ko so Mednarodni denarni sklad IMF, Svetovna banka in EU za pomoč madžarskemu finančnemu sistemu namenile 25,1 milijarde dolarjev pomoči. Indeks BUX je današnje trgovanje sklenil pri 13.399,05 točke, kar je 14,09 odstotka več kot v torek. Nikkei prek magične meje 8000 točk Industrijski indeks Dow Jones je prvič po tednu dni trgovanje spet končal nad 9000 točkami. Tečaji na največji ameriški borzi v New Yorku so na začetku današnjega trgovanja na torkovih ravneh, indeks Dow Jones je bil pri 9067,03 točke, kar je 0,02 odstotka več kot v torek, indeks Nasdaq pa se je znižal za 0,12 odstotka, na 1647,52 točke. Po torkovi rasti na ameriških borzah so se danes zvišali tudi tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu. Indeks Nikkei je vnovič porasel prek psihološko pomembne meje 8000 točk, ob koncu trgovanja se je oblikoval pri 8211,90 točke, kar je 589,98 točke oziroma 7,74 odstotka več kot v torek. Tudi nafta navzgor Ob rasti na borzah se je popoldne zvišala tudi cena nafte. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo v decembru se je na newyorški borzi podražila za 5,56 dolarja, na 68,29 dolarja za 159-litrski sod. Ta nafta je torkovo trgovanje sklenila pri 62,73 dolarja, kar je najnižja zaključna cena od maja lani. Severnomorska nafta brent, ki bo dobavljena v decembru, se je danes na londonski borzi podražila za 3,59 dolarja, na 63,88 dolarja. V torek so si oddahnili V torek so se zvišale vrednosti praktično vseh pomembnejših ameriških borznih indeksov. Industrijski indeks Dow Jones je prvič po tednu dni trgovanje spet končal nad 9000 točkami. Zvišal se je za 889,35 točke oziroma 10,8 odstotka. Tehnološki indeks Nasdaq je porasel za 143,57 točke oziroma 9,53 odstotka, na 1649,47 točke. Delnice svetovnega proizvajalca letal Boeing so se dvignile za 15 odstotkov, potem ko so sindikati z delodajalci dosegli dogovor o prenehanju stavke. Po mnenju borznih analitikov je na nakup delnic vplivalo predvsem pričakovanje vlagateljev, da bo ameriška centralna banka znižala ključno obrestno mero, kar se je danes tudi zgodilo.

positive

Po podatkih Umarja se je inflacija znova znižala in je bila oktobra 4,9-odstotna. Umirjanje inflacije naj bi bilo predvsem posledica znižanja cen energentov. Direktor Umarja Boštjan Vasle Relativno hitro umirjanje inflacije v zadnjih štirih mesecih je po pojasnilih Urada za makroekonomske analize in razvoj Umar predvsem posledica zniževanja cen energentov, hkrati pa se umirjajo tudi cenovni pritiski večine drugih skupin cen. Ob tem poudarjajo, da je zniževanje inflacije pričakovano in hitrejše kot v celotnem območju evra. Po statističnih podatkih so oktobra cene življenjskih potrebščin v Sloveniji drugi mesec zapored ostale nespremenjene. Medletna inflacija se je tako znova znižala in znaša 4,9 odstotka, kar je najnižja vrednost po septembru 2007. Kot so po današnji objavi statističnih podatkov o inflaciji sporočili iz Umarja, je nadaljnje hitrejše zniževanje inflacije tako v Sloveniji kot v drugih članicah območja evra pričakovano, saj ga v veliki meri poganja hitro zniževanje cen nafte. Cene nafte, ki so še v začetku leta slovensko inflacijo dvigovale hitreje kot v povprečju evrskega območja, sedaj tudi več kot dvakrat hitreje znižujejo slovensko inflacijo, je pojasnil direktor Umarja Boštjan Vasle. Poleg trenutno zelo verjetne predpostavke, da se trend upadanja cen energentov ne bo obrnil, bodo na umirjanje inflacijskih pritiskov v preostalih mesecih leta vplivali tudi upočasnjena gospodarska aktivnost in pričakovanja glede njenega vnovičnega okrevanja, poudarjajo v Umarju. Oboje se v zadnjem času poslabšuje, zaradi česar lahko pričakujemo nadaljnje umirjanje inflacije v Sloveniji in na celotnem evrskem območju, je še povedal Vasle. Umirjanje inflacije se je sicer nadaljevalo tudi v celotnem območju evra, kjer se je medletna inflacija po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat v zadnjih dveh mesecih znižala s štirih na 3,6 odstotka, nadaljnje znižanje pa pričakujejo tudi ta mesec. Kot so še pojasnili v Umarju, bo podatek Eurostat objavil v petek.

neutral

Prvič, odkar statistični urad spremlja cene bivalnih nepremičnin, so se te pocenile. Cene življenjskih potrebščin pa se oktobra v primerjavi s septembrom niso spremenile. Cene bivalnih nepremičnin so padle zaradi pocenitve hiš. V Sloveniji so se v prvem polletju letos cene bivalnih nepremičnin prvič, odkar statistični urad spremlja cene teh nepremičnin, znižale, in sicer za 2,6 odstotka. Pri tem so se družinske hiše pocenile za 17,1 odstotka, stanovanja pa podražila za 4,7 odstotka, je danes objavil državni statistični urad. Družinske hiše in stanovanja so se, upoštevajoč prodajne cene, letos prvič pocenile v dveh zaporednih četrtletjih, in sicer v prvem za 2,9 odstotka, v drugem pa za 3,7 odstotka, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal Branko Pavlin z državnega statističnega urada. Pri hišah gre po njegovem mnenju za korekcijo pretirane rasti cen v lanskem letu, ko so dosegle rekordno rast 29,3 odstotka. Stanovanja so se lani podražila za 22,6 odstotka, skupna rast cen bivalnih nepremičnin pa je bila 22,9 odstotka. Cene družinskih hiš sicer bolj nihajo, pojasnjuje Pavlin, tako da se postavlja vprašanje, ali je ta padec del običajnega nihanja ali pa napoved trenda, ki se bo nadaljeval. Tvegal bi oceno, da znižanje cen hiš, ki je že tretje četrtletje zapored, kaže na to, da se bodo cene ustalile na nižji ravni, je dejal Pavlin. Trenda za stanovanja ni želel napovedovati Šele po podatkih za tretje četrtletje se bo videlo, kam se bo nagnila krivulja. V obdobju 2004 2008 so se stanovanja po četrtletjih povprečno dražila za 3,6 odstotka, hiše pa za 1,9 odstotka, lani je bila povprečna četrtletna rast cen stanovanj 4,8-odstotna, hiš pa 5,7-odstotna. V prvem četrtletju letos so se povprečno stanovanja podražila za 0,7 odstotka, hiše pa pocenile za 14,3 odstotka. Blago dnevne porabe se je pocenilo za 0,5 odstotka. Foto Kanal A Statistiki opažajo tudi manjše število transakcij. V letu 2006 jih je bilo skupno 9053, lani 8425, v prvem letošnjem polletju pa 3246. Cene življenjskih potrebščin se niso spremenile Po podatkih statističnega urada se je blago v povprečju podražilo za 0,4 odstotka, storitve pa so se pocenile za 0,8 odstotka. Blago dnevne porabe se je pocenilo za 0,5 odstotka, poltrajno blago podražilo za 4,5 odstotka, cene trajnega blaga pa so v povprečju ostale nespremenjene. Znižanje cen so oktobra statistiki zaznali pri rekreaciji in kulturi za 3,3 odstotka, prevozu za 1,4 odstotka, stanovanju za 0,4 odstotka in komunikaciji za 0,1 odstotka. Nove pocenitve naftnih derivatov so privedle že do tretjega zaporednega znižanja cen v skupinah prevoz in stanovanje. Najbolj so se podražile obleke Na podražitve oblek in obutve je vplivala zamenjava kolekcij v trgovinah.

neutral

Predsedniške volitve v ZDA pozitivno vplivajo na razpoloženje vlagateljev na svetovnih borzah, saj se ti odločajo za nakupe, kar zvišuje tečaje delnic. Najbolj razpoloženi so vlagatelji v Evropi, pri čemer največje rasti beležijo na dunajski, milanski, pariški, frankfurtski in londonski borzi, pozitivno pa je tudi vzdušje v ZDA. Indeks dunajske borze ATX je danes pridobil 6,21 odstotka, rastejo pa tudi indeksi milanske borze Mibtel +4,86 odstotka, indeks pariške borze CAC 40 +3,6 odstotka, indeks frankfurtske borze DAX 3,44 odstotka in indeks borze v Londonu FTSE 100, ki je pridobil 3,18 odstotka. Pozitivno so volilni dan začeli ameriški vlagatelji, saj se je vrednost indeksa Dow Jones zvišala za skoraj tri odstotke, tehnološkega indeksa Nasdaq pa za 2,8 odstotka. Precej pa se je zvišala cena nafte, in sicer za več kot štiri dolarje, razlog za to pa je odločitev Savdske Arabije, da zniža proizvodnjo nafte. Na newyorški blagovni borzi je bilo danes opoldne za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte treba odšteti 68,40 dolarja, 4,50 dolarja več kot v ponedeljek. Evro je danes v primerjavi z dolarjem pridobil, in sicer slaba dva odstotka, na 1,2878 dolarja. Japonske delnice so si opomogle Indeks Nikkei, ki ga na azijski borzi izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 9114,60 točke. To je 537,62 točke oziroma 6,27 odstotka več kot minuli petek. V ponedeljek je bila borza v Tokiu zaradi praznika zaprta. Na pozitivno vzdušje vlagateljev so vplivali šibkejši jen, kar je ugodno za japonske izvoznike, in informacije o morebitnem prevzemu pešajočega japonskega proizvajalca elektronike, družbe Sanyo Electric, s strani njegovega večjega tekmeca Panasonica. Šibak jen je pognal navzgor delnice japonskih avtomobilskih proizvajalcev, kot sta Toyota Motor in Honda Motor, zaradi ugibanj glede Panasonica in Sanya pa so se podražile tudi delnice proizvajalcev elektronike. Z združitvijo Sanya in Panasonica bi namreč nastal eden od največjih proizvajalcev elektronike na svetu. V Avstraliji se je indeks S&P/ASX 200 malenkost znižal. Vlagatelje je presenetila odločitev domače centralne banke, da zniža svojo ključno obrestno mero za 0,75 odstotne točke. To je namreč za četrt odstotne točke več, kot so napovedovali analitiki, je pa posledica vse več znakov upočasnjevanja gospodarstva. Nafta brent se je pocenila Decembrske terminske pogodbe za nafto brent so se v elektronskem trgovanju pocenile na 58,85 dolarja, kar je najmanj po februarju 2007. Ta vrsta nafte se je že v ponedeljek v Londonu pocenila za 4,84 dolarja, na 60,48 dolarja. Zahodnoteksaška lahka nafta, ki bo dobavljena v decembru, se je v azijskem trgovanju pocenila za 66 centov, na 63,25 dolarja za 159-litrski sod, potem ko se je že v ponedeljek zvečer v ameriškem trgovanju pocenila za 3,90 dolarja. Nasprotno se je cena nafte Organizacije držav izvoznic nafte Opec v začetku tedna zvišala. Kot so danes sporočili iz sekretariata organizacije na Dunaju, je povprečna cena članic kartela v ponedeljek znašala 59,03 dolarja, kar je 1,60 dolarja več kot v petek. Cena Opecove nafte se je od junija, ko se je gibala okoli 140 dolarjev, pocenila že za 60 odstotkov.

positive

DZS in Delo prodaja, ki sta že lastnika skoraj četrtine Term Čatež, sta objavila prevzemno ponudbo za odkup preostalega deleža. Za delnico ponujata 30 obveznic družbe Delo Prodaja. Obveznica družbe Delo Prodaja ima nominalno vrednost glavnice 10 EUR in prinaša donos v višini šestmesečni EURIBOR + 0,60 % letno. Ob upoštevanju menjalnega razmerja in zadnjega tečaja obveznice Dela Prodaje na Ljubljanski borzi prevzemna cena za delnico znaša nekaj več kot 305 EUR, kar je skoraj 20 % nad povprečno tržno ceno delnice Term Čatež v zadnjih dveh mesecih. Družbi Delo prodaja in DZS sta objavili prevzemno ponudbo za Terme Čatež. Ponudba se nanaša na vseh 497.022 delnic družbe, pri čemer sta prevzemnika že lastnika 123.540 delnic. Ponudba se izteče 29. decembra ob 12. uri. Našo naložbo v Termah Čatež obravnavamo kot strateško, zato smo se skupaj z družbo Delo Prodaja odločili za objavo prevzemne ponudbe. Že doslej smo bili največji posamezni delničar, prevzemna ponudba pa je logična nadgraditev našega zaupanja v potencial Term Čatež, je ob tem povedal Bojan Petan, predsednik uprave DZS.  Družbi Delo Prodaja in DZS sta prevzemno ponudbo, oblikovano v skladu z možnostjo, ki jo ponuja Zakon o prevzemih, objavili na podlagi dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev. Imetniki delnic Term Čatež lahko sprejmejo prevzemno ponudbo v eni izmed poslovalnic ali pogodbenih izvajalcev Medvešek Pušnik, BPH, d.d., ali pri drugi borznoposredniški družbi ali banki, ki ima položaj člana KDD. Med večjimi lastniki Term so Kapitalska družba 23,79 odstotka, Towra 14,35 odstotka, Hrvatska poštanska banka šest odstotkov, M. B. Satler Investicije 4,06 odstotka, delniški vzajemni sklad Triglav Steber I 3,99 odstotka in EQT Group 3,97 odstotka.

neutral

Medtem ko svet trepeta zaradi svetovne krize, pa naši menedžerji v krizi vidijo priložnost, ki bi jo morali izkoristiti in tako postati gospodarsko uspešnejši.

positive

Istrabenzu in Pivovarni Laško se s prodajo Mercatorja obetajo veliki dobički, medtem pa nekateri pozivajo vlado, naj delež odkupi nazaj. Politika ne sme in ne more posegati v delovanje gospodarskih subjektov, pa odgovarja Pahor. Prodaji nasprotujemo, pravijo v ZSSS. Na napoved skupin Pivovarne Laško in Infond Holding, da bosta z mednarodnim javnim razpisom začela zbirati ponudbe za odkup približno 48-odstotnega deleža v Mercatorju, so se danes odzvali sindikalisti. Skrb ob prodaji Mercatorja je upravičena za predelovalno industrijo, vendar je potrebno upoštevati, da družbe poslovne odločitve sprejemajo avtonomno, a v nekem institucionalnem in moralnem okviru. V tem primeru je bil nemoralen že nakup Mercatorja s strani Boška Šrota, nemoralna pa je tudi prodaja. verjetni kandidat za finančnega ministra Franci Križanič Kot je povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS Dušan Semolič, imajo v ZSSS že izkušnje s tujimi podjetji, s katerimi imajo korektne odnose, vseeno pa se je nabralo že toliko slabih izkušenj, da so postali bolj pozorni. Spomnil je na primer Tobačne, ko so s prevzemi prišli v ospredje drugi interesi, ki so pozneje privedli do uničenja tovarne in izgube delovnih mest. S tujimi prevzemi pride do spremembe poslovne politike, začnejo se odpuščanja, proizvodnja pa se preseli v tujino, kamor odhaja tudi ves kapital, je poudaril Semolič in opozoril, da bi se podobno zagotovo zgodilo tudi v Mercatorju, kjer prodajajo veliko kakovostnih izdelkov, ki so narejeni v Sloveniji. In prav zaradi te verige, tako pravi Semolič, in zaposlenih v Mercatorju, jim v ZSSS ni vseeno. Na dnevni red družbe prihaja tudi vse več problemov in vprašanj, na katere je treba najti odgovore, zato v ZSSS pričakujejo čimprejšnje konstituiranje nove vlade in delo ministrov. Semolič je tudi opozoril, da finančni sektor ne dela tako, kot bi moral, enako je z nekaterimi institucijami, ki bi morale delovati hitro, pa ne delujejo. To diši po peskovniku, kjer se igrajo otroci in eden uničuje drugemu, je povedal. Država mora odigrati svojo vlogo pri Mercatorju in ne pustiti gospodom, da naredijo, kar se jim zljubi. Drugače bo škoda nepopravljiva, na koncu pa bo spet plačal delavec, je zaključil. Strah pred odpuščanjem trgovcev naj bi bil odveč. Foto Dare Čekeliš Da bi se v prodajo lastniškega deleža Mercatorja morala vključiti država, menijo tudi v Sindikatu delavcev trgovine SDTS. Sekretar Ladislav Kaluža je odločno povedal, da prodaji nasprotujejo, in pozval državo, naj ukrepa. Naj vzpostavi prvotno stanje in naj se loti te zapletene lastniške strukture, je dejal in poudaril, da je vlada leta 2005 ob prodaji obrazložila, da bodo s prodajo zagotovili, da bo Mercator ostal v slovenskih rokah. Kot je še povedal, je Mercator največje slovensko podjetje na področju trgovin, ki ima največ zaposlenih, vendar pa je zanikal poročanja medijev, da so v strahu zaradi odpuščanj. Vsaj v tem trenutku bojazni za odpuščanja ni. Tudi predsednik SDTS in delavec v Mercatorju Franci Lavrač meni, da je strah prodajalcev, da bi izgubili službo, odveč, saj trgovcev povsod primanjkuje, je pa izrazil bojazen, da bi zaradi prodaje lahko trpeli trgovci bele tehnike in predelovalne industrije. In čeprav se kmetje pritožujejo, da jih Mercator stiska , zdaj vsaj imajo delo, če pa bo Mercatorja kupil tujec, bodo še to izgubili, saj bo ta s seboj pripeljal tudi svoje dobavitelje, je prepričan.

negative

Zaradi gospodarske krize so se kmetijski pridelki močno pocenili. Ker na trgu ni denarja, so cene pšenice, koruze, ječmena in oljne repice padle na rekordno nizko raven.

negative

Evropski parlament je podprl uvedbo izredno strogih pravil za proizvodnjo igrač. Posebej strogo zakonodajo predlaga za igrače, ki so skrite v hrani. Še posebej strogo zakonodajo parlament predlaga za igrače, ki so skrite v hrani, kot je denimo slavni Kinder jajček. Odbor Evropskega parlamenta za notranji trg in varstvo potrošnikov je pred bližajočimi božično-novoletnimi prazniki, ko prodaja igrač skokovito naraste, podprl uvedbo izredno strogih pravil za proizvodnjo igrač, ki so naprodaj v EU. Proizvajalci igrač menijo, da so ukrepi, ki jih morajo v prihodnjih tednih potrditi države članice EU, nepotrebni. Spremembe 20 let starih pravil Evropski poslanci so ta teden soglasno podprli spremembo obstoječih, 20 let starih pravil za proizvodnjo igrač v EU. Še posebej strogo zakonodajo parlament predlaga za igrače, ki so skrite v hrani, kot je denimo slavni Kinder jajček. Nova pravila bodo veljala za vsa podjetja, ki prodajajo igrače v sedemindvajseterici, še posebej največjo svetovno proizvajalko igrač Kitajsko. Kitajska je v letu 2006 po svetu prodala kar 22 milijard igrač. Kot je pojasnila belgijska poslanka v Evropskem parlamentu Marianne Thyssen, ki je pripravila poročilo o igračah, bi morali prepovedati neposreden stik igrače s hrano. To pomeni, da bi morala biti igrača v posebni embalaži, ki je prevelika, da bi jo otrok dal v usta in pogoltnil. Tudi igrača bi morala biti zadosti velika in opremljena z opozorilom. Med predvidenimi ukrepi so še strožja pravila za uporabo dišav in kemikalij za igrače in obvezna uvedba varnostnih opozoril na navodilih za uporabo. Naš cilj je zagotoviti staršem, da so lahko prepričani, da vse igrače, ki jih kupijo, ustrezajo najstrožjim varnostnim standardom, je pojasnila Thyssnova. Proizvajalci igrač protestirajo Združenje glavnih evropskih proizvajalcev igrač se z uvedbo strožjih pravil ne strinja in poudarja, da so varnostni standardi za igrače že zdaj visoki. Ob tem združenje poziva EU, naj ne sprejema novih ukrepov, ki bi lahko škodovali proizvajalcem. Vzpostaviti moramo jasen okvir, ki bi varnost otrok še naprej postavljal na prvo mesto, obenem pa evropskim podjetjem v hudi svetovni konkurenci omogočil razvoj in inovacije, je poudaril predsednik združenja Bryan Ellis.

