Datasets:

skadooah2

/

apache_sentiment_analysis_testing

like 0

Poslanci večinoma uspešni V povezavi podroben rezultat vseh slovenskih občin. V bitko za županske funkcije se je podalo tudi 28 poslancev. Neuspešni so bili štirje; volivci so za županski stolček premalo glasov namenili poslankama SD Andreji Rihter v Celju in Julijani Bizjak Mlakar v Kamniku, poslancu SDS Milenku Ziherlu v Škofji Loki ter poslancu DeSUS-a Jošku Godcu v Litiji. V največji stranki SD se je za županski stolček potegovalo sedem poslancev, šest jih je prepričljivo zmagalo v prvo: Matjaž Han v občini Radeče, Renata Brunskole v Metliki, Anton Kampuš v Gornji Radgoni, Tomaž Mencinger na Jesenicah, Alan Bukovnik v Radljah ob Dravi, vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič v Velenju. V drugi krog se je od poslancev SD-ja v Kočevju uvrstil zdajšnji župan Janko Veber. Med poslanci je danes 23 županov, od njih se jih je 20 potegovalo za vnovično izvolitev, kandidiralo je še osem poslancev, ki niso hkrati župani. Iz vrst SDS-a je na županskih volitvah kandidiralo sedem poslancev, ki pa so dosegli slabši rezultat v prvem krogu. Zmagali so trije: Danijel Krivec v Bovcu, Milan Čadež v Gorenji vasi in Darko Menih v Šoštanju. V drugi krog se podajajo njihovi strankarski kolegi Zvonko Lah v Mirni Peči, Štefan Tisel v Šentjurju, Robert Hrovat v Domžalah in Peter Verlič v Grosuplju. Kot že omenjeno, je Milenko Ziherl bitko za županski položaj izgubil. Županovanje bi omejil na dva mandata, da bi bilo končno konec teh šerifov v negativnem smislu, ki ne vodijo nikamor.Vili Trofenik, Zares Iz vrst Zaresa sta za položaj župana kandidirala dva poslanca, in sicer Lojze Posedel v Žalcu in Vili Trofenik v Ormožu. Oba sta se uvrstila v drugi krog. Trofenika je sicer predlagala lista Stanislava Žličarja in sopodpisnikov. LDS je imel iz poslanskih vrst tri kandidate za župane, vsi trije so bili uspešni v prvo: Borut Sajovic v Tržiču, Miran Jerič v Hrastniku, Milan Gumzar pa v Benediktu. Tam je bil sicer edini kandidat. Veselje in razočaranje v štabih županskih kandidatov v fotogaleriji. Po pričakovanjih je bilo veselo predvsem v Jankovićevem in Kanglerjevem štabu. SLS je bil s svojimi kandidati uspešen v vseh treh občinah: Franc Pukšič je zmagal v Destrniku, Janez Ribič v Dupleku, Franc Bogovič pa v Krškem. DeSUS enkrat uspešno, enkrat v drugi krog, enkrat poraz. Matjaž Zanoškar je prepričljivo zmagal v Slovenj Gradcu, Franc Jurša se je v Ljutomeru uvrstil v drugi krog, Joško Godec pa je v Litiji bitko za županski stolček izgubil. Volivci so mu namenili le 9,33 odstotka glasov. Konec šerifovstvu! Vili Trofenik, član Zaresa, je eden izmed tistih osmih poslancev, ki tekmo za županski stolček nadaljuje. "Glede na to, da je bilo precej visoko drobljenje zlasti na levici, je bil drugi krog pričakovan. Računam na ugoden razvoj v naslednjem krogu. Trofenika je predlagala lista Stanislava Žličarja s sopodpisniki. "Vedno sem kandidiral s podpisi, nikoli na strankarski listi. Res pa sta me podprla Zares in DeSUS. Rezultata stranke ne komentira: "Nisem si še podrobno pogledal rezultatov za celo Slovenijo, saj sem se ukvarjal s svojo občino. S tem tudi nisem obremenjen. Po njegovem mnenju so stranke na lokalni ravni tako ali tako nebodijihtreba, "saj vidimo, da so trendi strank od strank". Glede na še vedno aktualno vprašanje nezdružljivosti poslanske in županske funkcije Trofenik, ki je 10 let opravljal obe funkciji, pravi, da bi v tem trenutku absolutno podprl nezdružljivost. "To sicer ni edini zveličavni problem. Jaz bi županovanje omejil na dva mandata, da bi bilo končno konec teh šerifov v negativnem smislu, ki ne vodijo nikamor. Dodaja, da je razmišljanje o spremembi zakona takoj po volitvah morda nepošteno do volivcev in da bi bilo to bolje storiti ob zaključku mandata. "V vsakem primeru pa je to treba razčistiti. Morda bo kakšen premik zdaj, ko drugi mesec k nam na inšpiciranje prihaja komisija Sveta Evrope. Pregledali bodo, kakšno je stanje lokalne samouprave pri nas po desetih letih, še sklene poslanec in kandidat za župana Vili Trofenik.