positive

Kitajska bo domačemu gospodarstvu namenila okoli 431 milijard evrov pomoči, s čimer želi državo obvarovati pred vplivom svetovne gospodarske krize. Kitajska je napovedala 568 milijard dolarjev okoli 431 milijard evrov vreden sveženj pomoči za spodbudo domačemu gospodarstvu, s čimer želi obvarovati državo pred vplivom svetovne gospodarske krize. Del napovedane pomoči naj bi prispeval zasebni sektor. Kitajsko gospodarstvo začenja čutiti vpliv gospodarskega ohlajanja v ZDA in Evropi. Tamkajšnja vlada namerava omenjena sredstva do leta 2010 investirati predvsem v infrastrukturo in socialno varnost, ne ve pa se, koliko bo v prihodnjih letih investirala v nove projekte in koliko denarja bo namenila za nekatere projekte, ki so že v teku. Po napovedih Pekinga bodo investicije v prihodnje osredotočene na deset področij. Med njimi bo zagotavljanje socialnih stanovanj, ki so v več delih države nujno potrebna, pa tudi vlaganje v infrastrukturo podeželja. Sredstva naj bi namenili tudi za posodobitev železniškega in cestnega omrežja ter za obnovo letališč, povečali pa naj bi še investicije v zdravstvo, izobraževanje ter zaščito okolja in razvoj visokih tehnologij. Kitajsko gospodarstvo, ki temelji predvsem na izvozu, sicer že začenja čutiti vpliv gospodarskega ohlajanja v ZDA in Evropi. Prav zaradi tega je kitajska vlada v manj kot dveh mesecih že trikrat znižala obrestno mero, da bi ohranila gospodarsko rast. Gospodarska rast se je kljub temu v tretjem četrtletju letošnjega leta na Kitajskem spustila na devet odstotkov, kar je najnižja vrednost v zadnjih petih letih. Lani je rast znašala 11,9 odstotka, zmanjšanje za skoraj tri odstotke pa predstavlja resne težave za kitajsko vlado. Ta mora namreč ustvarjati nova delovna mesta za milijone novih delavcev, ki vsako leto prihajajo na Kitajsko, poleg tega pa delavci pričakujejo čedalje višje prihodke. Izvoz se je na Kitajskem doslej na letni ravni povečeval kar za petino, vendar pa analitiki pričakujejo, da se v prihodnjih mesecih ne bo več povečeval oziroma bi se utegnil celo zmanjšati, saj tudi potrebe po kitajskem blagu zaradi gospodarske krize, ki pesti svetovne trge, pojemajo.

neutral

Trgovci so že opazili nekatere spremembe v vedenju kupcev, čeprav menijo, da bo tudi to leto poslovno uspešno. Zaupanje potrošnikov pa je v oktobru prvič v zadnjih letih padlo. V Tušu pričakujejo podobne poslovne rezultate kot preteklo leto. Po anketi, ki jo vsak mesec opravlja Statistični urad RS, so bili kazalniki zaupanja potrošnikov v septembru za osem odstotkov višji kot v avgustu in za pet odstotkov višji kot isti čas leta 2007. Vendar pa je ista anketa ugotovila tudi močno upadanje zaupanja v oktobru. Tako je bila vrednost kazalnika zaupanja za pet odstotkov nižja kot septembra in tudi za šest odstotkov nižja kot v poprečju preteklo leto. Pri nas se je v medijih prvič resno začelo govoriti o krizi po volitvah. V Mercatorju opažajo drugačno vedenje kupcev Kot je pojasnila Tanja Durin iz Mercatorja, v trgovinah že opažajo nekatere spremembe navad kupcev. Ljudje tako kupujejo cenovno bolj racionalno, kar pomeni manj dragih izdelkov in manj impulzivnih nakupov pa tudi sami nakupi so nekoliko manjši. Zato se v Mercatorju prilagajajo tem racionalnim nakupom z večjim številom akcij, ki jih kupci tudi večkrat izkoristijo. Kot je še povedala Durinova, so to zgolj opažanja, dejansko pa se bo videlo, ali so spremenjene finančno-gospodarske razmere kaj vplivale, v času božičnih in prednovoletnih nakupov. Kot je povedala, pa tudi v Mercatorju zaradi situacije ne bodo razmetavali z okraski. Še vedno bodo lepo okrasili trgovine, vendar bodo nekoliko varčnejši. Kupci se pri nakupih vedejo bolj racionalno, opažajo v Mercatorju. Trgovci kljub krizi pričakujejo uspešno leto Sicer pa trgovci za letos ne pričakujejo manjših zaslužkov. Tako v Sparu, E.Leclercu in Tušu namreč pričakujejo, da bodo leto končali v okviru lanskih poslovnih rezultatov. Kot pišejo na spletnem portalu MMC, v Engrotušu pričakujejo, da bosta tudi november in december ugodna za poslovanje, upad pa pričakujejo v začetku prihodnjega leta. V E.Leclercu vidijo pozitivne vplive krize v tem smislu, da v kriznih časih potrošniki še bolj kot sicer primerjajo ponudbo in cene pri različnih trgovcih. Tudi v Sparu zatrjujejo, da bo prodajni izkupiček leta po pričakovanjih podoben preteklim letom. Po podatkih statističnega urada zadnji so za september pa prihodek od prodaje v trgovini na drobno še vedno raste. Tako je bil realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno v septembru 2008 za 6,1 odstotka višji kot v septembru 2007 v trgovini z živili je ta dohodek porasel celo za 8,2 odstotka, prihodek pa je bil tudi v septembru za 2,6 odstotka višji kot v avgustu. Ali se bo upad zaupanja potrošnikov poznal tudi na prihodkih trgovcev, pa še ni znano, saj podatkov za oktober še ni.

neutral

Zaradi padanja cen nafte je največji dobavitelj zemeljskega plina na svetu ruski Gazprom napovedal znižanje cen za Evropo. Miller je napovedal, da bo zemeljski plin od začetka leta 2009 cenejši. Zaradi padanja cen nafte je največji dobavitelj zemeljskega plina na svetu ruski Gazprom napovedal znižanje cen za Evropo. Od začetka leta 2009 bo zemeljski plin cenejši, je danes v sibirskem mestu Novi Urengoj dejal prvi mož Gazproma Aleksej Miller. Vzrok za pocenitev zemeljskega plina je padanje cen nafte, s katerimi je cena plina povezana. V letošnjem tretjem četrtletju znaša izvozna cena plina za Evropo več kot 500 dolarjev 392,30 evra na tisoč kubičnih metrov, kar je največ doslej. O črpanju plina je Miller dejal, da bo Gazprom sledil potrebam trga. Načrpali bomo toliko, kot bo treba, je njegove besede povzela ruska tiskovna agencija Interfax.

positive

Koalicijska pogodba predvideva plačevanje prispevkov tudi za študentsko delo, kar bi ga podražilo in s tem približalo redni zaposlitvi. Študentje menijo, da plačevanje prispevkov nikakor ne bi smelo pasti na pleča študentov. Bo študentom ob delu tekla delovna doba? Študente pa je že začel skrbeti del koalicijske pogodbe, ki se dotika tudi nekaterih predlaganih sprememb študentskega dela. Gre predvsem za koalicijsko zavezo, ki govori, da žbomo reformo sistema socialne varnosti predlagali tako, da bomo zagotovili plačilo temeljnih socialnovarstvenih prispevkov za zdravstvo, invalidsko in pokojninsko zavarovanje od vseh oblik dela. Občasne oblike dela študentov pa bi šteli v pripravništvo in delovno dobo . Poleg tega pa še napovedi, da bodo preučili drugačno sistemsko ureditev dela študentov med študijem. S tem želijo zagotoviti posebne pogoje za zaposlitve študentov in preprečiti zlorabe žtovrstnih pogodbenih razmerij . Zaposlitev študentov pa naj bi potekala po posebnih žprojektnih pogodbah . Ker pa koalicijska pogodba ni natančna, ni jasno na koga bi padlo plačevanje prispevkov za študentsko delo. V vsakem primeru pa bi plačevanje tovrstnih prispevkov podražila študentsko delo, kar bi pomenilo, da bi se v tem smislu izenačilo z redno zaposlitvijo. To bi bilo sicer po godu nekaterim sindikatom, ki si prizadevajo, da bi delodajalci več zaposlovali. Menijo namreč, da delodajalci, ker se jim tako bolj splača , raje zaposlujejo študente. Ne bi pa bilo dobro za študente. Ideje v koalicijski pogodbi ne upoštevajo vseh okoliščin študentskega življenja Kandidat za ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. Če bo potrjen, se bo ukvarjal tudi s študentsko problematiko. V Študentski organizaciji Slovenije ŠOS pa menijo, da zapisane ideje v koalicijski pogodbi ne upoštevajo vseh okoliščin študentskega življenja. ŠOS se zavzema za formaliziranje študentskega dela tako, da se upošteva kot pridobljene delovne izkušnje. Vendar pa opozarjajo, da je študentsko delo vrsta fleksibilnega dela, ki se ne more enačiti z rednim delom, saj je študent del šolajoče se mladine in ne aktivnega prebivalstva. Spreminjanje oblike študentskega dela in njegovo približevanje rednemu delu pa bi lahko ustvarilo nepopravljive motnje v študijskem procesu , saj bi se potem študent moral prilagajati delu in ne prilagajati delo študiju. Poleg tega pravijo, da študentsko delo kar tretjini študentov omogoča nadaljevanje študija. Za preprečevanje zlorab pa v ŠOS menijo, da bi bilo treba poostriti inšpekcijski nadzor, ne pa spreminjati način zaposlovanja. Sicer pa v ŠOS pričakujejo dialog, saj bi lahko imele nepremišljene spremembe dolgoročne posledice na študijski proces. Plačevanje prispevkov pa nikakor ne bi smelo pasti na pleča študentov, še menijo.

neutral

Finančna kriza se je dodobra 'zažrla' v gospodarski sektor. Številnim odpuščanjem iz dneva v dan sledijo nova. Bojazni pred izgubo službe je tudi v Sloveniji vse več. Potem ko so v avtomobilski in tekstilni panogi začeli množično odpuščati delavce, se finančna kriza kaže tudi v drugih sektorjih. Iz Velike Britanije prihaja namreč vest, da bo več tisoč ljudi ostalo brez službe. Vodilni upravljavec mrežnih storitev po celem svetu BT Global Services je namreč sporočil, da bo do konca marca 2009 odpustil 10 tisoč zaposlenih. Telekomski gigant je okoli štiri tisoč zaposlenih že odpustil, brez službe pa jih bo ostalo še šest tisoč. Odpuščanje bo prizadelo predvsem Veliko Britanijo, kjer nameravajo odpustiti do sedem tisoč uslužbencev. Novica o množičnem odpuščanju je v javnost prišla, ko je BT razkril enajstodstotni padec dobička v drugem četrtletju. Ian Livingston, izvršni šef podjetja, je povedal Dobiček preprosto ni dovolj dober, zato moramo ukrepati. Odpuščanje bo najprej prizadelo posredno delovno silo, vključno z gradbeniki in bančnimi uslužbenci. Ta delovna mesta bodo zmanjšali za 12 odstotkov, medtem ko bodo druga delovna mesta zmanjšali za štiri odstotke. V družbi so prepričani, da bodo načrtovane spremembe znižale stroške za okoli sto milijonov funtov na leto in izboljšale pokojninsko shemo družbe. Kriza tudi v Sloveniji? Telekom Slovenije bistvenih posledic gospodarske krize še ne občuti, je povedal tiskovni predstavnik Boris Ziherl in dodal, da je posledice vseeno treba ocenjevati dolgoročno. Dejstvo, da projekcije poslovanja do konca leta kažejo na izpolnitev poslovnih pričakovanj, je med drugim tudi posledica stalnih ukrepov za zmanjševanje stroškov poslovanja, vključno s premišljenim zmanjševanjem števila zaposlenih. S temi ukrepi bomo nadaljevali tudi v prihodnje, je povedal Ziherl in dodal, da bodo v Telekomu še naprej pozorno spremljali vse spremembe v poslovnem okolju, od katerih je odvisno, če in kakšne ukrepe za izboljšanje poslovanja bodo v prihodnosti še sprejeli. Ogrožena Koroška V podjetjih na Koroškem je zaradi posledic svetovne finančne in gospodarske krize v naslednjih mesecih ogroženih okoli 300 zaposlenih, kažejo podatki slovenjgraške območne enote Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS. Predvsem gre za odpuščanje najetih agencijskih delavcev in nepodaljševanje pogodb za določen čas. Po podatkih sindikata je v podjetju Johnson Controls NTU, ki je tretji največji regijski zaposlovalec, prek agencij zaposlenih okoli 100 delavcev, katerih delovna mesta so ogrožena. Poleg tega so v tem slovenjgraškem podjetju kot ukrep ob zmanjšanju naročil uvedli 36-urni delovni teden, tako da v podjetju ob nujnem koriščenju nadur in dopustov ne delajo noben petek do konca januarja prihodnje leto. V podjetju je sicer 750 zaposlenih, dela pa naj po zagotovilih uprave ne bi izgubil nihče od zaposlenih za nedoločen čas. Raško je izpostavil tudi stanje v podjetju Livarna Vuzenica, ki ima 405 zaposlenih in spada pod okrilje Sindikata kovinske in elektro industrije. V vuzeniškem podjetju je po njegovih podatkih ogroženih 30 agencijskih delavcev, sicer pa so vsi zaposleni zaradi pomanjkanja dela prisiljeni koristiti nadure in dopuste. Okoli 30 zaposlenih agencijskih delavcev imajo tudi v podjetju SGP Kograd Igem. Medtem na Koroškem močno prisotna lesna panoga zaenkrat ne poroča o zmanjševanju števila zaposlenih, le v podjetju Marles Podvelka je vprašljivih 20 delovnih mest z zaposlenimi za določen čas. Raško je izpostavil tudi že znan podatek, da slovenjgraško podjetje Prevent do sredine prihodnjega leta 80 zaposlenim za določen čas ne bo podaljšalo pogodbe. Trenutno dobro kaže ostalim panogam v regiji, kjer je delovno aktivnih okoli 27.000 ljudi, med drugim dodatno zaposlujejo v podjetjih Nova oprema in Koratur.

negative

Zaradi sporazuma o odprtem nebu med ZDA in EU bo konkurence ostrejša, letov bo več, cene letalskih kart pa bodo nižje. Bodo cene čezatlantskih letov res drastično padle? Sporazum o odprtem nebu med EU in ZDA, ki bo začel veljati v nedeljo in bo čezatlantski zračni prostor odprl ostrejši konkurenci, je revolucija , je poudaril komisar za promet Jacques Barrot. Več konkurence bo zagotovo prispevalo k znižanju cen letalskih vozovnic, meni. Sporazum o odprtem nebu bo nadomestil 21 dvostranskih sporazumov med državami članicami in ZDA, prav tako pa bo uredil čezatlantsko letenje v tistih šestih državah, ki takšnih sporazumov z ZDA doslej niso imele. Med temi državami je tudi Slovenija. S sporazumom o odprtju zračnega prostora med EU in ZDA bodo lahko evropski letalski prevozniki prvič v zgodovini brez omejitev leteli iz katerega koli kraja v EU v kateri koli kraj v ZDA. Sporazum odpravlja vse omejitve glede prog, cen in števila tedenskih letov. Število letov med londonskim letališčem Heathrow in ZDA se bo na primer povečalo za približno 20 odstotkov v primerjavi z aprilom leta 2007, na sploh pa naj bi se število čezatlantskih letov povečalo za osem odstotkov. Poleg znižanja cen koristi potrošnikov naj bi bile po navedbah komisije v prvih letih tudi do 12 milijard evrov bi lahko sporazum dveh največjih letalskih trgov, ki zajemata 60 odstotkov svetovnega prometa, ustvaril približno 80.000 novih delovnih mest na obeh straneh Atlantika, pojasnjujejo v Bruslju. Barrot je to označil za najambicioznejši dogovor v zračnem prometu, ki je bil kadar koli dosežen .

neutral

Boško Šrot, prvi mož Pivovarne Laško, je pred dnevi kupil mariborski časnik Večer, že prej pa je napovedal tudi prodajo Mercatorja. Kaj se dogaja?

negative

Ob finančni krizi sta najbolj na udaru avtomobilska in gradbena industrija. V avtomobilski države prosijo za intervencijsko pomoč, v gradbeni pa za kredite. Podjetja bodo v prihodnjem letu manj gradila. Finančna kriza se je že razširila tudi na gospodarski sektor, kljub milijardnim ukrepom države, za katere je videti, kot da vsaj kratkoročno ne pomagajo. Med drugimi sta najbolj na udaru ravno avtomobilska in gradbena industrija, saj hitro obračajo sredstva, zato pa pogosto potrebujejo tudi kredite. Kriza je realna in tudi psihološka Kriza je bila sicer najprej realna, a je postala potem tudi psihološka, številna podjetja pa se z racionalizacijo in drugimi ukrepi že pripravljajo nanjo. Hkrati pa se tudi potrošniki vedejo bolj racionalno. Kot so za 24ur.com povedali v Mercatorju, opažajo, da ljudje kupujejo bolj premišljeno, tako je manj impulzivnih in tudi manj luksuznih nakupov. Kupci pa kupujejo več izdelkov v akcijah in na znižanjih. Pa tudi sami nakupi so manjši. Vse to pa, kot zatrjujejo prehrambene trgovine, sicer še ne vpliva na zaslužke. Vsi večji trgovci Mercator, Spar, Engrotuš za letošnje leto pričakujejo približno enake dobičke kot preteklo leto. Bodo pa predvsem decembrski nakupi pokazali, kakšno je realno stanje. Takšno je stanje tudi na nepremičninskem trgu, kjer se je zmanjšalo povpraševanje. Kupci čakajo na še večje znižanje cen, prodajalci pa stanovanja zaradi padanja cen in majhnega povpraševanja umikajo iz prodaje, saj se bolj splača stanovanja oddajati. Hkrati pa tudi ni več toliko naložbenih in špekulativnih nakupov. Tako trg sicer ne stagnira, se pa umirja rast cen. V prihodnosti pričakujejo predvsem povečanje razlike v cenah med novogradnjami in starimi stanovanji, saj so bile cene starih stanovanj zaradi presežnega povpraševanja v zadnjem času previsoke. Rast gradbene industrije naj bi se prepolovila, v prihodnosti več visokih gradenj in infrastrukturnih projektov V avtomobilski industriji krčijo proizvodnjo. Avtomobilska industrija je bila prva, pri kateri so se začele poznati posledice finančne krize. V Sloveniji sicer nimamo nobenega proizvajalca avtomobilov, imamo pa tovarne avtomobilov in proizvajalce avtomobilskih delov. Proizvodnja se je začela krčiti, tudi pri nas so že odpustili del delavcev, predvsem pogodbene. Glede na to, da se avtomobilska industrija giblje ciklično, imajo zato določen del zaposlenih po začasnih pogodbah, gre pa predvsem za tujo delovno silo, so ob odpuščanju pojasnili v novomeškem Revozu. Kot so za 24ur.com pojasnili na SCT, pričakujejo, da se bo v prihodnjem obdobju gradilo manj. Zato bo prihajalo do nadaljnjih zamikov plačil, zahtevnejših pogojev bank za pridobivanje garancij in sredstev ter racionalizacij pri poslovanju. Pravijo, da je SCT kot sistem dovolj fleksibilen, da mu bo uspelo zagotoviti uspešno poslovanje na dolgi rok. Čeprav neuradno krožijo informacije, da naj bi dokončanje pomurske avtoceste družbi povzročilo nekajmesečno likvidnostno luknjo. Dobavitelji naj bi zahtevali vnaprejšnje plačilo, Dars pa je uveljavil 90-dnevni plačilni rok. Zaradi težkih kreditnih pogojev naj bi SCT tako že nekaj časa materiale in surovine nabavljal preko drugih podjetij. Takih nebotičnikov verjetno še ne bomo gradili, so pa v Primorju kot enega izmed ukrepov v slabši gospodarski situaciji navedli tudi visokogradbene investicije, ki naj bi nadomestile nizkogradne. Tiskovni predstavnik Primorja Edvard Pelicon je 24ur.com povedali, da ima gibanje gospodarske rasti pomemben vpliv na gradbeništvo in tudi na poslovanje skupine Primorje. Za visoke stopnje rasti v zadnjih letih je bila zaslužna živahna naložbena dejavnost, predvsem v infrastrukturo avtoceste. Čeprav je gradbeništvo še vedno najhitreje rastoča dejavnost, pa podatki kažejo, da je rast dodane vrednosti precej nižja od stopnje rasti panoge v letu 2009 pa naj bi se celo prepolovila, pravijo v Primorju. V Primorju so že predvideli ukrepe za prihodnjo leto, s katerimi bodo ublažili novonastale razmere. Zmanjšanje nizkogradbenih del bodo nadomestili z visokogradbenimi. Gradili pa naj bi tudi energetske objekte, naprave za varovanje okolja in na področju specialnega inženiringa na tem področju naj bi bilo Primorje priznan specialist. Poleg tega pa računajo tudi na tuje trge. Kot so še sporočili iz Primorja, pri njih odpuščanja zaradi varčevalnih ukrepov še ni bilo, tudi v prihodnosti pa nameravajo ohraniti število zaposlenih 3100 v skupini. Tiskovni predstavnik Vegrada Matjaž Lekše pa je povedal, da so se v Vegradu na krizo pripravili že v času razcveta gradbeništva v Sloveniji. Prilagodili so se pri nabavi materialov, najemanju zunanjih storitev, omejevanju zaposlovanja in investiranja in podobno. Poleg tega pa tudi z znižanjem plač zaposlenim, zmanjšanjem obsega nadur in podobno. Poudarjajo pa, da imajo v podjetju tudi za prihodnje leto precej pridobljenega posla in da so precej zasedeni. Podjetje pa naj bi po pisanju medijev reševal tudi gradbeni posel z MOL. V Šiški bo namreč Vegrad gradil stanovanja za Javni stanovanjski sklad MOL, kar je župan MOL Zoran Janković že predvidel v rebalansu mestnega proračuna. Če bo kriza velika, bo država ponovno odprla vlaganje v infrastrukturo Bodoči finančni minister Franci Križanič je kot enega izmed ukrepov napovedal tudi pospešitev investicij v infrastrukturo. Foto POP TV V času finančne krize države za prvo pomoč posegajo predvsem po intervencionističnih ukrepih, torej direktnih finančnih injekcijah podjetjem. Poleg tega pa zagotavljajo tudi jamstva za medbančna posojila, za vloge na bančnih računih in podobno. Čeprav kratkoročno ti ukrepi še niso dosegli svojega učinka, saj se medbančno poslovanje še ni sprostilo. Gospodarstva zahodnih držav pa drsijo v recesijo, podjetja pa zaradi varčevalnih ukrepov in likvidnostnih težav odpuščajo. Pri nas je situacija specifična tudi zaradi medvladja. Zato je bila ustanovljena tudi posebna skupina, v kateri sodelujejo tako predstavniki stare kot prihajajoče vlade. Skupaj so pripravili noveli zakona o bančništvu in javnih financah, ki sta že sprejeta. Banke pravijo, da je to sicer pozitiven ukrep, a da bo treba sprejeti še nekaj podzakonskih aktov, preden bodo uporabni tudi v praksi. Bodoči minister za finance Franci Križanič je v primeru velikega padca povpraševanja kot glavni ukrep predlagal pospešitev tistih investicijskih projektov, ki jih je pripravila še dosedanja vlada, torej gradnjo dodatnega avtocestnega programa, sanacijo železnic, izvedbo nekaterih energetskih projektov. Če pa kriza ne bo tako globoka in hitra, potem je glavni ukrep razvojni preobrat s financiranjem razvojnih aktivnosti slovenskega gospodarstva. Država pa namerava podpreti zdrava podjetja, predvsem srednje velika in mala.

neutral

Indeks SBI 20 je trgovanje končal skoraj tri odstotke in pol nižje kot včeraj. SBI TOP pa je zdrsnil pod tisoč točk. Tudi na ameriškem Wall Streetu so poslovanje končali globoko v rdečih številkah. Index Dow Jones je najnižje v zadnjih petih letih in pol. Na Ljubljanski borzi je indeks SBI 20 dosegel najnižjo vrednost od septembra 2005. Trgovanje je končal pri vrednosti 4308,73 točke, kar je 3,45 odstotka manj kot v torek. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP je zdrsnil pod tisoč točk. Končal je pri vrednosti 983,49 točke. Največji padec so zabeležile delnice Abanke -9,07 odstotka, Zavarovalnice Triglav -8,07 odstotka, Aerodroma Ljubljana -7,65 odstotka in Luke Koper -6,98 odstotka. Največ se je trgovalo z delnicami Krke, enotni tečaj delnice novomeške farmacevtske družbe pa se je znižal za 4,55 odstotka, na 55,97 evra. Med redkimi delnicami, ki so se danes podražile, velja izpostaviti delnice NKBM. Tečaj se je okrepil za 0,93 odstotka, na 11,98 evra.

negative

Uprava Elana je delavce pozvala, naj ji posredujejo podatke o premoženjskem stanju svojih družin. Seznam odpisanih delavcev bo namreč nastal na podlagi teh podatkov.

negative

Cene stanovanj v Sloveniji so padle za pet odstotkov, znižal pa se je tudi promet. Kmetijskim zemljiščem pa je cena nekoliko zrasla. Cene stanovanj so v Sloveniji povprečno padle za pet odstotkov. Po podatkih Geodetske uprave RS je bilo treba v Sloveniji med julijem in septembrom za kvadratni meter stanovanja odšteti povprečno 1.845 evrov, medtem ko je bilo v prejšnjem četrtletju za kvadratni meter treba odšteti 1.936 evrov. Najbolj so cene padle na Obali, kjer so bile v zadnjem času tudi najvišje. Tako so se v Kopru cene znižale za osem odstotkov, na ostalem obalnem območju pa za 15 odstotkov. Glede cen stanovanj pa Obala ostaja najdražja, za kvadratni meter je povprečno treba odšteti 3.031 evrov v prejšnjem četrtletju 3.371 evrov. V Ljubljani je cena stanovanj padla za pet odstotkov, tako je bilo za kvadratni meter treba odšteti 2.683 evrov, v prejšnjem četrtletju pa 2.823 evrov. Edino mesto, kjer je cena stanovanj ostala enaka, je Celje, kjer je za kvadratni meter stanovanja treba odšteti 1.387 evrov. Cene hiš so se nekoliko dvignile. Cena kvadratnega metra kmetijskega zemljišča je v tretjem četrtletju povprečno znašala 1,95 evra v četrtletju prej 1,76 evra, cena kvadratnega metra gozdnega zemljišča pa 0,68 evrov četrtletje prej 0,66 evrov. Strmo upadanje prometa na nepremičninskem trgu V Ljubljani je bilo v tretjem četrtletju za 20 odstotkov manj transakcij kot v drugem četrtletju. Po podatkih, ki so evidentirani v evidenci trga nepremičnin, je začelo ob koncu preteklega leta število sklenjenih kupoprodajnih poslov s stanovanji strmo upadati, letos pa se je ustalilo na mnogo nižji ravni. Primerjava števila evidentiranih tržnih transakcij za stanovanja in hiše eno in dvostanovanjske stavbe v letih 2008 in 2007 kaže, da je bilo do konca letošnjega septembra v primerjavi z enakim lanskim obdobjem kar za 50 oziroma 70 odstotkov manj transakcij. Kljub velikemu znižanju prometa pa primerjava po četrtletjih kaže jasen trend nadaljnjega upadanja realiziranih transakcij. V Sloveniji je bilo tako v tretjem četrtletju opravljenih 1075 transakcij, četrtletje prej pa 1204. Na obali je bilo 77 transakcij četrtletje prej 47, v Ljubljani 241 četrtletje prej 301, v osrednjeslovenski regiji brez Ljubljane pa je bilo 80 transakcij četrtletje prej 130. Nepremičnine bodo dobile bolj realno vrednost Najbolj za 15 odstotkov so padle cene nepremičnin na Obali. Nepremičninski trg se umirja tudi zaradi težjega pridobivanja posojil in splošne finančno-gospodarske klime, v kateri se kupci vedejo bolj racionalno. Veliko potencialnih kupcev pa tudi čaka na pričakovana večja znižanja cen, medtem ko prodajalci, ki jim ni treba prodati, nepremičnine, zaradi padanja cen, raje umaknejo s trga in jih oddajajo. V trenutnih razmerah pa tudi ni več toliko naložbenih in špekulativnih nakupov, pravijo nepremičninski agenti. Tako je zaradi visokih cen in negotovosti, kaj se bo s cenami dogajalo, posledično zmanjšanje povpraševanja, pravijo pri Slonepu. Cene pa bodo najbolj padle predvsem tam, kjer so bile do sedaj, tudi zaradi presežnega povpraševanja, najbolj precenjene. Tako je bilo na primer na področju rabljenih stanovanj, ki naj bi sedaj dobila bolj realno vrednost. Povečala pa naj bi se tudi razlika med rabljenimi stanovanji in novogradnjami.

neutral

Po slabih razmerah na borzah v Aziji so vlagatelji le nemočno opazovali nov potop. Nič drugače ni bilo na evropskih borznih parketih, kjer so delnice vrtoglavo izgubljale svojo vrednost. Tečaji na osrednjih svetovnih borzah so danes ponovno potonili. Med razlogi analitiki navajajo zaskrbljenost pred svetovno recesijo, h kateri je danes prispeval tudi podatek o novih zahtevkih za pomoč brezposelnim v ZDA. Osrednji indeks londonske borze FTSE 100 je izgubil 3,29 odstotka vrednosti in padel na 3873,87 točk, pariški indeks CAC 40 je padel za 3,48 odstotka, na 2980,42 točk, indeks dunajske borze ATX je danes izgubil 4,06 odstotka. Indeks frankfurtske borze DAX je izgubil 3,17 odstotka in padel na 4216,24 točke, indeks milanske borze Mibtel pa se je znižal za 2,29 odstotka, na 14.968 točk. Ameriška vlada je sporočila, da se je število novih zahtevkov za pomoč brezposelnim v ZDA zvišalo za več, kot so pričakovali ekonomisti. Ti so napovedovali zvišanje na 505.000 zahtevkov. Število zahtevkov je tako najvišje po letu 1992, ko so se ZDA prebijale iz recesije. Povprečje števila zahtevkov v zadnjih štirih tednih se je zvišalo na 506.500, kar pa je največ v zadnjih 25 letih. Tudi ameriške borze so tako današnje trgovanje začele negativno. Približno dve uri po odprtju trgov se je vrednost indeksa Dow Jones znižala za 0,94 odstotka, na 7922,49 točke, tehnološkega indeksa Nasdaq pa 0,20 odstotka, na 1383,59 točke. Azijska borza Borzni indeks na vodilni azijski borzi v Tokiu je prvič po treh tednih pristal pod vrednostjo 8000 vrednostnih točk. Japonski Nikkei je tako v zadnjem dnevu v povprečju padel za 6,9 odstotka, kar je tudi največji dnevni padec od 22. oktobra letos. Borzni strokovnjaki opozarjajo, da lahko vrednost indeksa na azijskih borzah pade še nižje kot oktobra. Tečajnice na južnokorejski in hongkonški borzi so se znižale za več kot pet odstotkov, indeksi na borzah v Singapurju in na Tajvanu pa so se v povprečju znižali za tri odstotke. Močan japonski jen je najbolj prizadel tamkajšnje izvoznike, še posebej so trpele delnice podjetij, ki se ukvarjajo z visoko tehnologijo. Ker so se zahteve po izvozu v ZDA in Evropo v zadnjih nekaj tednih močno zmanjšale, svoje gospodarstvo Japonci rešujejo predvsem s preusmeritvijo prodaje drugim azijskim državam, a borzni akterji opozarjajo, da to vseeno ne bo ustavilo nadaljnjih znižanj vrednosti delnic, ki lahko padejo na še nižjo raven kot oktobra. Poslabšanje svetovnega gospodarstva, ki smo mu priča, zelo negativno vpliva na japonsko ekonomijo, ki je v letošnjem oktobru doživela največji letni upad v preteklih sedmih letih. Nafta pod 50 dolarjev Šibko povpraševanje po surovi nafti, čemur botruje svetovno gospodarsko upočasnjevanje, je potisnilo ceno tako zahodnoteksaške lahke nafte kot tudi severnomorske nafte brent pod 50 dolarjev za 159-litrski sod. Ameriška nafta je tako padla na najnižjo vrednost po 18. januarju 2007, nafta brent pa je padla na najnižjo vrednost v zadnjih treh letih in pol. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte za dobavo v decembru je bilo treba v današnjem elektronskem trgovanju odšteti 49,91 dolarja. V Londonu pa se je severnomorska nafta brent z januarskim dobavnim rokom pocenila na 48,54 dolarja.

neutral

Udeleženci vrhunskega srečanja gospodarstev azijsko-pacifiškega foruma o gospodarskem sodelovanju so v Limi začeli razpravo o spopadu z gospodarsko krizo. Bush je spomnil, da je eden trajnih naukov velike depresije, da globalni protekcionizem vodi do svetovnega gospodarskega propada. Ameriški predsednik George Bush je udeležence vrhunskega srečanja gospodarstev azijsko-pacifiškega foruma o gospodarskem sodelovanju Apec v Limi pozval, naj se izognejo protekcionizmu, ki lahko privede do svetovnega gospodarskega propada. Kot je v nagovoru dejal predsednik Bush, za katerega je vrh Apeca zadnja uradna pot v tujino v tej vlogi, si morajo razvite države in države v razvoju skupaj prizadevati pri reševanju svetovne finančne krize, ki se je začela v ZDA. Države pa se morajo upreti skušnjavi prevelike regulacije, ki bi lahko zatrla inovacije in zadušila rast, je ocenil Bush. Spomnil je, da je eden trajnih naukov velike depresije, da globalni protekcionizem vodi do svetovnega gospodarskega propada. Kot je dodal, so imele ZDA ob njegovem prevzemu predsedniškega položaja sporazume o prosti trgovini sklenjene s tremi državami, sedaj pa že s 14. Obžaloval je, da ameriški kongres še ni potrdil sporazumov s Kolumbijo, Južno Korejo in Panamo, kar so udeleženci pozdravili z aplavzom. Sporazum o odpravi trgovinskih omejitev Bush je kot pomembno še izpostavil, da države nadaljujejo pogajanja v smeri sporazuma o odpravi trgovinskih ovir, ki so se leta 2001 v Dohi začela v okviru Svetovne trgovinske organizacije WTO. Udeleženci vrha naj bi sicer po pričakovanjih potrdili zavezo, da bi pogajanja sklenili do konca decembra, vendar obstaja bojazen pred oklevanjem voditeljev, dokler januarja prihodnje leto Bele hiše ne bo prevzel novoizvoljeni predsednik Barack Obama. O posledicah protekcionizma je govoril tudi južnokorejski predsednik Lee Myung-bak, ki je v nagovoru poudaril, da bi ta lahko privedel do bankrotov podjetij, izgube delovnih mest, najhujše posledice pa bi utrpeli zlasti revne države in revni ljudje. Bush pa je naslednika v Beli hiši Obamo pozval, naj še naprej podpira kolumbijskega predsednika Alvara Uribeja, ki ga je označil za dobrega prijatelja. Naš kongres in naša vlada ne smeta nikoli obrniti hrbta prijatelju, kakršen je Uribe, je dodal. Uribe, konservativec kot Bush, je eden glavnih zaveznikov Washingtona v Južni Ameriki. Njegova država je v času Bushevega predsednikovanja od ZDA prejela več kot pet milijard dolarjev, predvsem za pomoč vojski v boju proti trgovcem z mamili in proti levičarskim upornikom. Vrha Apeca se udeležuje tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Ta je že pred prihodom v Peru med prednostne teme vrha uvrstil minimaliziranje posledic svetovne finančne krize ter zagotavljanje varnosti na področju energije in hrane.

neutral

Vse, ki se odločajo za samostojno podjetniški pot ali iščejo novo zaposlitev, zanima, ali obstajajo panoge, ki ne poznajo krize. Ugledna revija Forbes pravi Seveda! Svetovno znana revija Forbes je objavila seznam panog, ki tudi v kriznih časih cvetijo. Podatke so zbrali na podlagi poslovnih rezultatov 100.000 srednje velikih podjetij, rezultati pa so zanimivi tako za tiste, ki hočejo ustanoviti svoje podjetje, kot za tiste, ki iščejo zaposlitev. Dobiček prinašajo računovodske storitve in zdravstvo ter z zdravjem povezane dejavnosti. Zanimivo je, da so na prvem mestu med tistimi panogami, ki prinašajo dobiček pristale računovodske storitve. Med najboljšimi desetimi izstopajo še, zdravstvo in z zdravjem povezane dejavnosti, ter pravne storitve. Vsa najbolj donosna področja imajo skupno to, da je povpraševanje po njihovih storitvah stalno ljudje bodo vedno obolevali, obiski sodišč pa so prav tako stalnica v našem vsakdanu. Več o tej temi lahko preberete na portalu cekin.

positive

Evropejci so lani kupili kar milijon jeklenih konjičkov manj kot leto prej. Da bi povečali povpraševanje, v Bruslju predlagajo uničenje vseh avtomobilov, starejših od 10 let. Evropska avtomobilska industrija je zabredla v hudo krizo. Prodaja jeklenih konjičkov je dramatično upadla. Evropejci, ki zaradi strahu pred recesijo že zategujejo pasove, so namreč lani kupili kar milijon avtomobilov manj kot leto pred tem, nič boljše pa niso niti napovedi za naprej. Na robu preživetja so se zato znašla tudi tista podjetja, ki zanjo izdelujejo posamezne dele. Če bi uničili avtomobile, starejše od deset let, bi ljudi prisilili v nakup novih, menijo v Bruslju. V Bruslju mrzlično iščejo rešitve. Eden od predlogov predvideva uničenje vseh avtomobilov, starejših od deset let, lastnikom pa bi nato finančno pomagali pri nakupu novih. S tem bi ubili dve muhi na mah povečali bi povpraševanje, na cestah pa bi bilo tudi več okolju prijaznih vozil. Popolnoma podpiram idejo, da bi po vsej Evropi uničili avtomobile, starejše od deset let, in lastnikom izplačali določeno premijo, če in ko bodo kupili nove in okolju manj škodljive avtomobile, je dejal evropski komisar za industrijo Günther Verheugen. Na kakšen način bodo avtomobilski industriji pomagali iz krize, bo odvisno od dogajanj na drugi strani Atlantika, se zavedajo v Bruslju. Washington je tamkajšnjim proizvajalcem obljubil finančno pomoč v višini kar 25 milijard dolarjev. Če bo ameriška vlada na ta način pomagala avtomobilski industriji, bo to, seveda, vplivalo na svetovno konkurenčnost, je dejal Verheugen. Ob tem pa pribil, da v finančne injekcije ne verjame.