V občinah, kjer so že izvolili župane, preštevajo mesta v občinskih svetih, v tistih, kjer sledi drugi krog, preštevajo morebitne glasove nove podpore. Poslanci kandidati večinoma uspešni.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Poslanci večinoma uspešni V povezavi podroben rezultat vseh slovenskih občin. V bitko za županske funkcije se je podalo tudi 28 poslancev. Neuspešni so bili štirje; volivci so za županski stolček premalo glasov namenili poslankama SD Andreji Rihter v Celju in Julijani Bizjak Mlakar v Kamniku, poslancu SDS Milenku Ziherlu v Škofji Loki ter poslancu DeSUS-a Jošku Godcu v Litiji. V največji stranki SD se je za županski stolček potegovalo sedem poslancev, šest jih je prepričljivo zmagalo v prvo: Matjaž Han v občini Radeče, Renata Brunskole v Metliki, Anton Kampuš v Gornji Radgoni, Tomaž Mencinger na Jesenicah, Alan Bukovnik v Radljah ob Dravi, vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič v Velenju. V drugi krog se je od poslancev SD-ja v Kočevju uvrstil zdajšnji župan Janko Veber. Med poslanci je danes 23 županov, od njih se jih je 20 potegovalo za vnovično izvolitev, kandidiralo je še osem poslancev, ki niso hkrati župani. Iz vrst SDS-a je na županskih volitvah kandidiralo sedem poslancev, ki pa so dosegli slabši rezultat v prvem krogu. Zmagali so trije: Danijel Krivec v Bovcu, Milan Čadež v Gorenji vasi in Darko Menih v Šoštanju. V drugi krog se podajajo njihovi strankarski kolegi Zvonko Lah v Mirni Peči, Štefan Tisel v Šentjurju, Robert Hrovat v Domžalah in Peter Verlič v Grosuplju. Kot že omenjeno, je Milenko Ziherl bitko za županski položaj izgubil. Županovanje bi omejil na dva mandata, da bi bilo končno konec teh šerifov v negativnem smislu, ki ne vodijo nikamor.Vili Trofenik, Zares Iz vrst Zaresa sta za položaj župana kandidirala dva poslanca, in sicer Lojze Posedel v Žalcu in Vili Trofenik v Ormožu. Oba sta se uvrstila v drugi krog. Trofenika je sicer predlagala lista Stanislava Žličarja in sopodpisnikov. LDS je imel iz poslanskih vrst tri kandidate za župane, vsi trije so bili uspešni v prvo: Borut Sajovic v Tržiču, Miran Jerič v Hrastniku, Milan Gumzar pa v Benediktu. Tam je bil sicer edini kandidat. Veselje in razočaranje v štabih županskih kandidatov v fotogaleriji. Po pričakovanjih je bilo veselo predvsem v Jankovićevem in Kanglerjevem štabu. SLS je bil s svojimi kandidati uspešen v vseh treh občinah: Franc Pukšič je zmagal v Destrniku, Janez Ribič v Dupleku, Franc Bogovič pa v Krškem. DeSUS enkrat uspešno, enkrat v drugi krog, enkrat poraz. Matjaž Zanoškar je prepričljivo zmagal v Slovenj Gradcu, Franc Jurša se je v Ljutomeru uvrstil v drugi krog, Joško Godec pa je v Litiji bitko za županski stolček izgubil. Volivci so mu namenili le 9,33 odstotka glasov. Konec šerifovstvu! Vili Trofenik, član Zaresa, je eden izmed tistih osmih poslancev, ki tekmo za županski stolček nadaljuje. "Glede na to, da je bilo precej visoko drobljenje zlasti na levici, je bil drugi krog pričakovan. Računam na ugoden razvoj v naslednjem krogu. Trofenika je predlagala lista Stanislava Žličarja s sopodpisniki. "Vedno sem kandidiral s podpisi, nikoli na strankarski listi. Res pa sta me podprla Zares in DeSUS. Rezultata stranke ne komentira: "Nisem si še podrobno pogledal rezultatov za celo Slovenijo, saj sem se ukvarjal s svojo občino. S tem tudi nisem obremenjen. Po njegovem mnenju so stranke na lokalni ravni tako ali tako nebodijihtreba, "saj vidimo, da so trendi strank od strank". Glede na še vedno aktualno vprašanje nezdružljivosti poslanske in županske funkcije Trofenik, ki je 10 let opravljal obe funkciji, pravi, da bi v tem trenutku absolutno podprl nezdružljivost. "To sicer ni edini zveličavni problem. Jaz bi županovanje omejil na dva mandata, da bi bilo končno konec teh šerifov v negativnem smislu, ki ne vodijo nikamor. Dodaja, da je razmišljanje o spremembi zakona takoj po volitvah morda nepošteno do volivcev in da bi bilo to bolje storiti ob zaključku mandata. "V vsakem primeru pa je to treba razčistiti. Morda bo kakšen premik zdaj, ko drugi mesec k nam na inšpiciranje prihaja komisija Sveta Evrope. Pregledali bodo, kakšno je stanje lokalne samouprave pri nas po desetih letih, še sklene poslanec in kandidat za župana Vili Trofenik. ### Odziv: V občinah, kjer so že izvolili župane, preštevajo mesta v občinskih svetih, v tistih, kjer sledi drugi krog, preštevajo morebitne glasove nove podpore. Poslanci kandidati večinoma uspešni.

Policijske bonitete Policisti pogoje za upokojitev izpolnijo od pet do 13 let prej kot na primer medicinske sestre in drugi javni uslužbenci, ki nimajo tako imenovane benificirane delovne dobe. Za vsako polno leto delovne dobe se jim prišteje od dva pa tja do šest mesecev (policisti piloti). Na vprašanje, koliko ta “boniteta” stane državo, na ministrstvu za notranje zadeve v petek zaradi odsotnosti uslužbencev kadrovske službe (še) niso znali odgovoriti. Štirje razredi več Pri bruto osnovni plači 1.373 evrov (to bo 30. plačni razred po Zujf brez vseh dodatkov, nadur, potnih stroškov in prehrane) znaša neto prejemek policista 925 evrov. Če bi vsoto, ki jo država na mesec nameni za “benificirano dobo”, to je okoli 260 evrov, pri policistu v 30. plačnem razredu namenila v bruto plačo, bi bila policistova neto plača za okoli 100 evrov višja. Pretvorjeno v plačne razrede pa to pomeni – da policistom država vsak mesec kar dobre 4 plačane razrede “vplača” v njihov benificiran status, kaže naš izračun. Plačilne liste, iz katerih naj bi bilo to razvidno, pa so nam obljubili za danes. Smo pa nato z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) dobili pojasnilo, koliko so zaradi benificirane dobe višji prispevki delodajalca (torej stroški proračuna) za pokojninsko zavarovanje za povprečnega policista. “Če je (po odpravi plačnih nesorazmerij in znižanju plač v skladu z zakonom o uravnoteženju javnih financ (Zujf)) znesek bruto plače v 30. razredu 1.373,40 evra, je prispevek delodajalca za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje od te bruto plače obračunan v višini 10,55 odstotka in znaša 144,89 evra, za benificirano dobo odmerjeni prispevek po zakonu o prispevkih za socialno varnost za povečanje zavarovalne dobe na 16 mesecev za vsakih 12 mesecev dejanskega zavarovanja pa je obračunan v višini 8,4 odstotka in znaša 115,36 evra,” odgovarjajo s Zpiza.

Primerjava. V 30. plačnem razredu je policist 260 evrov dražji od javnega uslužbenca.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Policijske bonitete Policisti pogoje za upokojitev izpolnijo od pet do 13 let prej kot na primer medicinske sestre in drugi javni uslužbenci, ki nimajo tako imenovane benificirane delovne dobe. Za vsako polno leto delovne dobe se jim prišteje od dva pa tja do šest mesecev (policisti piloti). Na vprašanje, koliko ta “boniteta” stane državo, na ministrstvu za notranje zadeve v petek zaradi odsotnosti uslužbencev kadrovske službe (še) niso znali odgovoriti. Štirje razredi več Pri bruto osnovni plači 1.373 evrov (to bo 30. plačni razred po Zujf brez vseh dodatkov, nadur, potnih stroškov in prehrane) znaša neto prejemek policista 925 evrov. Če bi vsoto, ki jo država na mesec nameni za “benificirano dobo”, to je okoli 260 evrov, pri policistu v 30. plačnem razredu namenila v bruto plačo, bi bila policistova neto plača za okoli 100 evrov višja. Pretvorjeno v plačne razrede pa to pomeni – da policistom država vsak mesec kar dobre 4 plačane razrede “vplača” v njihov benificiran status, kaže naš izračun. Plačilne liste, iz katerih naj bi bilo to razvidno, pa so nam obljubili za danes. Smo pa nato z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) dobili pojasnilo, koliko so zaradi benificirane dobe višji prispevki delodajalca (torej stroški proračuna) za pokojninsko zavarovanje za povprečnega policista. “Če je (po odpravi plačnih nesorazmerij in znižanju plač v skladu z zakonom o uravnoteženju javnih financ (Zujf)) znesek bruto plače v 30. razredu 1.373,40 evra, je prispevek delodajalca za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje od te bruto plače obračunan v višini 10,55 odstotka in znaša 144,89 evra, za benificirano dobo odmerjeni prispevek po zakonu o prispevkih za socialno varnost za povečanje zavarovalne dobe na 16 mesecev za vsakih 12 mesecev dejanskega zavarovanja pa je obračunan v višini 8,4 odstotka in znaša 115,36 evra,” odgovarjajo s Zpiza. ### Odziv: Primerjava. V 30. plačnem razredu je policist 260 evrov dražji od javnega uslužbenca.

Lakovič ostaja v Barceloni Slovenski košarkarski reprezentant Jaka Lakovič bo v prihodnjih dneh podpisal novo pogodbo z Barcelono. Nekdanji član Krke se je katalonskemu velikanu pridružil pred tremi leti. Očitno pa bo bivanje vŠpaniji podaljšal še za nadaljnji dve. Vir blizu kluba je namreč potrdil, da sta se 31-letni košarkar in klub že dogovorila o vseh pogojih, tako da je le še vprašanje časa, kdaj bo pogodba podpisana tudi uradno. Lakovič je sicer že pred časom v pogovoru za zurnal24.si dejal, da si želi ostati v Barceloni. Kot kaže, se mu je želja uresničila.

Slovenski košarkar Jaka Lakovič bo v kratkem podpisal novo pogodbo z Barcelono. Lakovič bo na Pirenejskem polotoku ostal še najmanj dve sezoni.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Lakovič ostaja v Barceloni Slovenski košarkarski reprezentant Jaka Lakovič bo v prihodnjih dneh podpisal novo pogodbo z Barcelono. Nekdanji član Krke se je katalonskemu velikanu pridružil pred tremi leti. Očitno pa bo bivanje vŠpaniji podaljšal še za nadaljnji dve. Vir blizu kluba je namreč potrdil, da sta se 31-letni košarkar in klub že dogovorila o vseh pogojih, tako da je le še vprašanje časa, kdaj bo pogodba podpisana tudi uradno. Lakovič je sicer že pred časom v pogovoru za zurnal24.si dejal, da si želi ostati v Barceloni. Kot kaže, se mu je želja uresničila. ### Odziv: Slovenski košarkar Jaka Lakovič bo v kratkem podpisal novo pogodbo z Barcelono. Lakovič bo na Pirenejskem polotoku ostal še najmanj dve sezoni.