neutral

Slovenske železnice naj bi poslovale dobro, s 4-odstotno rastjo prihodkov, pravi direktor podjetja. Številke pa kljub 12-milijonskemu dobičku kažejo 16-milijonsko izgubo v tovornem in potniškem prometu. Generalni direktor Slovenskih železnic Tomaž Schara je na današnji novinarski konferenci predstavljal poslovne rezultate, ki naj bi potrjevali uspešnost njegovega vodenja, vendar podrobnejši pogled pokaže malce drugačno sliko. Medtem ko je generalni direktor podjetja, ki je eden največjih slovenskih izvoznikov, izrazito poudarjal rast dobička podjetja, pa je o izgubah spregovoril šele na vztrajanje novinarjev. Tomaž Schara nerad govori o izgubi. Kot je povedal Schara, je skupina Slovenske železnice v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarila 346,1 milijona evrov prihodkov in 332,9 milijona evrov odhodkov. Poslovni prihodki skupine dosegajo 77,6 odstotka načrtovanih, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa so prihodki višji skoraj za 12 odstotkov. S tem smo presegli zastavljen plan, je dejal Schara. Zadovoljni ne moremo biti, je sicer priznal Schara, a hitro dodal, da je 4-odstotna rast transportnih prihodkov dobra popotnica za nadaljnje poslovanje Skupine Slovenskih železnic . Kakšno je dejansko poslovanje SŽ pozitivno ali negativno? Kot je razvidno iz priloge k sporočilu za javnost, ki smo jo prejeli mediji, so Slovenske železnice v obdobju od novega leta do oktobra zabeležile čisti dobiček v višini dobrih 12 milijonov evrov. Pri tem pa niso zapisali obsega izgube, ki so jo pridelali v potniškem in tovornem prometu. Po tem, ko se je neuspešno poskusil izogniti odgovoru, je moral Schara priznati, da so tako v tovornem kot potniškem prometu od začetka leta zabeležili po osem milijonov izgube, torej skupaj 16 milijonov evrov izgube. Ob tem pa je Schara povedal, da je bila rast stroškov radikalnejša od rasti prihodkov . Kljub govoru o racionalizaciji dela so v Slovenskih železnicah v zadnjem letu na novo zaposlili 80 ljudi. Schara je to potezo utemeljil s tem, da je potrebno večje število delavcev, ker je tovor, ki ga SŽ prevažajo sedaj kvalitetnejši. Obseg prepeljanega tovora se je sicer v primerjavi z enakim obdobjem lani znižal za 0,3 odstotka, povečalo pa se je število prepeljanih potnikov, in sicer za 5,3 odstotka. Schara je na novinarski konferenci predstavil še nekaj razvojnih projektov, ki naj bi zagotovili nadaljnjo rast in povedal, da v podjetju pripravljajo robustnejši poslovni načrt za prihodnje leto.

neutral

Hrvate finančna kriza očitno ne skrbi. Nakupovalna središča so nabito polna, trgovci pa pričakujejo, da bodo kupci za božična darila porabili najmanj 1,7 milijona evrov.

positive

Koliko morajo še pasti cene nepremičnin, da bo trg ponovno oživel? Koliko ceneje lahko že danes kupimo stanovanja? Po letih nadpovprečne rasti cen nepremičnin v Sloveniji, ki je bila deloma odraz relativno visoke gospodarske rasti in ponudbe, ki ni sledila vse večjemu povpraševanju, se je v začetku leta 2008 krivulja počasi začela obračati navzdol. Neizpodbitno dejstvo je, da so se cene v splošnem umirile in takšne rasti, kot je bila v preteklih letih, ni več mogoče pričakovati. Občutnejšega padca cen nepremičnin za zdaj ni pričakovati. Na Geodetski upravi na podlagi podatkov ocenjujejo, da so cene lani v Sloveniji zrasle še za okoli šest odstotkov, gledano regionalno pa tudi za več kot 25. Letos pa so cene stanovanj v tretjem četrtletju že padle za pet odstotkov, prav tolikšen padec so imela stanovanja v Ljubljani. Najbolj so padle cene na Obali, kjer so bile pred tem najvišje. V Kopru so padle za osem odstotkov, v Izoli, Piranu in Portorožu pa kar za 15 odstotkov, povzeto iz četrtletne analize Geodetske uprave RS Gurs. Edina izjema je Celje, kjer cene stagnirajo, a so občutneje padle že v drugem četrtletju. Razloge za takšen obrat lahko najdemo v intenzivni rasti v preteklih letih, ki je bila predvsem posledica presežka povpraševanja nad ponudbo in je cene pripeljala tako daleč, da so presegle kupno moč prebivalstva. Dodatni krč pa je povzročila mednarodna finančna kriza, ki je z dnevno slabimi novicami in napovedmi dodobra prestrašila potencialne kupce nepremičnin. To je povzročilo stanje negotovosti cen, torej kupci, ki nujno ne potrebujejo stanovanja, čakajo na razplet na trgu. Več o trgu nepremičnin si lahko preberete na Cekin.si.

neutral

Kljub drugačnim željam nepremičninskega sektorja hrvaška vlada ne popusti pri zakonu o negradnji na jadranskih otokih. Jadranska obala in to, kar je najlepše ob njej, otoki z neokrnjeno naravo, že leta privlačijo pozornost mnogih, predvsem premožnih Hrvatov pa tudi tujcev z debelimi denarnicami. Ko pa se malo bolj pozanimajo o nakupu kakšnega izmed otokov, vsi takoj odstopijo od projekta. Jadranska obala privablja veliko zvezdnikov. Problem ni denar, saj kvadratni meter na otokih stane le okoli 35 evrov, temveč hrvaški zakon, ki na otokih prepoveduje kakršno koli gradnjo. Dovoljena je le prenova obstoječih objektov, to pa so po navadi staje za živino. Hrvaška je otoke začela prodajati šele pred nekaj leti, vendar so jih zaradi strogega zakona prodali bolj malo. Mnoge tamkajšnje nepremičninske hiše, ki imajo v svoji ponudbi tudi prodajo otokov, pravijo, da so v zadnjih letih prodali komaj kakšen otok. Kaj bi z otokom, na katerem ni možno zgraditi ničesar, še strehe nad glavo ne, da bi tam lahko vsaj prespali, se sprašujejo potencialni kupci. Zato od nakupa odstopijo in se poslužijo bolj logičnega luksuznega bivanja na Jadranu. S prestižnimi jahtami in gliserji se zasidrajo ob otokih in uživajo ob lepotah Jadranskega morja in sredozemske klime. Več o težavah pri gradnji na hrvaških otokih si preberite na Cekin.si.

neutral

Kaj vam zares prinaša zbiranje malih nalepk? Naredili smo pregled ugodnosti, ki jih ponujajo slovenski trgovci. Tudi v Sloveniji je vedno bolj pogosto nagrajevanje kupcev za njihovo zvestobo. Velike trgovine oziroma verige trgovin s prehrano se zato odločajo za različne dodatne ugodnosti ali pozornosti, s katerimi nagrajujejo zveste kupce. Stalne akcije, kjer ponujajo popust na ceno določenega izdelka, so dandanes že stalnica na slovenskem trgu. Pa naj gre za prodajo športnih izdelkov, avtomobilskih potrebščin ali prehrane. Kakšne pa so posebne ugodnosti za pridne zapravljalce? Ponujajo nam bonuse, ki jih prejmemo v obliki vrednostnega bona ali pa se nam zapisujejo na posebni kartici in točke zvestobe. Pri Mercatorju zvestim kupcem ponujajo možnost zbiranja pik, ki se zbirajo na lastnikovi kartici. So edini na slovenskem trgu, ki ponujajo možnost gotovinske ali plačilno-kreditne kartice. Postopek je v obeh primerih enak in dokaj preprost za vsak nakup nad štiri evre kupec prejme eno piko. Na koncu bonitetnega obdobja, ki traja šest mesecev, se zbrane pike pretvorijo v denarni znesek, ki ga lahko zapravimo v Mercatorjevih trgovinah. Kupci so na podlagi tega, koliko pik so v preteklem bonitetnem obdobje nabrali, razdeljeni v štiri skupine Z drugimi besedami če ste v preteklem bonitetnem obdobju torej šestih mesecih v njihovih trgovinah zapravili 1.000 evrov kar je povprečno 167 evrov na mesec, vam Mercator na koncu bonitetnega obdobja podari 40 evrov, ki jih lahko zapravite v eni od njihovih trgovin. Tudi pri eLeclercu kupcu ponujajo kartico, ki pa ni plačilna, ampak se nam nanjo zgolj beležijo nabrani bonusi. Osnovna ponudba ugodnosti je torej bon, ki ga kupec prejme ob nakupu določenih izdelkov, ki so označeni in objavljeni v katalogu ponudbe. Ko svoj nakup plača, se mu na blagajniškem odrezku izpiše končna vrednost bonov. Pri naslednjih nakupih lahko bon unovči tako, da se mu napisani znesek odšteje od končnega zneska plačila pri naslednjem nakupu. Pri Sparu kupcu prav tako ponujajo, da za izbrane izdelke prejme bonus. Postopek je enak kot v prejšnjem primeru. Ko kupec določen in označen izdelek plača, se mu na računu izpiše znesek vrednostni bonus. Bonus vnovči tako, da ga pri naslednjem nakupu prinese s seboj in ga pri plačilu novega nakupa izroči blagajničarki, ki mu znesek bonusa odšteje od zneska za plačilo nakupa. Tako Spar kot Mercator pa poznata tudi točke zvestobe. To je občasna akcija, pri kateri kupec za nakup nad določeno vrednostjo prejme točko nalepko. Po zbranem določenem številu točk lahko po znižani ceni kupi izdelke iz kataloga točk zvestobe. Pri Lidlu in Hoferju podobne ponudbe nismo opazili. Na obe trgovini smo se obrnili s pisno prošnjo, da nam predstavijo svoj program ugodnosti za zveste kupce, pa do današnjega dne kljub dodatnemu klicanju in prošnjam odgovora nismo prejeli. Več si preberite na Cekin.si.

neutral

Prepogosto se zgodi, da storitve, za katere ste plačali, niso opravljene tako, kot ste želeli. Kaj storiti? Tudi pri frizerju lahko zahtevate, da vam popravijo pričesko, če z njo niste zadovoljni, ali pa vam vrnejo denar. Potrošnik ima na voljo, da kupuje bodisi stvari ali storitve. V primeru, ko kupuje storitev, pa se kaj hitro zgodi, da ne dobi tistega, za kar se je dogovoril. Vendar potrošniku v obeh primerih pripadajo enake pravice. Torej, tudi v primeru, ko kupi storitev frizersko, zobozdravstveno, obrtniško in podobno, kupcu po zakonu pripada pravica iz naslova stvarne napake. V primeru, da je bila storitev opravljena nepravilno, ima torej potrošnik pravico zahtevati, da mu izvajalec storitve odpravi pomanjkljivosti pri opravljeni storitvi ali vrne del plačanega zneska v sorazmerju s pomanjkljivostjo pri opravljeni storitvi ali ponovno opravi storitev ali vrne plačani znesek. Kateri zahtevek bo potrošnik uveljavljal, je stvar njegove odločitve ima pravico do izbire, zato mu ponudnik storitve izbire ne more vsiliti. Več si preberite na Cekin.si.

neutral

Dobiček Pivovarne Laško je v prvih devetih mesecih izhlapel za 60 odstotkov. Razlog? Slabo vreme, inflacija, padec kupne moči, večji stroški in vlaganje v prenovo blagovnih znamk. Na manjši dobiček so vplivale tudi dražje osnovne surovine in energenti, pojasnjuje uprava Pivovarne Laško. Skupina Pivovarna Laško je čiste prihodke od prodaje v prvih devetih mesecih letos povečala skoraj za desetino, na 246,1 milijona evrov, čisti dobiček pa znaša 18,5 milijona evrov, kar je za 62,4 odstotka manj kot v lanskem devetmesečju. Pivovarna Laško je v prvih devetih mesecih letos ustvarila za dobrih 67 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je na ravni lanskega devetmesečja in 73,4 odstotka načrtovanih. Čisti dobiček družbe pa se je v primerjalnem obdobju znižal za 60,6 odstotka, na 5,8 milijona evrov. Z rezultati devetmesečnega poslovanja matičnega podjetja in skupine Pivovarna Laško so se na četrtkovi dopisni seji seznanili tudi nadzorniki. Matična družba je od januarja do konca septembra prodala 866.385 hektolitrov vseh pijač, od tega 95,8 odstotka piva in 4,2 odstotka vode. Na segmentu piva je bila devetmesečna prodaja za 2,2 odstotka manjša glede na lansko primerjalno obdobje, pri vodi pa je bilo doseženo 94,6 odstotka lanske devetmesečne realizacije. Skupina Pivovarna Laško je v prvih devetih mesecih letos prodala 3,9 milijona hektolitrov vseh pijač, kar je za 1,6 odstotka manj kot v devetmesečju lani. Na segmentu piva je devetmesečna prodaja porasla za 4,2 odstotka, največji padec prodaje na drugih segmentih pa je bil na segmentu vode z okusi, kjer je prodaja upadla za 10,2 odstotka. Uprava Pivovarne Laško meni, da je obdobje januar september v poslovnem letu za proizvajalce piva, vode in ostalih osvežilnih pijač hkrati obdobje glavne sezone, ki vpliva tudi na poslovne rezultate za celo leto. Po oceni uprave družbe letos ne bodo dosegli načrtovanih rezultatov poslovanja. Vzroki naj bi tičali v slabših vremenskih pogojih, ki vplivajo na samo potrošnjo in predvsem v inflacijskem gibanju ter padcu življenjske ravni oziroma realne kupne moči potrošnikov. Manjši dobiček Pivovarne Laško pa je predvsem posledica povečanih stroškov storitev oziroma marketinških vlaganj v prenovo blagovnih znamk.

negative

Če imate 50-litrski rezervoar in točite najcenejši bencin, boste po novem zanj odšteli 2,5 evra manj. Cenejša bosta tudi dizel in kurilno olje. 50-litrski rezervoar 95-oktanskega bencina danes stane 43,85, po polnoči pa boste zanj odšteli 41,35 evra. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. Cene naftnih derivatov se bodo opolnoči spremenile skladno z vladno uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov. Liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina bo cenejši za 0,05 evra in bo po novem stal 0,827 evra na liter. 0,049 evra manj na liter bo treba odšteti tudi za 98-oktanski bencin, ki bo stal 0,85 evra. Cenejša bosta tudi dizel in kurilno olje. Cena dizelskega goriva se bo znižala za 0,062 evra, na 0,914 evra na liter, cena kurilnega pa za 0,06 evra, na 0,583 evra na liter. Manj nafte? Organizacija držav izvoznic nafte Opec medtem razmišlja o morebitnem znižanju proizvodnje nafte. Odločitev bo sprejeta prihodnji mesec, do občutnega znižanja proizvodnje pa bo prišlo, če bodo cene na naftnem trgu še naprej padale, je izjavil generalni sekretar naftnega kartela Abdulah Salem al Badri. Če je v Opecovi moči, ne bo okleval pri umiritvi razmer na naftnem trgu, je dejal. Države Opeca sicer v svetovnem merilu načrpajo približno 40 odstotkov nafte. Letos so že dvakrat znižali obseg načrpane nafte, skupno za dva milijona 159-litrskih sodov dnevno.

positive

Protesti zaradi finančne krize se v Islandiji vse bolj zaostrujejo. Protestniki so celo vdrli v poslopje centralne banke in zahtevali odstop guvernerja. Še pred kratkim se je v najbolj znani cerkvi v Reykjaviku trlo turistov, danes pa sameva. Več sto protestnikov se je iz poslopja banke umaknilo takoj, ko je policija zagrozila, da jih bo, če tega ne bodo storili sami, odstranila s silo. Medtem je islandski premier Geir Haarde finančne in gospodarske razmere v državi danes označil za zelo resne. Potem ko je bila država oktobra prisiljena nacionalizirati tri največje državne banke, se trenutno sooča z akutnim pomanjkanjem deviz, inflacija se približuje 20 odstotkom, poleg tega pa se dramatično povečuje število brezposelnih. Med drugim je nekdaj največja islandska banka Bank Kaupthing ameriške oblasti zaprosila za podaljšanje roka za plačilo dolgov, ki jih dolguje ZDA. Banka namreč ZDA dolguje več kot 20,6 milijarde evrov, kar je dvakrat več od celotnega islandskega proračuna. Konec tedna so protestniki pred stavbo parlamenta zahtevali tudi odstop premierja Haardeja in celotne njegove vlade. Skupaj s propadlimi bankami vlado namreč krivijo, da je odgovorna za ogromne islandske dolgove. Medtem je javnomnenjska raziskava pokazala, da 32 odstotkov Islandcev še vedno zaupa Haardejevi vladi, medtem ko naj bi opozicijska leva stranka zelenih s 33-odstotno podporo postala najmočnejša stranka v državi.

negative

Ukrepi, ki jih je v odzivu na finančno in gospodarsko krizo napovedala Slovenija, so po mnenju predsednika Evropske komisije ustrezni. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik vlade Borut Pahor sta po srečanju v Bruslju izpostavila predvsem pogovore o finančni in gospodarski krizi. Pozdravljam pozitiven odnos in močno podporo Slovenije načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je predstavila Evropska komisija, je poudaril Barroso. Barroso je pozdravil ukrepe, ki jih je v odzivu na krizo izvedla ali napovedala Slovenija, saj so po njegovem mnenju v skladu s predlogi komisije. Slovenski načrti so dobro usklajeni z načrti na evropski ravni , je dejal Barroso. Pahor je ob tem na kratko predstavil slovenske ukrepe in poudaril, da je bil dosežen politični konsenz, da se vlada mora osredotočiti na upočasnitev gospodarske rasti in da ima podporo za to . Barroso je poudaril, da je dejstvo, da je Pahorjev obisk v Bruslju njegova prva pot v tujino po prevzemu položaja signal zavezanosti Slovenije naši skupni evropski prihodnosti . Prepričan sem, da bodo Pahorjeve prejšnje evropske izkušnje, ko je bil evropski poslanec, dragocena dodana vrednost pri iskanju skupnih odgovorov na izzive, ki so pred nami, je poudaril. Pahor je ob tem dejal, da je Barrosa obvestil o naših prioritetah doma . Prva je soočanje z upočasnitvijo gospodarske rasti, je poudaril. Slovenija je po njegovih besedah v dobri gospodarski kondiciji , a hkrati je globoko vpletena v dogajanje v svetu. Vzpostavili smo posebno delovno skupino v vladi, odločili smo odpreti velik socialni dialog, ki bo vključeval podjetja, sindikate, upokojence, mlade, univerze. Vse smo povabili, naj sodelujejo v tem velikem socialnem dialogu, v razpravi o vprašanjih, povezanih s finančno in gospodarsko krizo, je pojasnil. Najpomembneje pa je po njegovih besedah dejstvo, da obstaja politični konsenz v hiši , da se vlada mora osredotočiti na upočasnitev gospodarske rasti in da ima podporo za to. Vsaka stranka, v opoziciji in koaliciji, bo povabljena k partnerstvu za razvoj, ta konsenz je ključen za sposobnost vlade, da se sooča s krizo, napravil bom, kar je mogoče, da se osredotočim na soočanje z upočasnitvijo gospodarske rasti, je Pahor zatrdil Barrosu.

positive

Potem ko je vodstvo Hit spravilo v izgube, bo zdaj pod krinko finančne krize odpustilo najmanj dvesto delavcev. Delavci so prepričani, da jih predsednik uprave Niko Trošt vleče za nos. Potem ko so Hit spravili v izgube, bodo zdaj pod krinko finančne krize odpustili najmanj dvesto delavcev. Delavci so prepričani, da jih predsednik uprave Niko Trošt vleče za nos.

negative

Po objavi podatkov o manjši potrošniški porabi v ZDA se je na Wall Streetu zgodil nov delniški pogrom. Vlagatelje je strah pred slabim prazničnim izkupičkom trgovcev. Ameriške kupce v času finančne krize pretirano ne ganejo niti razprodaje. Delniški indeks Dow Jones je ponedeljkovo trgovanje sklenil pri 8149,09 točke, kar je za 7,70 odstotka manj kot konec preteklega tedna. Tehnološki indeks Nasdaq je izgubil 8,95 odstotka in se ustavil pri 1398,07 točke. Indeks S & P je potonil za 8,9 odstotka, njegov finančni del je izgubil vrednost rekordnih 17 odstotkov. Gibanje tečajev delnic je sledilo ponedeljkovi razprodaji delnic na Wall Streetu, ki ji je botroval nov val neugodnih podatkov o stanju v ameriškem gospodarstvu. Delnice so začele drseti takoj po objavi prvih podatkov o potrošniški porabi v ZDA med prazniki, ki so mešani. Vlagatelje so dodatno šokirali podatki raziskovalne hiše ShopperTrak RCT, ki spremlja poslovne rezultate več kot 50.000 trgovskih hiš. Ob prvem prazničnem vrhuncu v ZDA dan zahvalnosti so zaznali zgolj umirjeno rast prodaje, čeprav nekateri prodajalci poročajo o boljši prodaji od pričakovane. Zaskrbljeni vlagatelj na Wall Streetu Novice so pri vlagateljih vzbudile skrbi, da nadaljevanje upadanja potrošniške porabe še dodatno obremenilo že tako ogroženo ameriško gospodarstvo. V času praznikov se v ZDA ustvari kar 40 odstotkov vsega prometa v maloprodaji. Potrošniška poraba je okostje gospodarstva ZDA in predstavlja do 70 odstotkov ameriškega BDP. Končni udarec vlagateljem pa je zadalo uradno potrdilo, da je ameriško gospodarstvo že od decembra lani v recesiji. Poleg vsega so v javnost prišli tudi podatki o padcu industrijske proizvodnje in velikemu zmanjšanju poslov v gradbeništvu. Zaskrbljenosti nista umirila niti govora guvernerja ameriške centralne banke Bena Bernanka in finančnega ministra Henryja Paulsona, ki sta najavila nove ukrepe za blaženje finančne krize. Obžalovanje zaradi finančne krize je v ponedeljkovem pogovoru za televizijo ABC izrazil tudi ameriški predsednik George Bush. Izrazil je pripravljenost podpreti dodatne ukrepe v boju proti krizi in recesiji. Zanimiva je njegova izjava, da so bili temelji krize postavljeni že več let, preden je sam postal predsednik ...