Motiv še vedno neznan Bogdan Kraner je lansko poletje v Ihovi umoril svojega polbrata Draga Kranerja in mater Pavlino Kraner. Najprej je zabodel svojega polbrata, nato pa še mamo; ta se je zatekla k sosedom po pomoč, a dva tedna pozneje v bolnišnici umrla. Kraner je bil v času umora sicer vidno opit, kar so na dosedanjih obravnavah znali povedati tudi policisti, ki so ga prijeli. Da je bil agresiven tudi takrat, ko so ga hoteli prijeti, da jih je spodbujal k temu, naj ga ustrelijo, in da se ni hotel predati zlahka. Bogdan bil agresiven Da je bil večino časa pijan in agresiven, so povedali tudi sosedi, ki so do zdaj pričali na Okrožnem sodišču v Mariboru. O njem niso dejali nič kaj lepega. Umorjenega Draga so medtem le hvalili in dejali, da je bil izjemno delaven, prijazen in da nikomur ni hotel žalega. Z Bogdanom sicer nihče ni imel slabih izkušenj, vsi pa so govorili le o govoricah, ki so krožile po vasi. Bogdanov nečak, sin pokojnega Draga, je med pričanjem dejal, da se spomni, kako je slišal strica govoriti o tem, da bo ubil soseda, ker da se vtika v tuje stvari. Tudi Bogdanov bratranec je vedel povedati, da je Bogdan večkrat komu grozil, da je celo dejal, da bo pobil celo vas. Na današnjem sojenju je Bogdan zadnje odločno zanikal in dejal, da je rekel le, "da je cel svet za v luft spustiti". Obrambo gradi na neprištevnosti Kaj je Bogdana gnalo v dvojni umor, še ni jasno. Na prejšnji obravnavi je sicer mnenje podal sodni izvedenec, psiholog Mladen Vrabič, vendar je to potekalo za zaprtimi vrati, zato njegovi izsledki za zdaj niso znani. Bogdan je na predobravnavnem naroku sicer dejal, da se dejanja ne spomni natančno. Njegov zagovornik obrambo gradi na neprištevnosti, torej da naj bi bila vsebnost alkohola v Kranerjevi krvi previsoka in da zato ni vedel, kaj dela. Obtožnica ga bremeni uboja s skupno kaznijo 21 let zapora. Ali bo zagovorniku uspelo doseči blažjo kazen zaradi prevelike opitosti kritični dan, bo jasno kmalu. Sojenje se bo nadaljevalo 20. marca.

Bogdan Kraner se brani pred obtožbami o dvojnem umoru.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Motiv še vedno neznan Bogdan Kraner je lansko poletje v Ihovi umoril svojega polbrata Draga Kranerja in mater Pavlino Kraner. Najprej je zabodel svojega polbrata, nato pa še mamo; ta se je zatekla k sosedom po pomoč, a dva tedna pozneje v bolnišnici umrla. Kraner je bil v času umora sicer vidno opit, kar so na dosedanjih obravnavah znali povedati tudi policisti, ki so ga prijeli. Da je bil agresiven tudi takrat, ko so ga hoteli prijeti, da jih je spodbujal k temu, naj ga ustrelijo, in da se ni hotel predati zlahka. Bogdan bil agresiven Da je bil večino časa pijan in agresiven, so povedali tudi sosedi, ki so do zdaj pričali na Okrožnem sodišču v Mariboru. O njem niso dejali nič kaj lepega. Umorjenega Draga so medtem le hvalili in dejali, da je bil izjemno delaven, prijazen in da nikomur ni hotel žalega. Z Bogdanom sicer nihče ni imel slabih izkušenj, vsi pa so govorili le o govoricah, ki so krožile po vasi. Bogdanov nečak, sin pokojnega Draga, je med pričanjem dejal, da se spomni, kako je slišal strica govoriti o tem, da bo ubil soseda, ker da se vtika v tuje stvari. Tudi Bogdanov bratranec je vedel povedati, da je Bogdan večkrat komu grozil, da je celo dejal, da bo pobil celo vas. Na današnjem sojenju je Bogdan zadnje odločno zanikal in dejal, da je rekel le, "da je cel svet za v luft spustiti". Obrambo gradi na neprištevnosti Kaj je Bogdana gnalo v dvojni umor, še ni jasno. Na prejšnji obravnavi je sicer mnenje podal sodni izvedenec, psiholog Mladen Vrabič, vendar je to potekalo za zaprtimi vrati, zato njegovi izsledki za zdaj niso znani. Bogdan je na predobravnavnem naroku sicer dejal, da se dejanja ne spomni natančno. Njegov zagovornik obrambo gradi na neprištevnosti, torej da naj bi bila vsebnost alkohola v Kranerjevi krvi previsoka in da zato ni vedel, kaj dela. Obtožnica ga bremeni uboja s skupno kaznijo 21 let zapora. Ali bo zagovorniku uspelo doseči blažjo kazen zaradi prevelike opitosti kritični dan, bo jasno kmalu. Sojenje se bo nadaljevalo 20. marca. ### Odziv: Bogdan Kraner se brani pred obtožbami o dvojnem umoru.

Voditelji EU iščejo rešitev Slovenija pričakuje, da Hrvaška ne bo namerno razpršeno pošiljala ljudi v Slovenijo brez predhodnega obveščanja ter jih potiskala v reko, čez mejo, lačne in utrujene. Miro Cerar Slovenski premier Miro Cerar pričakuje od današnjega mini vrha EU in Balkana akcijski načrt konkretnih in takojšnjih ukrepov, ki bodo uresničeni v prihodnjih dneh in tednih. "Če se to ne bo zgodilo, bo EU začela razpadati," je opozoril ob prihodu na vrh v Bruslju. Slovenija konkretno pričakuje pomoč v policijskih silah iz drugih držav unije, pomoč v opremi in finančno pomoč ter bistveno izboljšanje v komunikaciji in sodelovanju s tistimi državami, s katerimi doslej tega ni bilo mogoče vzpostaviti brez naše krivde. To je improvizacija. To je požar. Ko gori, ne upoštevaš prometnih znakov, ampak voziš. Zoran Milanović Hrvaški premier Zoran Milanović je očitke Slovenije zavrnil in izpostavil, da se njegova država že mesec in pol sooča s težkimi razmerami, pa se ne pritožuje. "Niti Slovenija niti Hrvaška ne moreta rešiti problema in vse skupaj nima nobene povezave s schengnom, saj po schengnu nihče od teh ljudi ne bi mogel priti v Slovenijo," je dejal. Ključni cilj je pomoč beguncem Izredni časi terjajo tudi izredne ukrepe. Angela Merkel Nemška kanclerka Angela Merkel je izrazila upanje, da bodo našli skupne odgovore za visoke številke migrantov, s katerimi se spopadajo države ob balkanski poti. Kot ključni cilj pred vrhom je izpostavila pomoč tavajočim ljudem na Balkanu, ki morajo ponekod bivati v težkih razmerah. "Dostojno ravnanje z migranti je velikega pomena," je poudarila. Ker pri vrhu ne gre za srečanje vseh članic EU, temveč za srečanje deset voditeljev držav EU in Zahodnega Balkana, ne more priti do dogovorov o razdelitvi bremena v obliki kvot. A po besedah Merklove je format kljub temu pomemben, da se bolje uredi postopke na balkanski poti. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini od vrha pričakuje konkretne, operativne zaključke."Na kocki je koherentnost naših odgovor na krizo, ki ne bo enostavno izginila," je opozorila Mogherinijeva in dodala, da je potrebna solidarnost vseh akterjev. Za razumno porazdelitev Nobena ograja ne bo beguncev odvrnila od bega. Martin Schulz Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je pred vrhom zahteval "razumen porazdelitveni mehanizem" pri migrantski krizi. Brez tega mehanizma "hot spoti" za registracijo beguncev po njegovih besedah namreč ne bodo delovali. Če se bodo vse države vključile v sprejemanje beguncev, bo ta naloga izvedljiva, je ocenil Schulz. Ob tem je opozoril, da obstajajo nekateri, ki pod vprašaj postavljajo idejo Evrope kot solidarne skupnosti. "Nobena ograja ne bo beguncev odvrnila od bega," je še dejal Schulz. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je opozoril pred "resnično dramatičnim in brutalnim razvojem" na zunanji meji EU, katere zaščita je danes skupen izziv.

Slovenija pričakuje pomoč v policijskih silah iz drugih držav unije, pomoč v opremi in finančno pomoč ter bistveno izboljšanje v komunikaciji s Hrvaško.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Voditelji EU iščejo rešitev Slovenija pričakuje, da Hrvaška ne bo namerno razpršeno pošiljala ljudi v Slovenijo brez predhodnega obveščanja ter jih potiskala v reko, čez mejo, lačne in utrujene. Miro Cerar Slovenski premier Miro Cerar pričakuje od današnjega mini vrha EU in Balkana akcijski načrt konkretnih in takojšnjih ukrepov, ki bodo uresničeni v prihodnjih dneh in tednih. "Če se to ne bo zgodilo, bo EU začela razpadati," je opozoril ob prihodu na vrh v Bruslju. Slovenija konkretno pričakuje pomoč v policijskih silah iz drugih držav unije, pomoč v opremi in finančno pomoč ter bistveno izboljšanje v komunikaciji in sodelovanju s tistimi državami, s katerimi doslej tega ni bilo mogoče vzpostaviti brez naše krivde. To je improvizacija. To je požar. Ko gori, ne upoštevaš prometnih znakov, ampak voziš. Zoran Milanović Hrvaški premier Zoran Milanović je očitke Slovenije zavrnil in izpostavil, da se njegova država že mesec in pol sooča s težkimi razmerami, pa se ne pritožuje. "Niti Slovenija niti Hrvaška ne moreta rešiti problema in vse skupaj nima nobene povezave s schengnom, saj po schengnu nihče od teh ljudi ne bi mogel priti v Slovenijo," je dejal. Ključni cilj je pomoč beguncem Izredni časi terjajo tudi izredne ukrepe. Angela Merkel Nemška kanclerka Angela Merkel je izrazila upanje, da bodo našli skupne odgovore za visoke številke migrantov, s katerimi se spopadajo države ob balkanski poti. Kot ključni cilj pred vrhom je izpostavila pomoč tavajočim ljudem na Balkanu, ki morajo ponekod bivati v težkih razmerah. "Dostojno ravnanje z migranti je velikega pomena," je poudarila. Ker pri vrhu ne gre za srečanje vseh članic EU, temveč za srečanje deset voditeljev držav EU in Zahodnega Balkana, ne more priti do dogovorov o razdelitvi bremena v obliki kvot. A po besedah Merklove je format kljub temu pomemben, da se bolje uredi postopke na balkanski poti. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini od vrha pričakuje konkretne, operativne zaključke."Na kocki je koherentnost naših odgovor na krizo, ki ne bo enostavno izginila," je opozorila Mogherinijeva in dodala, da je potrebna solidarnost vseh akterjev. Za razumno porazdelitev Nobena ograja ne bo beguncev odvrnila od bega. Martin Schulz Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je pred vrhom zahteval "razumen porazdelitveni mehanizem" pri migrantski krizi. Brez tega mehanizma "hot spoti" za registracijo beguncev po njegovih besedah namreč ne bodo delovali. Če se bodo vse države vključile v sprejemanje beguncev, bo ta naloga izvedljiva, je ocenil Schulz. Ob tem je opozoril, da obstajajo nekateri, ki pod vprašaj postavljajo idejo Evrope kot solidarne skupnosti. "Nobena ograja ne bo beguncev odvrnila od bega," je še dejal Schulz. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je opozoril pred "resnično dramatičnim in brutalnim razvojem" na zunanji meji EU, katere zaščita je danes skupen izziv. ### Odziv: Slovenija pričakuje pomoč v policijskih silah iz drugih držav unije, pomoč v opremi in finančno pomoč ter bistveno izboljšanje v komunikaciji s Hrvaško.