negative

V Zimbabveju je ogromno milijonarjev, ki bodo po novem lahko plačevali s popolnoma novimi bankovci. Guverner nacionalne banke si želi, da bi imeli dovolj denarja med prazniki. Zimbabvejec drži bankovca za 250 in 100 milijonov dolarjev, ki so ju izdali maja letos. Zimbabvejske oblasti bodo v četrtek v obtok poslale nov bankovec za 100 milijonov zimbabvejskih dolarjev, in sicer zaradi grozljive inflacije, ki je na letni ravni večstomilijonska v odstotkih, poročajo lokalni mediji. Rezervna banka Zimbabveja je obenem povišala dnevni limit na 50 milijonov dolarjev za fizične in še enkrat toliko za pravne osebe. Prej je bil dnevni limit 500.000 in milijon. Uvedba novih bankovcev za 10, 50 in 100 milijonov sovpada s težkim obdobjem, ko na tisoče Zimbabvejcev vsak dan po več ur čaka v vrsti pred bančnimi okenci in bankomati, da bi dvignili svoj denar. Guverner nacionalne banke Gideon Gono, ki je pred nedavnim dobil petletni mandat, je obljubil, da bodo storili vse, da bi imeli državljani dovolj denarja med prazniki. Ljudje bodo milijone že imeli, a kaj ko za bankovec, ki je vreden 100 milijard zimbabvejskih dolarjev in je že v obtoku, lahko kupijo zgolj tri kokošja jajca. Pa tako bogastvo ...

neutral

V preteklih letih so bile v slovenskih hotelih tak čas že čakalne liste za silvestrovanja in gala večerje. Letos je drugače. Je kriva finančna kriza? Cen kljub finančni krizi niso nižali, predvsem zaradi višjih življenjskih stroškov. Nominalno so višje za 10 do 30 evrov, različno od hotela. V enem izmed hotelov je lani nastopil Toni Cetinski. Cena praznovanja s slavnostno večerjo in koncertom je bila 104 evre. Letos bo v istem hotelu nastopila Rebeka Dremelj, cena praznovanja pa je 80 evrov. Razlika v ceni se navezuje na izvajalca, so pojasnili. Finančno krizo občutijo tudi slovenski hotelirji. Povpraševanje je sicer enako, nekoliko manj je rezervacij iz Madžarske in Hrvaške, slovenski gostje so previdnejši v primerjavi s preteklimi leti, tudi rezervacije večjih skupin so v decembru ponekod padle za 10 odstotkov. Hoteli še niso polni, razlika se pozna, saj so bile v preteklih letih v tem času že čakalne liste, ki jih letos večinoma ni. Zaradi finančne krize, ki se je začela kazati v jeseni, najbolj v zadnjih dveh mesecih, so nekateri podaljšali ugodnosti za predčasne rezervacije, razmišljajo pa tudi o uvedbi popusta za rezervacije v zadnjem hipu. Novoletni plesi se praviloma hitro razprodajo, silvestrovanja pa vsako leto težje. Cene silvestrovanj se gibljejo od 70 do 120 evrov, novoletnih plesov pa okoli 70 evrov. Številni hotelirji ponujajo bogat silvestrski meni z izbranimi kulinaričnimi specialitetami, pijačo, pester in zabaven program za slovo od starega leta ter živo glasbo za vse plesne in glasbene okuse. Za silvestrsko večerjo v hotelu bo treba v povprečju odšteti 100 evrov. Foto V.Č. Foto V.Č. Če primerjamo dnevno ceno, so cenejši večdnevni paketi. Sedemdnevne ponujajo po okoli 500 evrov, paketi v termah vključujejo bogato silvestrsko večerjo z vsem ostalim programom in ponudbo, uporabo bazena s termalno vodo, ugodnosti pri obisku savn in fitnesa, bogat spremljevalni program, avtobus do morebitnega smučišča in znatno znižane cene smučarskih vozovnic za goste hotela. Ker so želje gostov zelo različne, zanje pripravljajo tudi krajše pakete. Tridnevni paket znaša na primer 600 evrov na osebo z gala večerjo, s party večerjo pa 100 evrov manj. Za tridnevni paket s silvestrsko večerjo boste odšteli tudi 400 evrov, za dvodnevni pa 260 evrov. A hotelirji so na začetku veselega decembra optimistični. Pričakujejo, da se bo zanimanje gostov povečalo. Kljub temu se zavedajo, da se bodo morali tudi oni, prav zaradi kriznih razmer v gospodarstvu, za isti rezultat bistveno bolj potruditi kot v minulih letih.

neutral

Evropska centralna banka je znižala obrestno mero. Namesto 3,25 bo obrestna mera v območju evra sedaj 2,50 odstotka, kar predstavlja največje znižanje v zgodovini ECB. ECB je sprejela največje znižanje obrestnih mer v zgodovini. Svet ECB je na današnjem rednem mesečnem zasedanju že tretjič v dveh mesecih znižal obrestno mero. Sprejeti ukrep je največji doslej, gre pa za odgovor na naraščajočo inflacijo ter na vse globljo recesijo, v kateri se nahaja evroobmočje. Obrestna mera je sedaj najnižja v zadnjih skoraj dveh letih in pol. Jean-Claude Trichet bo kmalu pojasnil zgodovinski ukrep. Večina ekonomistov je sicer pričakovala manjše znižanje, največ se je govorilo o 0,5-odstotnem znižanju. Nekatere druge centralne banke so se odločile za še bolj dramatično znižanje obrestnih mer. Švedska centralna banka jo je tako znižala za 1,75 odstotka, angleška centralna banka pa za en odstotek, na dva odstotka, kar je najnižje po letu 1951.

neutral

Predsednik sindikata Dušan Ferjan je bil po sestanku z vodstvom Skimarja vidno pretresen. Izvedeli smo en kup neverjetnih stvari, ki jih nismo pričakovali, je povedal. Predsednik uprave Ivan Štrlekar meni, da so pogodbe z odvetniškimi pisarnami upravičene in da so izplačane tarife primerljive ali celo razmeroma poceni glede na storitve odvetnikov v ostalih podjetjih. Prokurist Jože Kralj pa je na drugi strani prepričan, da so stroški previsoki, in je začel plačila odvetnikom zaustavljati. Predstavniki delavcev in vodstva Skimarja so na današnjem sestanku razpravljali o sporno visokih zneskih, ki jih podjetje plačuje zunanjim odvetnikom in svetovalcem. Po sestanku je predsednik sindikata Dušan Ferjan za 24ur.com dejal, da so slišali stvari, ki niso vzpodbudne. Bilo je veliko nasprotovanja med obema vršilec dolžnosti predsednika uprave Ivan Štrlekar in prokurist Jože Kralj, op. p., očitno sta si v laseh, je povedal. Očitno nihče noče prevzeti odgovornosti za visoka izplačila za pravna svetovanja. Predsednik nadzornega sveta Gregor Gomišček se je odločil, da je treba omenjena izplačila preučiti. Ni še sporočil, kaj to pomeni, menim pa, da mu zadeva zelo smrdi, je povedal Ferjan in dodal, da se bo moralo nekaj storiti. Menim, da sodelovanje v taki obliki ni mogoče. Ali bo zamenjana celotna uprava, pa je drugo vprašanje, je bil kritičen predsednik sindikata. Uprava je danes delavcem sporočila, da so letos v desetih mesecih za pravne, ekonomske in storitve revizije porabili 750.000 evrov. V letu 2007 so porabili 865.000 evrov, v letu 2006 1.244.000 evrov, v letu 2005 1.946.000 evrov, v letu 2004 770.000 evrov in v letu 2003 680.000 evrov. Sicer pa od lastnikov oziroma od nadzornega sveta, katerim mora uprava na ponedeljkovi seji predstaviti podrobnosti glede plačil odvetnikom, pričakujejo, da bodo ugotovili, ali je sedanja uprava sposobna voditi podjetje v prihodnje. Na podlagi odločitev nadzornega sveta se bo sindikat odločil o nadaljnih ukrepih. Na podlagi dejstev in spoznanj, ki jih imamo, pričakujemo, da nadzorni svet potegne odločne poteze v prid temu, da se te stvari takoj razrešijo. Takoj! Nas bodo pa morali hudičevo dobro prepričati, da lahko uprava ostane, je za 24ur.com povedal Ferjan. Dodaja, da z delom nadzornega sveta niso zadovoljni, saj bi moral pravočasno ukrepati in se sproti seznanjati s potekom dela v podjetju. Če ne bodo prejeli konkretnih in poštenih odgovorov, Ferjan ne izključuje niti možnosti stavke. Če pa se bo izkazalo, da določene službe niso delovale, kot bi morale, bodo delavci zahtevali tudi odstop tistih, ki dela niso opravili natančno in pošteno. Nekdo bo moral odgovarjati za to, je opozoril Ferjan. Gomišček deli skrbi delavcev Delavci Elana zahtevajo pojasnila. Foto Kanal A Delavci so danes od uprave zahtevali tudi izplačilo preostanka božičnice v višini 200 evrov in 200 evrov regresa. Zahteva temelji na prepričanju, da če je denar za tako drage storitve, potem mora biti tudi denar za delavce, ter na podlagi v javnosti objavljenih pozitivnih poslovnih rezultatov. Te je po Štrlekarjevih besedah preuranjeno in brez dovoljenja uprave v javnost posredoval Kralj. Spomnimo, da bo 180 delavcev ostalo brez delovnega mesta. Kakšna bo odločitev nadzornega sveta glede morebitnih kadrovskih sprememb, danes ni želel prejudicirati niti prvi nadzornik Gomišček. Pojasnil je, da spornih pogodb še ni videl in da bodo o njih razpravljali na seji v ponedeljek zvečer. Vseeno upam, da zneski niso tako visoki, kot se govori v javnosti, če pa so, bomo zahtevali natančna pojasnila, je poudaril Gomišček, ki deli skrbi delavcev Nekdo, ki dobi 400 do 500 evrov plače, ne bo nikoli razumel, da nekdo dobi 100.000 evrov. To so astronomske vsote, ki jih nekdo cel življenje ne zasluži, in če nekdo dobi tako visoko plačilo, mora imeti res kredibilne vzroke za to. Po podatkih, ki so na voljo Gomiščku, Elan Inventa še vedno posluje dobro, Elan oziroma zimski del letos posluje precej boljše kot lani, Elan Marine oziroma navtični del pa naj bi letos posloval veliko slabše. Štrlekar zagotavlja, da so letos uspeli prepoloviti izgubo celotne skupine Skimar z lanskih 8,4 milijona evrov na približno 4 milijone evrov. Ob tem je prepričan, da bi v primeru nadaljevanja sanacijskega programa Skimar lahko že prihodnje leto kljub krizi končal na pozitivni ničli. Tiskovni predstavnik Kranjskih policistov Andrej Zakrajšek je za 24ur.com potrdil, da so včeraj prejeli anonimno ovadbo, ki se nanaša na dogajanje v podjetju Skimar . Policija že preverja določene informacije. Več pa vam zaradi interesa preiskave ne morem povedati, je dejal Zakrajšek. Ferjan je informacijo, da zadevo preverjajo tudi Kranjski kriminalisti, komentiral z besedami, da upa, da je to res in da se bo še kdo poglobil v te papirje . Štrlekar pa opozarja, da je zaradi spora v podjetju nastala težka situacija, v kateri je težko delati. Nadzorni svet bo zato moral ugotoviti, kakšna je vloga prokurista in kakšna vloga predsednika uprave, je poudaril Štrlekar, ki je prepričan, da imajo nesoglasja v vodstvu zagotovo negativne vplive na poslovanje. Štrlekar je zato tudi že predlagal razrešitev Kralja, ki danes ni želel dajati nobenih izjav in komentarjev. Oglasila sta se odvetnika Medtem ko delavci Elana trepetajo za svoja delovna mesta in delajo za mesečno plačilo, s katerim si lahko kupijo le najnujnejše življenjske potrebščine, Skimar plačuje ogromne zneske odvetnikoma Rajku Vrečarju in Danielu Planinšcu. Tako je Skimar avgusta plačal kar 32.882,76 evra za pravno svetovanje. Odvetnik Planinšec je omenjeni znesek prejel za 199 ur dela. To pa ni vse prejel je tudi mesečni pavšal v višini 9.600 evrov. Septembra je odvetnik poleg že omenjenega pavšala prejel še 28.090,80 evra plačila. Na računu je zapisano, da je Planinšec opravljal pravni pregled sistema Skimar ter hčerinskih in odvisnih družb sistema. Visoke zneske je prejemal tudi Vrečar, ki je povedal, da je s sodelavci opravil zahtevno sedemmesečno delo. Odvetnika sta danes opozorila, da so skupaj s Štrlekarjem uspeli preprečiti, da bi se Skimar znašel v prisilni poravnavi ali celo stečaju. Kot rezultat sodelovanja navajata kar za 31,5 milijona evrov pozitivnih finančnih učinkov za Skimar. Ob tem je bil celotni zaslužek obeh odvetniških pisarn bistveno nižji, kot se prikazuje v javnosti, saj se je z zahtevnim pregledom Skimarjevih družb intenzivno ukvarjalo več oseb, opozarjata odvetnika. Pregledi so sedaj končani, trenutno pa sta v veljavi dve pogodbi s Skimarjem. Po prvi pisarna prejema 8000 evrov mesečnega pavšala, druga, ki je vezana na Skimarjeve pravde, pa je v celoti odvisna od uspehov odvetnikov. Samo pravda v primeru Korže je takšna, da v kolikor odvetnika narediva strokovno napako in nisva uspešna, odgovarjava vsak za devet milijonov evrov z vsem svojim osebnim premoženjem, sta še zapisala v sporočilu za javnost.

negative

Uprava Zavarovalnice Triglav si namerava izplačati nagrade v višini 320 tisoč evrov. Medtem pa se državljani soočajo s podražitvami, ki naj bi bile nujne za poslovanje.

negative

Razmere na slovenskih trgih so vse slabše. Novembrske napovedi Umarja glede gospodarske rasti za zdaj še držijo, že prihodnji teden pa se lahko to spremeni. Direktor Umarja Boštjan Vasle Urad za makroekonomske analize in razvoj Umar je v začetku oktobra napovedal 4,8-odstotno gospodarsko rast v letu 2008 in 3,6-odstotno rast v prihodnjem letu. Inflacija naj bi po oktobrskih napovedih letos znašala 5,3 odstotka, prihodnje leto pa 3,6 odstotka. Statistični urad bo prihodnji teden objavil podatek o gospodarski aktivnosti Slovenije v tretjem četrtletju, takrat bomo razmislili, ali so te spremembe že res tako velike, da je treba ažurirati našo napoved, je na novinarski konferenci v Ljubljani ob predstavitvi novembrske številke publikacije Umarja Ekonomsko ogledalo pojasnil direktor urada Boštjan Vasle. Težko ocenim, ali se bo to zgodilo še letos, odvisno je od dinamike dela vlade, ki se mora seznaniti z morebitno prenovljeno napovedjo, je dejal. Gospodarska rast v Sloveniji po njegovih besedah sicer niti letos niti prihodnje leto ne bo negativna, lahko pa se bo še znižala. Kot pravi, letos tudi ne pričakujejo deflacije, temveč bo še vedno inflacija med dvema in tremi odstotki. Novembrska medletna inflacija je sicer znašala 3,1 odstotka. V tem trenutku ni potrebna naglica pri pripravi ukrepov, bolj smiselno je, da se skrbno pretehta ter naredi analize in simulacije v okviru ministrstev ter pripravi paket, ki bo konsistenten in pravilen odgovor na izzive, ki čakajo Slovenijo v naslednjih mesecih, je dejal Vasle. Od najpomembnejših gospodarskih partneric Slovenije sta v recesiji Nemčija in Italija, vsi kazalci aktivnosti v slovenskem gospodarstvu kažejo navzdol, je poudaril. Rast izvoza se je v tretjem četrtletju precej umirila, proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je celo zmanjšala. Umirjanje se kaže tudi v gradbeništvu in trgovini, čeprav se je rast ohranila, je nanizal dejstva Vasle. Na trgu dela se učinki umirjanja gospodarske rasti kažejo z zamikom, a se je število registriranih brezposelnih oktobra povečalo bolj kot v istem obdobju lani, kar je že lahko posledica konjunkturnih razlogov. Plače kažejo prve znake umirjanja v zasebnem sektorju, ki so povezani z umirjanjem gospodarskih aktivnosti. V medletni primerjavi pa je skupna dinamika zaznamovana z uveljavitvijo novega plačnega sistema v javnem sektorju. Pričakujemo, da bo v medletni primerjavi rast plač v javnem sektorju ob koncu leta presegala rast plač v zasebnem sektorju in tudi rast produktivnosti, je dejal.

neutral

Bo Mercator res prišel v tuje roke? Scenarij, ki se ga bojijo tako zaposleni kot slovenski dobavitelji, se vse bolj uresničuje. Pivovarna Laško je namreč objavila razpis za odkup njenega deleža. Glede na trenutni tečaj je delež Laškega v Mercatorju vreden dobrih 300 milijonov evrov. Mercator bo očitno res pristal v tujih rokah. Pivovarna Laško, daleč največji delničar v Mercatorju, je namreč objavila mednarodni razpis za odkup njenega deleža, ki obsega skoraj polovico vseh delnic. V čigave roke bodo prišle delnice našega največjega trgovca, bo znano čez dva meseca, ko se bo iztekel rok za oddajo ponudb. Prvi mož laškega pivovarja Boško Šrot je sicer prodajo najboljšega soseda napovedal pred mesecem dni. Naprodaj skoraj polovica Mercatorja Kdo bo odkupil delnice Mercatorja? Pivovarna Laško, Infond Holding, Pivovarna Union in Radenska so objavile poziv za javno zbiranje pisnih ponudb za nakup 1,820.141 delnic družbe Poslovni sistem Mercator. Naprodaj je dobrih 48 odstotkov deleža Mercatorja, ki si ga pivovarna deli s finančno družbo Infond Holding. Če si ga bo v času finančne krize sploh kdo drznil kupiti, bo Mercator najverjetneje prešel v tuje roke. Kar pa je slabo, saj bi Mercator zaradi nacionalnega interesa moral ostati slovenski, menijo nekateri, tudi njegov prvi mož Žiga Debeljak, ki pravi, da bi bilo najbolje, če bi Mercator kupila država. Če bi se država za to odločila, je trenutek pravi, delež je naprodaj, pa tudi cena je zdaj še najugodnejša, kot pa bo v prihodnosti, ko se bo ta finančna kriza normalizirala, je dejal pred točno mesecem dni. Nova vlada odkupa Mercatorja, ki ga je njena predhodnica Laškemu prodala pred tremi leti, ne zavrača, vendar pa minister za gospodarstvo Matej Lahovnik ob tem poudarja, da nakupa po višji ceni, kot je bil prodan, pred volivci ne bi mogel upravičiti. Da bi Mercator znova prevzela država, si v strahu pred tujim lastnikom želijo tudi delavci Mercatorja, čeprav poznavalci pravijo, da bi prehod Mercatorja v tuje roke bolj kot zaposlenim škodil slovenskim proizvajalcem hrane. Tuji lastnik bi na policah namreč dajal prednost svojim proizvodom. Postopek v treh fazah S pozivom želijo pridobiti nezavezujoče ponudbe, sam postopek prodaje pa bo potekal v treh fazah. Prodajalec pogodbe ni dolžan skleniti. V prvi fazi, ki bo potekala med 9. januarjem in 2. februarjem, bodo zainteresirani investitorji lahko pridobili informacijski memorandum. V drugi fazi bodo lahko sodelovali le tisti ponudniki, ki bodo posredovali najzanimivejše ponudbe in jih bodo prodajalci ocenili za primerne. Tem bo omogočen tudi skrben pregled poslovanja Mercatorja, na podlagi tega pa prodajalci pričakujejo prejem zavezujočih ponudb. Njihovo odpiranje predstavlja začetek tretje faze. V njej sledijo pogajanja za oblikovanje kupoprodajnih pogodb in določitev končne cene z enim ali več kupci.