V Trbovljah ogovarjal otroka in ga vabil v avto Policija je včeraj prejela prijavo, da naj bi neznani moški v Trbovljah ogovarjal otroka in ga vabil v avto. Kot so povedali na Policijski upravi Ljubljana, naj po zbranih obvestilih ne bi šlo za kaznivo dejanje. Sicer okoliščine dogodka še preiskujejo. Od konca prejšnjega meseca so novomeški policisti prejeli dve prijavi, ko naj bi v bližini šol neznanci v vozila vabili otroke. V obeh primerih so policisti takoj po obvestilu izvedli vse potrebne ukrepe za izsleditev morebitnih osumljencev. V nobenem primeru ni bilo ugotovljeno, da bi bili otroci kakorkoli ogroženi ali da bi neznanci s pretvezami vabili otroke v vozila. Sodelujte s policisti Policija ob prijavi izvede podrobno preiskavo, s katero želi ugotoviti, ali gre za kaznivo dejanje in za katerega. Policisti med preiskavo pridobivajo potrebne in pomembne informacije tudi od ljudi, ki bi lahko podali konkretne opise dejanj ali osumljenih. Za uspešno preiskavo dejanja so pomembni tudi tisti, ki so se zadrževali na kraju dejanja in mu bili priča ali celo pomagali otroku. Ob tem jih policija poziva, naj se ne poslužujejo anonimnega prijavljanja ali anonimnega podajanja pomembnih informacij. Od izsledkov policijske preiskave je odvisno, kakšen bo ukrep policije. Ozaveščajo z lutkovno predstavo Policija izvaja številne dejavnosti za ozaveščanje otrok in javnosti v obliki preventivnih programov in projektov. Tako policija v sodelovanju z lutkovnim gledališčem Jožeta Zajca že dolga leta izvaja preventivni projekt, lutkovno predstavo 113, z namenom opozarjanja otrok na nevarnosti in na pravilno ravnanje. Pogovarjajte se z otroki Poleg tega policija svetuje, naj se starši pogovarjajo z otroki ter jih naučijo pravilnega ravnanja – naj se torej z neznanci ne pogovarjajo, od njih ne jemljejo stvari in naj z njimi ne odidejo. Če otroci srečajo  neznanca, naj se odmaknejo in pokličejo starše ali prosijo za pomoč drugega odraslega v vzgojno-izobraževalni ustanovi, zdravstvenem domu ali na drugih varnih točkah. O dogodku je nato treba čim prej obvestiti policijo.

V zadnjem času je policija dobila nekaj prijav dogodkov, da naj bi neznanci otroke vabili v svoja vozila. Na policiji pravijo, da preiskave niso potrdile, da bi se to res zgodilo.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: V Trbovljah ogovarjal otroka in ga vabil v avto Policija je včeraj prejela prijavo, da naj bi neznani moški v Trbovljah ogovarjal otroka in ga vabil v avto. Kot so povedali na Policijski upravi Ljubljana, naj po zbranih obvestilih ne bi šlo za kaznivo dejanje. Sicer okoliščine dogodka še preiskujejo. Od konca prejšnjega meseca so novomeški policisti prejeli dve prijavi, ko naj bi v bližini šol neznanci v vozila vabili otroke. V obeh primerih so policisti takoj po obvestilu izvedli vse potrebne ukrepe za izsleditev morebitnih osumljencev. V nobenem primeru ni bilo ugotovljeno, da bi bili otroci kakorkoli ogroženi ali da bi neznanci s pretvezami vabili otroke v vozila. Sodelujte s policisti Policija ob prijavi izvede podrobno preiskavo, s katero želi ugotoviti, ali gre za kaznivo dejanje in za katerega. Policisti med preiskavo pridobivajo potrebne in pomembne informacije tudi od ljudi, ki bi lahko podali konkretne opise dejanj ali osumljenih. Za uspešno preiskavo dejanja so pomembni tudi tisti, ki so se zadrževali na kraju dejanja in mu bili priča ali celo pomagali otroku. Ob tem jih policija poziva, naj se ne poslužujejo anonimnega prijavljanja ali anonimnega podajanja pomembnih informacij. Od izsledkov policijske preiskave je odvisno, kakšen bo ukrep policije. Ozaveščajo z lutkovno predstavo Policija izvaja številne dejavnosti za ozaveščanje otrok in javnosti v obliki preventivnih programov in projektov. Tako policija v sodelovanju z lutkovnim gledališčem Jožeta Zajca že dolga leta izvaja preventivni projekt, lutkovno predstavo 113, z namenom opozarjanja otrok na nevarnosti in na pravilno ravnanje. Pogovarjajte se z otroki Poleg tega policija svetuje, naj se starši pogovarjajo z otroki ter jih naučijo pravilnega ravnanja – naj se torej z neznanci ne pogovarjajo, od njih ne jemljejo stvari in naj z njimi ne odidejo. Če otroci srečajo  neznanca, naj se odmaknejo in pokličejo starše ali prosijo za pomoč drugega odraslega v vzgojno-izobraževalni ustanovi, zdravstvenem domu ali na drugih varnih točkah. O dogodku je nato treba čim prej obvestiti policijo. ### Odziv: V zadnjem času je policija dobila nekaj prijav dogodkov, da naj bi neznanci otroke vabili v svoja vozila. Na policiji pravijo, da preiskave niso potrdile, da bi se to res zgodilo.

Poravnava ni sklenjena, tožba se nadaljuje Vse poravnave do zdaj so padle v vodo. Pričakujem, da bo sodnica narok za glavno obravnavo razpisala kmalu, pravi Marjan Aleksić, odvetnik dobrih 50 občanov, ki pred dvema letoma niso pristali na poravnavo in so se odločili za tožbo proti Mestni občini Maribor (MOM). Nigradovi izračuni Spomnimo, tako imenovanim grezničarjem je komunalno podjetje Nigrad v preteklosti zaračunavalo storitveno pristojbino za centralno čistilno napravo, čeprav niso bili njeni uporabniki. Čeprav je Nigrad, ki je podjetje v večinski občinski lasti, lani sam izračunal in predlagal zneske vračila, s katerimi so se tožniki strinjali, poravnave ni bilo. Nigrad je sporočil zneske, ki jih je dobil plačane, a občina tega ni pripravljena plačati. Pravijo, da se je zgodila napaka, pojasnjuje odvetnik Aleksić. Dvomljivo avtorstvo Na občini pravijo, da poravnava še ni bila sklenjena, saj so razhajanja strank glede vsebine poravnave še neusklajena. Znesek, ki ga zahtevajo občani s tožbo, je skupno skoraj 42 tisoč evrov. Upravičenci uveljavljajo vračilo na podlagi izračuna višine z nekega seznama, ki je za MOM nesprejemljiv, saj je njegovo avtorstvo dvomljivo, po vsebini pa se razlikuje od seznama, na podlagi katerega je MOM že sklenila zunajsodno poravnavo z več kot dva tisoč upravičenci, pa pojasnjujejo na MOM, ki jo v omenjeni tožbi po novem zastopa odvetnik Zvonko Kolšek.

Grezničarji. Petdeset občanov zaradi zaračunavanja pristojbine zahteva skoraj 42 tisoč evrov, kar je za MOM nesprejemljivo.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Poravnava ni sklenjena, tožba se nadaljuje Vse poravnave do zdaj so padle v vodo. Pričakujem, da bo sodnica narok za glavno obravnavo razpisala kmalu, pravi Marjan Aleksić, odvetnik dobrih 50 občanov, ki pred dvema letoma niso pristali na poravnavo in so se odločili za tožbo proti Mestni občini Maribor (MOM). Nigradovi izračuni Spomnimo, tako imenovanim grezničarjem je komunalno podjetje Nigrad v preteklosti zaračunavalo storitveno pristojbino za centralno čistilno napravo, čeprav niso bili njeni uporabniki. Čeprav je Nigrad, ki je podjetje v večinski občinski lasti, lani sam izračunal in predlagal zneske vračila, s katerimi so se tožniki strinjali, poravnave ni bilo. Nigrad je sporočil zneske, ki jih je dobil plačane, a občina tega ni pripravljena plačati. Pravijo, da se je zgodila napaka, pojasnjuje odvetnik Aleksić. Dvomljivo avtorstvo Na občini pravijo, da poravnava še ni bila sklenjena, saj so razhajanja strank glede vsebine poravnave še neusklajena. Znesek, ki ga zahtevajo občani s tožbo, je skupno skoraj 42 tisoč evrov. Upravičenci uveljavljajo vračilo na podlagi izračuna višine z nekega seznama, ki je za MOM nesprejemljiv, saj je njegovo avtorstvo dvomljivo, po vsebini pa se razlikuje od seznama, na podlagi katerega je MOM že sklenila zunajsodno poravnavo z več kot dva tisoč upravičenci, pa pojasnjujejo na MOM, ki jo v omenjeni tožbi po novem zastopa odvetnik Zvonko Kolšek. ### Odziv: Grezničarji. Petdeset občanov zaradi zaračunavanja pristojbine zahteva skoraj 42 tisoč evrov, kar je za MOM nesprejemljivo.

Vse več akutnih okužb dihal Pričakovano je naraslo število bolnikov z akutnimi okužbami dihal in gripi podobno boleznijo. NaInštitutu za varovanje zdravja pravijo, da so v vseh slovenskih regijah potrdili virus influence,kljub temu pa je cepljenje proti gripi še smiselno. V brisih nosu in žrela, ki so jih prejeli v laboratorij za viruse IVZ, prevladuje virusinfluence A, zelo redko so potrdili virus influence B. Po Evropi in tudi v Sloveniji kroži predvsemvirus influence A H1N1. Sev, iz katerega je narejeno letošnje cepivo, ustreza krožečemu virusu.Podatki inštituta tudi kažejo, da se je število obiskov pri zdravniku zaradi akutnih okužb dihalpovečalo na približno 1600 na 100.000 prebivalcev, prav tako je naraslo število gripi podobnihobolenj, in sicer na 68 na 100.000 prebivalcev. Nasveti za svojce Bolnika v bolnišnici naj svojci obiščejo le, če so povsem zdravi. Tisti, ki so prehlajeni,kašljajo in imajo druge znake viroze, k bolniku ne smejo, saj ga lahko ob neposrednem stikuokužijo. Tudi dojenčke akutne okužbe dihal bolj ogrožajo, zato naj se vsi, ki so prehlajeni oziromatisti, ki prebolevajo okužbo dihal, tesnih stikov z majhnimi otroki izogibajo. Na IVZ priporočajo, da se starejši od 65 let in kronično bolni, na primer bolniki zboleznijo srca, pljuč, ledvic, s sladkorno boleznijo in z oslabljenim imunskim sistemom, hkraticepijo še proti pnevmokoknim okužbam, če se do sedaj še niso. Bolnikom z gripo svetujejo, najostanejo doma. Priporočajo tudi pogosto umivanje rok in higiensko odstranjevanje uporabljenihrobčkov, da se zmanjša možnost prenosa na druge ljudi. Virus influence se sicer širi po Evropi. Več držav, na primer Avstrija, Bolgarija, Anglija,Francija, Madžarska, Irska, Italija, Nizozemska, Severna Irska, Portugalska, Španija in Švica, žeporoča o povečanem številu obolelih za gripo.