neutral

Kljub temu da je premier Pahor nedavno dejal, da v podjetjih v državni lasti letos ne bo nagrad za upravo, so v Triglavu to očitno preslišali.

negative

Finančne krize še ni konec. To bo na lastni koži občutilo tudi več tisoč zaposlenih v japonskem Sonyju, ki bodo ostali brez dela. ''Težki časi zahtevajo drastične ukrepe,'' poudarjajo v družbi. Finančna kriza je dosegla tudi japonskega proizvajalca elektronike Sony, ki namerava v naslednjem poslovnem letu, ki se bo začelo aprila prihodnje leto, ukiniti 8000 delovnih mest, kar je okoli štiri odstotke vse delovne sile. V Sonyju so sicer že zmanjšali proizvodnjo in zaloge, vendar pa težki časi zahtevajo drastične ukrepe, so zapisali v izjavi. Družba namerava namreč z ukrepom prihraniti 839,7 milijona evrov. Z odpuščanji in drugimi ukrepi naj bi do marca 2010 prihranili 839,7 milijona evrov. Kolikšni bodo stroški odpuščanj in zapiranja tovarn, bo družba objavila prihodnje leto, ko bodo predstavili tudi načrte za prihodnje poslovno leto. Družba pa je prestavila investicijo v povečanje proizvodnje LCD televizorjev na Slovaškem. Poleg tega bodo ustavili proizvodnjo v nekaterih tovarnah, med drugim v Franciji, proizvodnjo pa naj bi prestavili v države s cenejšo delovno silo. Število tovarn naj bi zmanjšali s 57 na 10. Družba bo zmanjšala izdatke za polprevodnike, del proizvodnje slikovnih senzorjev za mobilne telefone pa bodo prevzeli zunanji izvajalci. Sony ustvari okoli 80 odstotkov prihodkov na tujih trgih in nanj tako močno vpliva višji tečaj jena. Tečaj dolarja glede na jen se je v lanskem letu znižal s 117 na okoli 93 jenov. Sony je pred kratkim znižal napovedi poslovanja za tekoče poslovno leto, ki se bo izteklo konec marca. Po novem pričakuje 1,26 milijarde evrov dobička, kar bi bilo 59 odstotkov manj kot v lanskem letu. Sony je v četrtletju do konca septembra v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšal dobiček za 72 odstotkov, na 175 milijonov evrov. Podobne ukrepe napovedujejo tudi drugi japonski proizvajalci, ki se doma in na tujem soočajo s strmim padcem povpraševanja. Industrijo elektronike je prizadelo padanje cen naprav, gibanja deviznih tečajev, huda konkurenca in zmanjšanja potrošnje.

negative

Letalski panogi se v novem letu obeta 2,5 milijarde dolarjev izgube. Vse regije, z izjemo ZDA, naj bi imele večje izgube kot v letu 2008. Mednarodno združenje letalskih prevoznikov IATA je sporočilo, da napovedi za leto 2009 niso obetavne. Generalni direktor združenja IATA Giovanni Bisignani je dejal, da se panoga spopada z najslabšim prihodkovnim okoljem v zadnjih 50 letih. Letalski panogi v letu 2009 napovedujejo izgubo. Prihodki celotne panoge naj bi se z letos napovedanih 536 milijard dolarjev znižali na 501 milijardo dolarjev. To je prvi padec prihodkov po letih 2001 in 2002, ko je imela industrija dve leti zapored upad prihodkov. Potniški promet naj bi se v letu 2009 znižal za tri odstotke, potem ko naj bi imel letos dvoodstotno rast. To bo prvo zmanjšanje potniškega prometa po letu 2001, ko je prišlo do 2,7-odstotnega zmanjšanja. Za tovorni promet se pričakuje, da se bo skrčil za pet odstotkov, medtem ko naj bi se letos za 1,5 odstotka. Pred letošnjim letom se je tovorni promet nazadnje zmanjšal leta 2001, takrat za šest odstotkov. Letalski prevozniki so se od leta 2001 korenito prestrukturirali. Občutno so znižali svoje stroške, zmanjšali izpuste toplogrednih plinov. Vendar pa je finančna kriza te dosežke zasenčila, zato so potrebni novi ukrepi. Ti med drugim zajemajo odpuščanja, če ne bo prišlo do dodatnega zmanjšanja stroškov, svoj delež pa morajo prispevati tudi vlade, in sicer na področju obdavčitve, infrastrukture, regulacije. Generalni direktor združenja IATA Giovanni Bisignani Cena severnomorske nafte brent naj bi v prihodnjem letu znašala v povprečju 60 dolarjev za 159-litrski sod, tako da naj bi letalski prevozniki skupno za gorivo odšteli 142 milijard dolarjev. To je 32 milijard dolarjev manj kot letos, ko je povprečna cena brenta znašala 100 dolarjev. Izguba v prihodnjem letu bo nižja od letošnje predvsem na račun severnoameriških letalskih prevoznikov. Ti so bili namreč letos zaradi visokih cen goriva najbolj prizadeti, skupaj naj bi imeli 3,9 milijarde dolarjev izgube. Zato so se z zmanjšanjem zmogljivosti tudi prvi začeli prilagajati na nove razmere, to pa jim omogoča, da se bolje spopadajo s sedanjim zmanjševanjem povpraševanja zaradi recesije in hitreje izkoristijo padajoče cene nafte. Severnoameriški letalski prevozniki naj bi tako na skupni ravni v letu 2009 kot edini imeli dobiček v višini 300 milijonov evrov. Azijsko-pacifiški naj bi imeli 1,1 milijarde dolarjev izgube, evropski milijardo dolarjev, latinskoameriški in bližnjevzhodni pa po 200 milijonov dolarjev izgube. Afriški prevozniki naj bi imeli 300 milijonov dolarjev izgube.

negative

Podjetja s sedežem v Rusiji najpogosteje dajejo podkupnine, da bi prišla do poslov v tujini. Najmanj so skorumpirana belgijska in kanadska podjetja. Svetovna organizacija za boj proti korupciji Transparency International je med 2700 direktorji iz 26 držav izvedla raziskavo o dajanju podkupnin za pridobivanje poslov v tujini. Na osnovi dobljenih rezultatov so 22 največjih držav razdelili na lestvico najbolj podvrženih podkupovanju pri pridobivanju poslov v tujini. Sestavili so lestvico od 1 do 10 tako imenovani Bribe Payers Index-BPI, pri čemer višja ocena pomeni manjšo korupcijo. Raziskava je zajela sedem držav EU, med njimi ni niti Slovenije niti Finske, ki sta preko finskega podjetja Patria vpleteni v domnevno sporni posel nakupa vojaških oklepnikov. Transparency International ugotavlja, da podjetja največkrat dajejo podkupnine, da bi prišla do poslov v tujini. Pri tem naj bi bila še posebej izpostavljena tržišča držav v razvoju. Očitno največ podkupnine dajejo ruska podjetja, ki so dobila daleč najnižjo oceno 5,9. Na dnu so se znašle tudi Kitajska 6,5, Mehika 6,6 in Indija 6,8. Med članicami Evropske unije je največ korupcije v Italiji, ki se je z oceno 7,4 znašla na 17. mestu. Najmanj podkupnin naj bi dajala belgijska in kanadska podjetja ocena 8,8, sledijo nizozemska in švicarska 8,7, 5. mesto pa si delijo japonska, nemška in angleška podjetja 8,6. Slovenija v raziskavo, ki je zajela 22 največjih in gospodarsko najmočnejših držav, ni bila vključena. Med članicami EU so analizirali sedem držav. Kos zaskrbljen Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos je v pismu ob torkovem mednarodnem dnevu boja proti korupciji zapisal, da dogodki doma in po svetu vzbujajo vedno več dvomov in skrbi glede tega, ali in kdo se sploh še resno bori proti pojavu korupcije. Ugotavlja, da je situacija zelo slaba tako v Sloveniji kot v Evropi. Drago Kos Foto Tomaž Ungar Kos tudi izpostavlja, da je bila Konvencija OZN proti korupciji sprejeta že leta 2003, vendar se države, ki so k njej pristopile in med katerimi je od februarja letos tudi Slovenija, še ne morejo sporazumeti, ali bodo sploh vzpostavile kakšen mehanizem, ki bo nadziral njeno uresničevanje. Tudi EU, ki boj proti korupciji postavlja kot enega od najresnejših pogojev za vstop, po njegovih besedah na tem področju nima nobenih standardov in ne kaže nobene želje in ne aktivnosti, da bi se kdo v njenem imenu sploh lotil tega pojava . Od tod, dodaja Kos, izhajajo tudi vedno glasnejše ideje, da bi morali številnim komisarjem EU dodati še enega za boj proti korupciji. Bo pa za to, poudarja Kos, treba trdo delati tudi doma, začeti bo treba z odgovornim uresničevanjem štiri leta stare nacionalne protikorupcijske strategije, s krpanjem lukenj v veljavni in pripravljajoči se zakonodaji, ki omogočajo korupcijo in druge nezakonitosti, z vzpostavitvijo fleksibilnega, a učinkovitega sistema, ki bo preprečeval uveljavljanje zasebnih interesov na škodo javnega, z zaščito ljudi, ki prijavljajo korupcijo, z ureditvijo lobiranja in z učinkovitim nadzorom nad financiranjem političnih strank. Če je za uspešno borbo proti korupciji v Evropi res potreben nov evropski komisar, bo zelo hitro pokazal čas, v Sloveniji bi ta trenutek povsem zadoščalo že to, da bi se politika glede odnosa do tega in njemu podobnih pojavov začela držati svojih lastnih besed, sklene svoje pismo predsednik protikorupcijske komisije.

negative

Država bo kreditirala podjetja, v boju zoper krizo bodo brezplačno pomagali strokovnjaki, nagrade za vodilne v podjetjih v lasti države niso priporočljive. Opozicija pa trdi, da vlada ne ukrepa. Vlada je pripravila predlog uredbe o merilih in pogojih za odobritev posojil po pred kratkim prenovljenem zakonu o javnih financah. Sprejela jo bo predvidoma prihodnji teden, še prej pa bo z njo tako kot je že storila z uredbo o odobritvi poroštev bankam seznanila državni zbor. V skladu z novelo zakona o javnih financah, ki ga je državni zbor v odgovor na finančno krizo sprejel 11. novembra, so lahko posojil države deležne tako kreditne ustanove kot tudi zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe s sedežem v Sloveniji. Gre za smiselno nadaljevanje uredbe o jamstvih za banke in hranilnice, ki jih v skupnem znesku 12 milijard evrov do konca leta 2010 prav tako predvideva novela zakona o javnih financah, je povedal minister za finance Franc Križanič. Vlada bo pomagala ob finančni krizi. Vlada naj bi zagotovila okoli milijardo evrov za posojila. Sredstva naj bi dobili iz trošarin za bencin in z zadolževanjem, obenem pa iščejo nove vire. Za državno kreditiranje v roku od enega do šest let bodo lahko po Križaničevih besedah zaprosile solventne, uspešne gospodarske ustanove iz finančnega sektorja, ki imajo težave zaradi krize na mednarodnih finančnih trgih. Tako pridobljena sredstva bodo morale uporabiti za zagotavljanje nemotenega tekočega poslovanja. Pri tem bo vlada lahko v prejemnicah posojila odobrila omejitve pri izplačilu dividend in nagrad upravam. Sredstva iz posojila se prav tako ne smejo namenjati za financiranje odkupov podjetij s strani uprav in z njimi povezanih oseb. Za pripravo predloga vladi za odobritev posojila ter pogodbe o posojilu kot tudi za postopke izterjave v primeru neporavnanih obveznosti iz naslova odobrenega posojila bo pooblaščena Slovenska izvozna in razvojna banka SID Banka. Cena posojila mora biti nad ceno, ki jo plača Slovenija za vire, ki jih pridobi na finančnih trgih, je povedal Križanič. Strateški svet brez plačila Člani strateškega gospodarskega sveta so Peter Kraljič, Janez Prašnikar, Marko Jaklič, Rasto Ovin, Cvetka Selšek, Stojan Petrič, Jože Colarič, Rok Uršič, Janez Šušteršič, Franjo Bobinac, Aleš Ahčan, France Arhar, Tatjana Fink, Maks Tajnikar, Žiga Debeljak in Uroš Slavinec. Vlada je prav tako ustanovila strateški gospodarski svet, ki šteje 16 članov, ki ji bodo pomagali pri tehtanju strateških odločitev, s katerimi se bo zoperstavila finančni in gospodarski negotovosti. Delali bodo pod vodstvom predsednika vlade Boruta Pahorja oziroma v primeru njegove odsotnosti ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika. Gre za ljudi, ki so sprejeli odgovornost za sodelovanje pri sprejemanju odgovornih odločitev. Za sodelovanje v strateškem gospodarskem svetu ne bodo plačani. Njihovo plačilo bo zadoščenje, da smo v pravem času sprejemali prave odločitve, je dejal Pahor, ki meni, da se bodo zelo pogosto sestajali. Vlada je danes tudi sklenila priporočiti vodstvom družb, ki so v večinski lasti države, naj se ob koncu letošnjega leta odpovejo izplačilu nagrad, je povedal premier Pahor. Signal vlade je zelo jasen letos ni pravi čas za izplačilo nagrad, je poudaril. Smo v položaju, ko okoliščine od nas zahtevajo izredno strogost in disciplino pri ravnanju z denarjem davkoplačevalcev, je dodal. SDS in SLS Pahorjeva vlada ne ukrepa V luči vladne napovedi o pomoči ob finančni krizi pa vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko trdi, da je koalicija danes zavrnila ukrepe za hitro pomoč gospodarstvu. Tudi na današnjem kolegiju predsednika državnega zbora Pavla Gantarja se je izkazalo, da koalicija nima pripravljenih ukrepov za takojšnjo in učinkovito pomoč gospodarstvu. Do predlogov zakonov, ki jih je predlagala vlada Janeza Janše, pa se vlada Boruta Pahorja noče opredeliti, je prepričan. Koalicija je namreč na kolegiju predsednika državnega zbora zavrnila zahtevo poslanske skupine SDS, da se na dnevni red izredne seje državnega zbora uvrstita zakon o dohodnini in zakon o davku na dohodek od pravnih oseb, ki prinašata davčne olajšave in investicijske spodbude že za letošnje poslovno in davčno leto, s čimer bi država gospodarstvu omogočila mnogo prijaznejši vstop v naslednje, po napovedih analitikov še mnogo težje poslovno leto . Ukrepi so pomembni predvsem za izboljšanje konkurenčnosti in produktivnosti ter omogočajo hitro prilagoditev gospodarskih družb, kar je zelo pomembno za ohranitev delovnih mest in za socialno varnost državljanov . Tanko je poudaril, da bodo ukrepi, ki jih obljublja Pahorjeva vlada, v najboljšem primeru sprejeti šele v prihodnjem letu, ko bo finančna kriza že dodobra zakorakala v gospodarski sektor . Davčni ukrepi naslednjega leta bodo veljali šele v letu 2010, kar pa ne bo več imelo želenega in predvsem hitrega učinka za gospodarske subjekte. Vlado kritizirajo tudi v SLS. Opozarjajo, da so od njenega oblikovanja minili že trije tedni, konkretnega odziva na trenutne gospodarske razmere pa ni še od nikoder . Vlada se v tem času tako ni uspela opredeliti niti do omenjenih predlogov zakonov, kaj šele, da bi pripravila svoje, poudarjajo in dodajajo, da slovensko gospodarstvo pričakuje in nujno potrebuje takojšnjo ukrepanje države, pri čemer bi bil sprejem omenjenih predlogov zakonov prvi in pravi korak s takojšnjim učinkom . V SLS pa pri vsem tem opozarjajo, da vsakršno odlašanje in neodzivnost vlade na trenutne ekonomske razmere poslabšuje stanje v slovenskem gospodarstvu iz dneva v dan. Od vladnih obljub o pripravi celovitejših rešitev in čakanja, da bo posebna krizna skupina pripravila celovit načrt ukrepov, slovensko gospodarstvo ne more živeti, še manj njeni državljani in državljanke, so zapisali.

neutral

Skupščina ZZZS je sprejela finančni načrt za prihodnje leto, za katerega je že zdaj predviden rebalans. Predložili naj bi tudi ukrepe za ohranitev finančne vzdržnosti sistema. Samo Fakin V letu 2010 so predvidene izgube v višini 87 milijonov evrov, ki pa naj bi se do leta 2013 še dvignile. Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ZZZS je hkrati sprejela rebalans finančnega načrta za letošnje leto in finančni načrt za prihodnje, za katerega pa je prav tako že predviden rebalans. Zavodu v prihodnjih letih namreč grozi primanjkljaj, čemur v veliki meri botruje reforma plač v javnem sektorju. Vendar je iskanje ukrepov in sprememb nujno že zaradi same finančno-ekonomske krize, ki se tudi Sloveniji ne bo izognila, je bilo razbrati iz današnje razprave. Kot je ob predstavitvi rebalansa za letošnje leto pojasnil generalni direktor ZZZS Samo Fakin, naj bi letos povišanje plač v zdravstvu znašalo približno 60 milijonov evrov, čeprav čisto dokončna ocena še ni mogoča. Kljub vsemu pa naj bi ZZZS letošnje leto po trenutnih napovedih končal z 12 milijoni evrov presežka. Zaradi presežkov iz preteklih let, ki jih ima ZZZS na voljo, naj bi bilo poslovanje finančno vzdržno tudi v letu 2009. Za leto 2010 pa finančne projekcije že kažejo 87 milijonov evrov izgub, ki naj bi se do leta 2013 dvignile že na 356 milijonov, je pojasnil Fakin. Z delodajalskih vrst je zato prišla pobuda, da bi vladi predlagali, da ustavi izvedbo reforme plačnega sistema v javnem sektorju. Takšen predlog, ki ga je podala Tatjana Čerin, je namreč naletel na večinsko strinjanje med člani skupščine, ki zastopajo delodajalce, a ostal brez podpore na strani delojemalcev.

neutral

Nadzorni svet Darsa je pozval upravo k znižanju njihovih plač, obenem pa so se nadzorniki sami odpovedali nadomestilu za delo v nekaterih strokovnih komisijah. Predsednik uprave Darsa Tomislav Nemec Nadzorniki so prav tako pozvali upravo, da v luči recesije ustrezno zmanjša stroške na vseh segmentih poslovanja družbe, kjer je to možno, in jo pri tem podpira, je sporočil Dars preko spletnih strani Ljubljanske borze. Seznanili so se tudi z informacijo uprave o unovčitvi bančne garancije za predor Šentvid. Okrožno sodišče je Novi Ljubljanski banki NLB začasno prepovedalo izplačilo približno 1,1 milijona evrov bančne garancije za sanacijo šentviške galerije, Dars pa se je na sklep že pritožil. Člani nadzornega sveta so soglašali z izborom družbe DDC za izvajalca za opravljanje strokovnih in svetovalnih storitev na področju obstoječih avtocest in hitrih cest, s katerimi upravlja Dars. Seznanili so se z osnutkom strategije razvoja Darsa, in sicer tako z organizacijskega in kapitalskega vidika, ki so ga pripravile strokovne službe Darsa. Nadzorni svet je predlog podprl in ga pošilja v preučitev ministrstvu za promet in ministrstvu za finance. Nadzorniki so se obenem seznanili z analizo poslovanja Darsa in z računovodskimi izkazi poslovanja za obdobje januar ”september 2008. Pregledali so tudi poročilo o realizaciji letnega plana razvoja in obnavljanja avtocest za obdobje januar ”september 2008. Dars skrbi za avtoceste. Foto DARS Člani nadzornega sveta so bili seznanjeni še z izborom izvajalca pri razpisih za gradbena dela v vrednosti pod 2,5 milijona evrov in sklenjenih aneksih v vrednosti pod 2,5 milijona evrov in z zahtevki za revizijo postopkov javnega naročanja na novogradnjah po stanju na dan 26. november. Upravi so nadzorniki naročili, da glede na visoke stroške najemnine za poslovno stavbo na Dunajski 7 v Ljubljani in padca cen nepremičnin, nemudoma pristopi k pripravi predloga za nakup ali gradnjo poslovnih prostorov. Seznanili pa so se še s poročilom o sklenjenih finančnih poslih za november 2008. V nadzornem svetu Darsa pa se je v torek obenem iztekel mandat Francu Slaku, ki je v ponedeljek tako zadnjič vodil sejo nadzornikov. Darsova uprava naj bi mesečno zaslužila okoli 45.000 evrov. Predsednik uprave Darsa Tomislav Nemec zasluži 10.955,47 evrov, člana uprave Boštjan Rigler in Aleš Hojc dobita po 9.129 evrov bruto, član uprave za finance Žan Jan Oplotnik 7.531 evrov bruto, delavski direktor Alojz Ratajc pa 7.504 evrov bruto. Dars s skupno 1.148 zaposlenimi ni zajet v sistem plač javnega sektorja. Zanj tako ne velja uredba, po kateri je junija najbolje plačan direktor javnega sektorja strokovni direktor novomeške bolnišnice prejel 6.913 evrov bruto.

neutral

Vse lepo se enkrat konča. Če bodo cene bencina, dizla in kurilnega olja še naprej drastično padale, bo vlada dvignila trošarine in polnila proračunsko blagajno. S prilivi bo skušala rešiti finančno krizo. Cena bencina je drastično padla, zdaj pa bo vlada povišala trošarine. Vlada je na seji odločila, da bo trošarine za bencin in plinsko olje za pogonski namen spreminjala glede na razmere na trgu, je sporočil finančni minister Franc Križanič. Trošarine naj bi se spreminjale postopno, lahko tudi vsakih 14 dni, in sicer glede na cene naftnih derivatov. Pri bencinu naj bi bile višje za okoli 10, pri kurilnem olju pa štiri cente. Tako naj bi v proračun letno priteklo okoli 270 milijonov evrov, denar pa naj bi porabili tudi v boju zoper finančno krizo. Torej, če bo cena goriva še naprej hitro padala, se bodo trošarine zvišale. Če pa bo cena naftnih derivatov drastično zrasla, se bodo trošarine spet znižale na najnižjo možno raven. Dvig trošarin seveda pomeni dražje gorivo, ki se je v zadnjih mesecih zelo pocenilo. Še poleti je bil liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina čez evro, trenutno pa je 0,827 evra. Cene goriv se oblikujejo na vsakih 14 dni. Osnova za določitev prodajne cene pred davki v naslednjem 14-dnevnem obdobju pa je dvotedensko povprečje objavljenih dnevnih podatkov borznih cen posameznih derivatov na kotaciji CIF Mediteran, preračunanih iz dolarjev v domačo valuto po povprečnem srednjem tečaju Banke Slovenije, veljavnem na dan objave cen. Več o tem na cekin.si ...

negative

Slovenske železnice izpolnjujejo pogoje za ohranitev varnostnega spričevala. Tako ne grozi situacija, ko železnice ne bi smele več opravljati prevozov. AŽP Agencija za železniški promet je že pred dnevi zaključila upravni postopek nadzora nad izpolnjevanjem pogojev za dodelitev varnostnega spričevala za prevoznika in varnostno pooblastilo za upravljavca SŽ, v katerem je bilo ugotovljeno, da Slovenske železnice izpolnjujejo vse pogoje za ohranitev varnostnega spričevala in varnostnega pooblastila, so danes sporočili iz Slovenskih železnic. Prometni minister Patrik Vlačič je namreč včeraj dejal, da bi lahko prišlo tudi do odvzema varnostnega spričevala. Sem pa vlado že opozoril, da so se Slovenske železnice znašle v položaju, ko lahko pride tudi do odvzema varnostnega spričevala. To je zelo resna stvar in pomeni, da železnice ne bi več smele opravljati prevozov, je dejal Vlačič. Medtem pa se delavcem SŽ obetajo božičnice. Nekaj manj kot 8000 delavcev Slovenskih železnic bo namreč kljub velikim izgubam prejelo božičnico v višini 240 evrov neto. Delavci so delali dobro in prav je, da so nagrajeni, sporočajo iz SŽ. Prvi železničar Tomaž Schara bo delil božičnice. Slovenske železnice bodo za božičnice porabile nekaj manj kot 2,7 milijona evrov. Foto POP TV Na seji poslovodstva je bila z večino glasov sprejeta odločitev, da se približno 7750 zaposlenim skupine Slovenske železnice izplača božičnica v višini 348,03 evra bruto, kar je približno 240 evrov neto. Do božičnice pa ni upravičenih približno 250 vodstvenih delavcev, ki so zaposleni na vseh štirih nivojih vodenja, torej vse do najnižjega nivoja vodenja. Poslovodstvo je odločitev sprejelo v skladu s kriteriji, sprejetimi na podlagi kolektivne pogodbe, in ugotovljenih povečanih transportnih prihodkov v primerjavi s preteklim letom, ki so jih ustvarile Slovenske železnice . Prihodke so ustvarili kljub oteženim pogojem poslovanja, ki vključujejo zahtevne pogoje dela zaradi letos intenzivnejših del pri prepotrebni modernizaciji železniške infrastrukture pod prometom, kar je zahtevalo dodatne napore pri izvajanju dejavnosti tovornega in potniškega prometa .

neutral

Oktobra in novembra je bilo v Sloveniji že 4000 več brezposelnih. V letu 2009 naj bi se na zavod za zaposlovanje prijavilo več kot 16.000 oseb. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je spregovoril o ukrepih za ohranjanje delovnih mest v zaostrenih pogojih finančne krize in o programu dela v letu 2009. V sodelovanju z drugimi ministrstvi pripravljajo ukrepe za sofinanciranje delovnega časa v podjetjih, kjer bi sicer odpuščali, je dejal. Poudaril je, da se finančna kriza že čuti tudi pri nas, saj se ustavlja zaposlovanje, oktobra in novembra pa je bilo že 4000 več brezposelnih . Napovedi niso obetavne, število brezposelnih se bo povečevalo. Na zavodu za zaposlovanje namreč ocenjujejo, da se bo v letu 2009 število brezposelnih povečalo za več kot 16.000 oseb, glede na sedanjih 61.000, je opozoril. Kvota za zaposlovanje tuje delovne sile se bo v letu 2009 znižala za četrtino, ocenjuje minister Ivan Svetlik. Slovensko gospodarstvo v razmerah globalne finančne krize od države prednostno potrebuje oživitev finančnega sistema in zagotovitev likvidnosti v realnem sektorju. Iz nabora ukrepov, ki bi takoj razbremenila gospodarstvo, pa podjetja dajejo prednost znižanju stroškov dela, ki bi imelo takojšen učinek na poslovanje. Vsi ukrepi za ohranjanje delovnih mest in za spodbujanje delodajalcev pri zaposlovanju bodo po ministrovih besedah kmalu objavljeni, pri skrajšanju delovnega časa pa računajo na dogovor s socialnimi partnerji. Skrajšanje delovnega časa na 36 ur na teden je stvar dogovora med sindikati in delodajalci, pri skrajšanju na 32 ur pa bi država priskočila na pomoč s pokrivanjem prispevkov za pokojninsko blagajno, je obljubil. V tem okviru na ministrstvu razmišljajo o dodatnem programu javnih del in ohranjanju delovnih mest s poudarkom na zaposlovanju za določen čas, kar je tudi stvar dogovora socialnih partnerjev . Kot pravi, je v tem času prihajajoče recesije treba obdržati ravnotežje med fleksibilnostjo in varnostjo delovnih mest . Pripravili smo tudi predlog normativnega dela ministrstva za prihodnje leto, ki ga bomo predložili vladi, je dejal minister. Največ odpuščanj v gradbeništvu in avtomobilski industriji Dodal je, da program obsega spremembe nekaterih zakonov, predvsem pa je treba po njegovem dopolniti zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in o štipendiranju. Zakon o socialnem varstvu se bo po Svetlikovih besedah razdelil na dva dela, in sicer na Zakon o socialno varstveni dejavnosti ter na Zakon o denarni socialni pomoči. Novi minister Ivan Svetlik je predstavil ukrepe za ohranjanje delovnih mest. Finančna kriza naj bi prizadela različne panoge, med njimi tudi avtomobilsko industrijo. Na fotografiji je delavec v novomeškem Revozu. Foto POP TV Minister Ivan Svetlik ne izključuje predlogov ministrstva, ki bi šli v smeri povečanja denarja v pokojninsko blagajno in podaljševanje delovne dobe. Po njegovih besedah si vsekakor želijo vzdržnost pokojninskega sistema na dolgi rok . Direktor direktorata za socialne zadeve Davor Dominkuš je pri tem izpostavil tudi pripravo novega zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki bo urejal uveljavljanje pravic na eni točki. Gre za to, da se v okviru centrov za socialno delo uveljavljajo vsi ključni transferji. To bo v prihajajoči finančni krizi zagotavljalo hitrejšo pot do izplačil, hkrati bo omililo tudi socialno stisko posameznika, družine, je prepričan. V zvezi z grozečo brezposelnostjo je omenil, da se v Sloveniji od septembra sicer kaže rahlo naraščanje brezposelnosti, ki pa je še vedno pod lansko ravnijo. Kot pravi, napovedi kažejo, da bodo odpuščali najprej v gradbeništvu in avtomobilski industriji, medtem ko bo več povpraševanja po delavcih v storitvenih dejavnostih. Minister Svetlik je nato skupaj z generalnimi direktorji direktoratov izpostavil tudi potrebo po vnovični oceni življenjskih stroškov, da bi glede na nove okoliščine oziroma na prihajajočo finančno krizo na novo določili minimalno plačo in denarne pomoči. Ocenjujemo, da je v zadnjih letih prišlo do strukturnih sprememb pri ocenah ministrstva glede življenjskih stroškov, zato je potrebna vnovična ocena teh izdatkov, je še opozoril.

negative

Zaradi svetovne finančne krize je marsikatera nekoč zelo draga turistična destinacija veliko cenejša. Ena od takšnih dežel je tudi vulkanski otok Islandija.

positive

Znani borzni posrednik je izvedel eno od največjih prevar v ameriški zgodovini. Vlagatelji, ki so vlagali v njegov posel, so skupaj izgubili okrog 50 milijard dolarjev. Gre za znano finančno prevaro, ki je dobila ime po Charlesu Ponziju, največjemu prevarantu v ameriški zgodovini. V 20. letih prejšnjega stoletja je namreč sprožil verigo pisem, preko katerih je s kuponi za povratno pošto zaslužil milijone. Okrog 17 tisoč ljudi je v njegov fond vložilo več milijonov dolarjev. Ponzi, ki s svojim delom nikoli ni zaslužil niti centa, je s pomočjo prevare v žep pospravil okrog 250 tisoč dolarjev na dan. Finančna prevara, ki jo je izvedel znani posrednik z Wall Streeta in tudi nekdanji predsednik newyorške elektronske borze Nasdaq Bernard Madoff, je ena od največjih v zgodovini, poroča tiskovna agencija Reuters. Vsak dan se pojavljajo nove in nove žrtve njegovega piramidnega sistema, v katerem je izpuhtelo v zrak okrog 50 milijard dolarjev. Madoff je namreč v svojo tako imenovano Ponzi shemo privlekel številne mednarodne banke, fonde in premožne zasebne vlagatelje. Med njimi so bili tudi lastnik newyorškega bejzbolskega moštva Mets Fred Wilpon, nekdanji lastnik ameriških nogometašev Philadelphia Eagles Norman Braman, francoska banka BNP, tokijska Nomura Holding Inc. in še vrsta drugih. Največjo izgubo so utrpeli trije ameriški fondi, ki naj bi od zasebnih vlagateljev zbirali denar in ga vlagali v Madoffov posel, za katerega so bili prepričani, da jim bo prinesel bogato pokojnino, v resnici pa so ostali brez stotin milijonov dolarjev. Madoff je bil cenjen borzni posrednik in tudi nekdanji predsednik elektronske borze Nasdaq. Madoff je bil sicer eden od najbolj uglednih borznih posrednikov z Wall Streeta, ki je imel imidž sposobnega poslovneža in je mnogim že pomagal obogateti. Kjer koli se je obračal denar, se je pojavilo tudi njegovo ime, zaradi česar je dobil vzdevek proizvajalec denarja . Tokrat pa denarja ni proizvedel, ampak ga je pognal v zrak. Deloval je namreč po načelih piramidnega sistema vlaganja. Tako je starim vlagateljem izplačeval denar, vendar pa je zato potreboval vedno nove in tako postal odvisen od njih. Precej hitro je prišlo do težav, saj denarja ni plemenitil z vlaganji, ampak ga je zgolj jemal enim in dajal drugim. Sistem je propadel, prav tako vsi investitorji, ki svojega denarja najverjetneje nikoli več ne bodo videli. Madoffu grozi 20 let zaporne kazni, kjer bo premišljeval o svojih napakah, in denarna kazen v višini 5 milijonov dolarjev.

negative

Ameriška centralna banka je znižala ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, in sicer z enega odstotka na razpon med 0 do 0,25 odstotka. Ameriška centralna banka Federal Reserve Fed je v torek po dvodnevnem zasedanju Odbora za odprti trg FOMC znižala ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, in sicer z enega odstotka na razpon med 0 do 0,25 odstotka. Diskontna obrestna mera se je znižala za 0,75 odstotne točke, na 0,5 odstotka. Fed je znižala obrestno mero. Odločitev odbora je bila soglasna, obenem pa so člani odbora opozorili, da so se od zadnjega zasedanja pogoji na trgu dela poslabšali, zmanjšala se je potrošniška poraba, prav tako poslovne investicije in industrijska proizvodnja. Finančni trgi ostajajo napeti, kreditni pogoji pa slabi. Gospodarska slika se je poslabšala, vendar pa so inflacijski pritiski močno popustili. Člani odbora zaradi padanja cen energije in šibkega gospodarstva pričakujejo, da bodo inflacijski pritiski še bolj popustili. Ključna obrestna mera je sedaj najnižja odkar jo je FOMC začel leta 1990 objavljati in borze so odločitev pospremile z navdušenjem, čeprav gre za zadnji tovrstni ukrep, v smislu sredstva za vzpodbujanje gospodarske rasti. Borzni indeks Dow Jones je tik pred odločitvijo FOMC porasel za 120 točk, do konca trgovalnega dne pa skupaj kar za 360 točk. Opozorilo odbora napoveduje, da bo ameriška centralna banka Fed uporabila vsa razpoložljiva orodja za promocijo trajne ekonomske rasti in ohranitev cenovne stabilnosti. Gospodarski pogoji bodo nekaj časa zahtevali izjemno nizke obrestne mere. Fed se bo v prihodnje posvetil podpori delovanja finančnih trgov in stimulaciji gospodarstva z različnimi ukrepi. V naslednjih četrtletjih naj bi Fed z nakupom velike količine dolga in vrednostnih papirjev na temelju hipotek podprl hipotekarni in nepremičninski trg. Fed prav tako razmišlja o morebitnih koristih odkupovanja dolgoročnih vrednostnih papirjev finančnega ministrstva.

neutral

Premier Pahor in gospodarski minister Lahovnik želita podpreti zdravi del gospodarstva in pomagati podjetjem v težavah. Podpirata dokapitalizacijo Slovenskega podjetniškega sklada in krajše plačilne roke. Po Pahorjevih besedah bodo v vladi prihodnje leto razvili tudi razvojni dialog. Vlada bo med ukrepe za zmanjševanje negativnih vplivov krize vključila tudi nekatere predloge, ki se zdijo pomembni obrti in malemu podjetništvu, sta danes zagotovila predsednik vlade Borut Pahor in gospodarski minister Matej Lahovnik. Izpostavila sta dokapitalizacijo Slovenskega podjetniškega sklada in krajše plačilne roke. Da bi v trenutni krizi pomagali obrti in malemu podjetništvu, bi morala država po besedah predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije OZS Miroslava Kluna predvsem dokapitalizirati Slovenski podjetniški sklad in mu zagotoviti dodatna nepovratna sredstva za naložbe v tehnološki razvoj malih pa tudi srednjih podjetij. Klun je poleg tega gostoma na današnji skupščini OZS še predlagal, naj država zagotovi poravnavo vseh svojih obveznosti do dobaviteljev in izvajalcev del v roku 30 dni, naj skrajša roke za vračilo preplačanega DDV na deset dni ter zviša investicijsko in razvojno olajšavo že za leto 2008. Vlada se po Pahorjevih besedah strinja s prvim in drugim ukrepom, pri tretjem pa ima vsaj za zdaj nekoliko drugačen pogled. Vlada bo ukrepe za blažitev posledic finančne krize sprejela v petek, še pred tem pa jih bosta obravnavala ekonomsko-socialni svet v sredo in strateški gospodarski svet v četrtek. Poleg tega jih bo vsaj če je to potrebno v luči izredne seje DZ preučila tudi s predsedniki vseh parlamentarnih strank. Odnos do malih podjetij Lahovnik računa, da lahko država tudi precej skrajša plačilne roke tam, kjer je plačnik proračun. Kot je navzočim na skupščini zagotovil Lahovnik, bo vlada pri pripravi ukrepov sledila listini Evropske komisije o malih podjetjih, ki daje usmeritve, kakšen naj bo odnos ekonomskih politik do malih in srednjih podjetij. Ob tem je kot ključnega izpostavil dostop do virov financiranja, zato so na ministrstvu za gospodarstvo pripravili predlog za dokapitalizacijo Slovenskega podjetniškega sklada. To se nam zdi najbolj ključno, je Lahovnik potrdil Klunovim besedam in poudaril potrebo po sodelovanju Slovenskega podjetniškega sklada s SID banko. Subvencioniranje obrestne mere nam namreč nič ne koristi, če na trgu ni dosegljivih kreditov, je dejal. Lahovnik računa, da lahko država tudi precej skrajša plačilne roke tam, kjer je plačnik proračun. Mnogi dobavitelji in izvajalci nas opozarjajo, da je to velik problem v sedanjem položaju, se je strinjal. Sam tudi ne vidi ovir za dvig praga pri ugotavljanju poslovnega izida, kjer se upoštevajo normativni stroški, na 100.000 evrov. Prav tako je obljubil dokapitalizacijo ustanov, ki skrbijo za financiranje malih in srednjih podjetij. Reforma plač v javnem sektorju in nekatere druge predvolilne obljube bodo po Lahovnikovih izračunih v letu 2009 precej obremenili državni proračun in povzročili za približno 600 milijonov evrov dodatnega primanjkljaja. Ob upoštevanju maastrichtskega kriterija, ki dovoljuje proračunski primanjkljaj v višini treh odstotkov BDP, nam ostane za razbremenitev gospodarstva približno 400 milijonov evrov, je povedal. Predlogi so različni, vlada pa bo pri pripravi ukrepov upoštevala, da bo recesija na naših ključnih trgih lahko tudi daljša, kot se zdi, je dejal. Razbremenitev plač Delodajalci bodo poleg tega z letom 2009 razbremenjeni plačila davka na izplačane plače, kar predstavlja približno 200 milijonov evrov, 50 milijonov evrov dodatnega likvidnostnega učinka pa bo prineslo znižanje davka od dohodkov pravnih oseb za eno odstotno točko, je še spomnil Lahovnik. Vlada si želi podpreti zdravi del gospodarstva, želi pomagati tistim, ki so se znašli v težavah in imajo dovolj razvojnega potenciala, je dejal Pahor in dodal, da čutijo dolžnost do davkoplačevalcev, da v vrečo brez dna denarja ne bi metali . Tu gre za tista podjetja, za katera lahko z gotovostjo ocenijo, da nimajo perspektive kljub morebitni državni pomoči, je pojasnil. Ob tem je poudaril, da bo država pomagala tistim, ki bodo zaradi tega izgubili službe, in navedel, da ustrezne ukrepe pripravljajo na ministrstvu za delo. Po Pahorjevih besedah bodo v vladi prihodnje leto razvili tudi razvojni dialog. Gre za neko precej izvirno zamisel Slovenije v tem smislu, da povabimo za okroglo mizo vse relevantne sogovornike delodajalce, delojemalce, predstavnike mladih, starejših, nevladnih organizacij, univerze in akademije znanosti in da ta dialog traja vse do časa, ko bomo lahko vsi skupaj brez dvoma ugotovili, da se je čas gospodarske negotovosti iztekel, je poudaril. Kot je navedel, gre za to, da bodo poskušali preko vseh teh dialogov s socialnimi partnerji in drugimi priti do novega razvojnega soglasja v Sloveniji.

positive

Finančno krizo na svoji koži občutijo londonski trgovci. Številni so se na predpraznične nakupe v London odpravili zato, ker funtu vztrajno pada vrednost.

neutral

Na podlagi analize ekonomistov naj bi prvi pivovar Boško Šrot zlorabljal Mercator pri prodaji pijač. Zaradi tega Šrotu grozi obvezna prodaja Mercatorja in globa. Po poročanju današnje izdaje Financ prvi pivovar Boško Šrot lastništvo Mercatorja zlorablja pri grosistični prodaji pijač. To naj bi bi bilo razvidno iz analize ekonomista Aljoše Feldina in Saša Polanca. Šrotu naj bi tudi grozila obvezna prodaja Mercatorja in globa v višini do 10 odstotkov letnega prometa. Šrot je večkrat zatrdi, da finančna kriza ni razlog za prodajo Mercatorja, temveč so se za prodajo po njegovih besedah odločili, ker država preko urada za varstvo konkurence izvaja teror nad Pivovarno Laško . Družbe okoli Laškega dobavijo 77,55 odstotka vseh pijač, ki jih proda Mercator. Mercator pa je lani obvladoval 64,3-odstotni delež na grosističnem trgu pijač v delež so sicer vključene tudi pijače, ki jih Mercator naprej proda gostincem, ker v Laškem podatkov niso ločili. To pomeni, da se je od lani skupaj 151 milijonov evrov vrednega slovenskega grosističnega trga pijač za dobrih 97 milijonov evrov prodalo prek Mercatorja, od tega za 75,33 milijona evrov pijač, ki so nastale v okviru Laškega, menijo v Financah. V Pivovarni Laško analize za zdaj ne komentirajo. Analiza prodaje Mercatorja Varuh konkurence Jani Soršak še ni izpostavil, kdaj bo Laščanom izdal odločbo o kršitvi vertikalne integracije v Mercatorju oziroma kdaj jim bo uradno sporočil, da jih je ujel pri zlorabljanju lastništva Mercatorja. Po nekaterih informacijah naj bi bil dokument o kršitvah že pripravljen. Feldin in Polanec naj bi kmalu začela tudi analizo trga pri prodaji na drobno, tudi ta pa naj bi bila, če bo tako želel Urad za varstvo konkurence UVK, vključena v odločbo. Po odločbi bo sledil pritožbeni postopek, nato pa končna odločba. Podoben postopek, sicer o kartelnem dogovarjanju, je pri elektrodistributerjih trajal nekaj mesecev, so še poudarili v Financah. Kdo bo prodal Mercator? Foto Dare Čekeliš Poleg globe, ki znaša do 10 odstotkov letnih prihodkov skupine, lahko UVK Šrotu po zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence naloži tudi obvezno odprodajo Mercatorja. Ob tem bi urad postavil tudi rok za prodajo, ki pa javno ne bi bil znan, da ne bi slabšal položaja pri prodaji. Po evropski praksi sodeč, pa bi urad čakal največ leto dni. Nato bi sporni delež prodajal sam. Če torej Šrotu v letu dni po odločbi UVK ne bi uspelo prodati Mercatorja, bi vodenje postopka za prodajo prevzel urad. Ta bi lahko ponudbe zainteresiranih kupcev zbral neposredno ali pa Šrotov delež ponudil na dražbi. Boško Šrot je že v začetku novembra napovedal, da bo Mercator prodal. Objavljeno pa je že bilo, da lahko potencialni kupci dokumentacijo za nakup Mercatorja dvignejo od 9. januarja prihodnje leto. Kot je znano, je tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev ugotovila, da različne Šrotove družbe obvladujejo Mercator mimo prevzemne zakonodaje. Pred dobrim tednom jim je Agencija naložila skupaj 670 tisoč evrov globe. Do znižanja lastništva v Mercatorju pod 25 odstotkov ali prevzema najboljšega soseda pa Šrotove družbe tudi ne morejo uveljavljati glasovalnih pravic v njem. Finančna kriza ni razlog Šrot je ob tem zatrdil, da finančna kriza ni razlog za prodajo Mercatorja, temveč so se za prodajo po njegovih besedah odločili, ker država preko urada za varstvo konkurence izvaja teror nad Pivovarno Laško . Po njegovem prepričanju je šlo pri odločitvah urada za škandalozne in povsem politične odločitve brez pravih pravnih podlag na škodo družbe. Pivovarna bo še naprej vodila pravne postopke tudi na ravni EU, s katerimi bo po Šrotovih besedah dokazala, da je bila povezava med Mercatorjem in Pivovarno Laško skladna z zakonodajo. Prvi mož Laškega in posredni lastnik družbe Infond Holding, ki je največji posamični lastnik Pivovarne Laško in lastnik 23 odstotkov Mercatorja, je napovedal tudi odškodninsko tožbo zoper državo.

negative

Vlada je sklenila, da bo na pomoč slovenskim podjetjem v krizi priskočila tako, da bo subvencionirala plače za skrajšan polni delovni čas. O sklepu bo odločal še parlament. Zaradi vedno slabšega položaja mednarodnega gospodarstva in financ, kar vpliva tudi na poslovanje podjetij v Sloveniji, se je vlada odločila za pomoč podjetjem v krizi. Tako je vlada sklenila, da bo subvencionirala krajši polni delovni čas v podjetjih, kjer se je zaradi gospodarske krize zmanjšalo število naročil in zaradi tega skrajšal delovni čas. Država bo pomagala podjetjem v težavah. Kot je pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, bodo plače subvencionirali za šest mesecev z možnostjo podaljšanja do enega leta. Tu gre predvsem za realni sektor, torej industrijska podjetja in sekcija storitev. Tako želi vlada pomagati podjetjem v najtežji ekonomski situaciji, tako da zaposleni ne bi postali brezposelni. Prav tako nameravajo pripraviti programe izobraževanja in usposabljanja zaposlenih. Vlada je sicer na današnji seji sprejela paket ukrepov za blažitev posledic finančne krize, skupaj z že doslej sprejetimi ukrepi vrednih približno 800 milijonov evrov. O paketu ukrepov pa bo na izredni seji v ponedeljek razpravljal državni zbor. Za izvedbo ukrepov ima vlada približno dober odstotek bruto domačega proizvoda prostora. Žal več prostora ni, je dejal minister Mitja Gaspari. Zato je pozval k izraziti previdnosti in skromnosti pri izražanju želja in predlogov, kaj bi morala država storiti. Prihodnja gospodarska aktivnost in drugi kazalci narekujejo izredno previdno politiko plač, ne le v realnem, ampak predvsem javnem sektorju. Mitja Gaspari Zaradi nasprotovanja socialnih partnerjev vlada v paket ukrepov ni vključila znižanja prispevne stopnje za delodajalce pri prispevkih za socialno varnost, čeprav se ji zdi ukrep kratkoročno učinkovit. Gaspari je napovedal tudi veliko poenostavitev davčnega postopka. Predlogov prejšnje vlade glede znižanja davčne stopnje pri davku od dohodkov pravnih oseb vlada Boruta Pahorja ne sprejema, strinja pa se glede investicijskih olajšav za male podjetnike, ki jih predvideva predlog novele zakona o dohodnini. Gaspari je napovedal še ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti, povečanje konkurenčnosti gospodarstva ter spodbujanje izvozne aktivnosti podjetij. Vlada bo vztrajala, da bo zviševanje trošarin glavni vir financiranja državnega proračuna, je še povedal Gaspari. Po besedah gospodarskega ministra Mateja Lahovnika bo ministrstvo leta 2009 iz sredstev kohezijske politike namenilo 216 milijonov evrov, pri tem pa še dodatna sredstva v višini 70 milijonov evrov s prenosom pravice porabe iz leta 2014 v leto 2009. Poskušamo pospešiti dinamiko črpanja sredstev evropskih skladov in na ta način ugodneje vplivati na likvidnost podjetij ter poenostaviti postopke za prijavo na razpise in črpanja sredstev za povečanje likvidnosti, je dejal Lahovnik.

positive

Chrysler, ameriški proizvajalec avtomobilov, ki je sicer skupaj z General Motors in Fordom zaprosil za finančno pomoč kongres, zapira svoje tovarne. Iz Chryslerja sporočajo, da morajo varčevati z denarjem, dokler ameriška vlada ne najde načina, kako pomagati avtomobilski industriji. Zato bodo vrata 30 tovarn zaprli za najmanj mesec dni. Ponudbo morajo namreč uskladiti z vse manjšim povpraševanjem, do katerega so pripeljali predvsem nemogoči pogoji najemanja posojil. Ali se bodo tovarne po mesecu spet odprle, ostaja vprašanje. Zagotovo pa se delavci v službo ne bodo vrnili vse do 19. januarja, sporočajo iz Chryslerja. Ukrep bo neposredno prizadel 46 tisoč zaposlenih, vplival bo pa tudi na številne druge, ki so odvisni od avtomobilske industrije. Chrysler se je zaradi varčevalnih ukrepov odločil, da za mesec dni zapre vrata 30 tovarn. Težave tudi drugje Že prejšnji teden je drastične ukrepe sprejel tudi General Motors, ki se je odločil, da svojo severnoameriško proizvodnjo zmanjša za 30 odstotkov. Chrysler, Ford in General Motors so sicer ameriško vlado že dvakrat poprosili za finančno pomoč, vendar pa v senatu glede tega niso bili enotni. Predstavniški dom kongresa je predlog o 14 milijardah pomoči potrdil, a ga je senat zavrnil. Republikanci namreč želijo, da gredo avtomobilska podjetja v stečaj, demokrati in Bela hiša pa opozarjajo, da si ameriško gospodarstvo v času krize in recesije ne more privoščiti dodatne velike izgube delovnih mest.

negative

Kad ima novega začasnega predsednika uprave. Rožiča je nasledil novi stari predsednik Borut Jamnik. Skupščina Kad pa je ob tem znižala tudi sejnine. Novi stari predsednik uprave Kad Skupščina Kapitalske družbe Kad je danes sprejela sklep o sporazumnem prenehanju začasnega mandata predsedniku uprave Urošu Rožiču, na njegovo mesto pa imenovala Boruta Jamnika, a le začasno. Jamnik, ki je na položaju predsednika Kada že bil od oktobra 2003 do marca 2005, bo na položaju do imenovanja rednega predsednika uprave oziroma najdlje do 18. decembra 2009. Ob tem je skupščina nadzornemu svetu naložila, da še letos začne s postopkom imenovanja predsednika uprave z javnim razpisom. Skupščina je začasno imenovala še člana uprave Stojana Nikoliča, druga članica uprave pa ostaja Helena Bešter, so sporočili iz Kada. Rožiču je sporazumno prenehal mandat. Pred sejo skupščine je potekala tudi seja nadzornega sveta, na kateri so člani za predsednika nadzornega sveta imenovali Boštjana Averja, za njegovega namestnika pa Cirila Pucka. Skupščina Kad je sprejela tudi sklep o znižanju sejnin za udeležbo na seji skupščine in seji nadzornega sveta. Za oba organa po novem sejnina znaša za predsednika 367,20 evrov bruto, namesto dosedanjih 1.072,50 evra bruto, za člane pa 262,29 evra bruto, namesto 825 evrov bruto.

neutral

Vlada je predstavila ukrepe za razbremenitev gospodarstva. Sindikati pravijo, da za krizo niso krivi delavci in zavračajo krčenje delavskih pravic. Minister za razvoj Mitja Gaspari Vlada je na sredini seji Ekonomsko-socialnega sveta predstavila nabor ukrepov delodajalcem in delojemalcem. Kot je po seji pojasnil minister za razvoj Mitja Gaspari, so najpomembnejši ukrepi usmerjeni v preživetje izvoznega gospodarstva in ohranitev konkurenčnosti na tujih trgih, kot sta Rusija in države bivše Jugoslavije. Za to bi vlada sprejela še dodatne ukrepe prek Slovenske izvozne in razvojne banke SID banka. Gre predvsem za refinanciranje izvoznih poslov in zavarovanje pred tveganji na tujih trgih. Sindikati pa so opozorili, da za krizo niso krivi delavci, temveč pogoltnost in špekulacije na borznih trgih. Zato reševanje krize ne sme biti izgovor za krčenje delavskih pravic. Tako bi s krčenjem pravic reševali le posledice, ne pa vzroke krize. Kot je povedal Semolič na današnji novinarski konferenci sindikatov, bi bilo treba prispevno stopnjo za pokojninsko blagajno znižati selektivno, torej le tistim podjetjem, ki to potrebujejo. Znižanje prispevkov za pokojnine šele februarja Dokler ne bo funkcioniral bančni sistem, se bo kriza poglabljala, noben naskok na delavske pravice je ne bo rešil. Dušan Semolič Kot najbolj direktno likvidnostno pomoč podjetjem pa bo vlada začasno znižala prispevne stopnje delodajalcev za pokojninsko zavarovanje. Primanjkljaj, ki bo zaradi tega nastal, pa bo država pokrila iz proračuna. Ta ukrep naj bi zaživel februarja. Vlada namerava aktivno poseči tudi na področju zaposlovalne politike. Tu namerava vlada, po besedah Gasparija, okrepiti dinamiko porabe kohezijskih in proračunskih sredstev za spodbujanje tehnološkega razvoja. Sem štejejo tudi ukrepi za doizobraževanje in prekvalificiranje. Primanjkljaj bo zaradi ukrepov narasel na 2,8 odstotka BDP Vrednost ukrepov znaša približno en odstotek BDP. Skupaj z ukinitvijo davka na izplačane plače in znižanje davčnih stopenj pri davku na dobiček pravnih oseb pa se teža ukrepov giblje okoli dveh odstotkov BDP, je povedal Gaspari. Po izračunih ministrstva za finance bi tako skupni primanjkljaj v letu 2009 znašal 2,8 odstotka BDP, kar je blizu maastrichtskega merila treh odstotkov. GZS si želi ukrepe že s prvim januarjem Po seji ESS je Gaspari povedal, da so soglasje dosegli na določenih področjih, na drugih pa ne. Če ne bo ustreznega soglasja socialnih partnerjev za določene zakonske projekte, bo treba razmisliti o alternativah. Vendar veliko prostora za različne ukrepe od teh, ki smo jih predlagali, ta trenutek ni, je dejal Gaspari. Ker nihče ne ve, kako se bo kriza nadaljevala, mora država, po njegovem mnenju, ohraniti nekaj manevrskega prostora za naprej. Predsednik Združenja delodajalcev Borut Meh Foto POP TV Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič je po seji dejal, da je za sindikate najpomembnejše vprašanje nelikvidnost gospodarstva, ker je praktično blokiran bančni sistem. Sindikati pa so občutljivi na predloge, ki zadevajo prispevke delodajalcev za pokojninsko blagajno, je opozoril. Tudi zato, ker je to edina blagajna, ki kljub krizi dobro funkcionira. Neselektivno znižanje prispevkov podjetjem, ki tega ne potrebujejo, bi pomenilo, da bi se ta sredstva odlivala v dobičke. Predsednik združenja delodajalcev Borut Meh pa je ocenil, da je seja pokazala, da se vsi socialni partnerji zavedajo nujnosti ukrepov. Čeprav povsem enotnega pogleda ni možno pričakovati, meni, da je to prava pot. Kot pomembne je ocenil ukrepe, ki znižujejo prispevke za socialno varnost. Direktor GZS Samo Hribar Milič je kot ključno izpostavil zagotovitev likvidnosti gospodarstva. Zaradi pomanjkanja likvidnosti saj državi na mednarodnih finančnih trgih ni uspelo dobiti dovolj sredstev, da bi jo lahko zagotovila na davčnem in delovnopravnem področju bi bilo treba ukrepati že s 1. januarjem. Hribar Milič meni, da je to realno izvedljivo. Vlada bo o ukrepih razpravljala danes O ukrepih poteka razprava na strateškem gospodarskem svetu, popoldne pa jih bo obravnavala vlada. O ukrepih, ki bi zahtevali poseg v zakon, se bo razprava sicer še nadaljevala, tisti, ki pa se lahko rešijo z uredbami, pa bodo predvidoma sprejeti že danes. O znižanju prispevne stopnje delodajalcev za pokojninsko blagajno bodo tako nadaljevali razpravo v petek na seji Ekonomsko-socialnega sveta. Sindikati svarijo pred krčenjem delavskih pravic Predsednik ZSSS Dušan Semolič Foto POP TV Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič je na današnji novinarski konferenci povedal, da vsi ukrepi, ki se pripravljajo, ne bodo dali rezultata, če ne bo država ustvarila pogojev, da bo bančni sistem funkcioniral. Že sprejeti ukrepi države na tem področju namreč ne delujejo, saj banke še vedno ne kreditirajo gospodarstva, podjetja pa se znašajo v likvidnostnih težavah. Dokler ne bo funkcioniral bančni sistem, se bo kriza poglabljala, noben naskok na delavske pravice je ne bo rešil, meni Semolič. Opozoril je tudi na pomanjkanje vladnih ukrepov. Sprašuje se, kaj bo vlada storila pri tistih podjetjih, ki so v krizi in v katerih je lastnik. Na primer v Elanu, Industriji usnja Vrhnika ... Ključni problem teh podjetij je dobro vodstvo in nadzorni sveti. Bolj kot kapital potrebujemo znanje in sposoben menedžment, pravi. Generalni sekretar Zveze delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost Slavko Pungeršič je povedal, da so sindikati predlagali nekatere kratkoročne ukrepe. V podjetjih, kjer so skrajšali delovni čas iz 40-urnega na 36-urnega, bi država lahko subvencionirala manjko ur, da bi delavci še vedno prejemali isto neto plačo. Sprašujejo se tudi, kje so ukrepi za zmanjševanje javne porabe. V nekaterih ukrepih pa so si z delodajalci enotni, je še povedal Pungeršič.

negative

Potem ko so trije vodilni možje ameriške avtomobilske industrije kongres dvakrat prosili za pomoč, jo je vlada zdaj končno odobrila. Iz Bele hiše so tako sporočili, da bodo reševanju krize namenili skupaj 17,4 milijarde dolarjev. 13,4 milijarde bodo Ford, General motors in Chrysler dobili že ta in naslednji mesec. V primeru, da družbe do 31. marca ne bodo v zelenih številkah, namerava vlada posojila odpoklicati. Pri tem se morajo trije proizvajalci avtomobilov zavezati tudi, da bodo omejili bonitete za direktorje in podobne ugodnosti, vlada pa bo ohranila pooblastilo, da blokira vse transakcije nad sto milijoni dolarjev. Trem družbam bo vlada namenila 17 milijard posojil. Ameriški predsednik George Bush, ki je sicer včeraj izrazil zaskrbljenost nad trenutno situacijo v avtomobilski industriji, je ob tem dejal, da so posojila namenjena obdobju, v katerem naj bi družbe sestavile načrt za nadaljnje poslovanje. Po njegovem mnenju bi njihov propad pahnil ekonomijo še globlje v recesijo. Američani hočejo, da se avtomobilske družbe izvlečejo iz krize, in prav tako tudi jaz. Bela hiša sicer pričakuje, da bosta Chrysler in General Motors za denar zaprosila takoj.

neutral