Število bolnikov z akutnimi okužbami dihal narašča. Kljub temu je cepljenje proti gripi še smiselno, poudarjajo na IVZ.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Vse več akutnih okužb dihal Pričakovano je naraslo število bolnikov z akutnimi okužbami dihal in gripi podobno boleznijo. NaInštitutu za varovanje zdravja pravijo, da so v vseh slovenskih regijah potrdili virus influence,kljub temu pa je cepljenje proti gripi še smiselno. V brisih nosu in žrela, ki so jih prejeli v laboratorij za viruse IVZ, prevladuje virusinfluence A, zelo redko so potrdili virus influence B. Po Evropi in tudi v Sloveniji kroži predvsemvirus influence A H1N1. Sev, iz katerega je narejeno letošnje cepivo, ustreza krožečemu virusu.Podatki inštituta tudi kažejo, da se je število obiskov pri zdravniku zaradi akutnih okužb dihalpovečalo na približno 1600 na 100.000 prebivalcev, prav tako je naraslo število gripi podobnihobolenj, in sicer na 68 na 100.000 prebivalcev. Nasveti za svojce Bolnika v bolnišnici naj svojci obiščejo le, če so povsem zdravi. Tisti, ki so prehlajeni,kašljajo in imajo druge znake viroze, k bolniku ne smejo, saj ga lahko ob neposrednem stikuokužijo. Tudi dojenčke akutne okužbe dihal bolj ogrožajo, zato naj se vsi, ki so prehlajeni oziromatisti, ki prebolevajo okužbo dihal, tesnih stikov z majhnimi otroki izogibajo. Na IVZ priporočajo, da se starejši od 65 let in kronično bolni, na primer bolniki zboleznijo srca, pljuč, ledvic, s sladkorno boleznijo in z oslabljenim imunskim sistemom, hkraticepijo še proti pnevmokoknim okužbam, če se do sedaj še niso. Bolnikom z gripo svetujejo, najostanejo doma. Priporočajo tudi pogosto umivanje rok in higiensko odstranjevanje uporabljenihrobčkov, da se zmanjša možnost prenosa na druge ljudi. Virus influence se sicer širi po Evropi. Več držav, na primer Avstrija, Bolgarija, Anglija,Francija, Madžarska, Irska, Italija, Nizozemska, Severna Irska, Portugalska, Španija in Švica, žeporoča o povečanem številu obolelih za gripo. ### Odziv: Število bolnikov z akutnimi okužbami dihal narašča. Kljub temu je cepljenje proti gripi še smiselno, poudarjajo na IVZ.

Pobral je vso smetano Ljubljana. Srečko Veselič iz podjetja Imobing je od leta 2006 s cenitvijo zemljišč (z vrednostjo nad 500 tisoč evrov) za Mestno občino Ljubljana (MOL) zaslužil slab milijon, preostali štirje cenilci pa vsi skupaj dobrih 300 tisoč evrov. Kljub temu Simona Remih, načelnica oddelka za ravnanje z nepremičninami MOL, pravi: “Občina v zadnjem letu sodeluje s štirimi sodnimi cenilci (Veseličem, Rajkom Srednikom, Bojanom Grumom in Tonetom Hajdinjakom) ter poskuša naročila uravnotežiti, če je treba, pa izberemo cenilca, ki je v tistem hipu na voljo, da cenitev čim prej opravi.” Tudi letos je po podatkih MOL največ zaslužil prav Veselič, ki včeraj za komentar ni bil dosegljiv. Eno ali dve cenitvi na dan? Do lani je bila cena za cenitve med 400 in 800 evri, odvisno tudi od velikosti in zahtevnosti nepremičnine, junija lani pa se je MOL z omenjenimi štirimi cenilci dogovorila za pavšalno ceno 450 evrov. Ker je Veselič leta 2009 s posli z MOL zaslužil 317 tisoč evrov, bi to pomenilo, da je opravil 396 cenitev, če so mu za vsako cenitev plačali 800 evrov, in kar 793 cenitev, če so mu za cenitev plačali 400 evrov. To pa bi pomenilo, da je leta 2009 vsak dan za MOL opravil eno ali dve cenitvi. 962 tisoč evrov je v Jankovićevih mandatih v poslih z MOL zaslužil Srečko Veselič. Razlog je revalorizacija Na vprašanje, ali so ti izračuni pravi, odgovarja: “Tu je treba upoštevati tudi revalorizacijo cenitev, ki jih je opravil. Po stari uredbi o stvarnem premoženju je cenitev veljala le šest mesecev in je bilo treba večkrat pred realizacijo posla opraviti revalorizacijo cenitev.” Dodaja, da so v Veseličev zaslužek vključeni tudi zneski drugih storitev, ki jih je opravil za MOL, ne pove pa, za katere gre. MOL je sicer z zemljišči, ki jih je v zadnjih petih letih ocenil Veselič, zaslužila 84 milijonov evrov.

Cenilci. Srečko Veselič je zaslužil trikrat več kot vsi drugi cenilci skupaj.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Pobral je vso smetano Ljubljana. Srečko Veselič iz podjetja Imobing je od leta 2006 s cenitvijo zemljišč (z vrednostjo nad 500 tisoč evrov) za Mestno občino Ljubljana (MOL) zaslužil slab milijon, preostali štirje cenilci pa vsi skupaj dobrih 300 tisoč evrov. Kljub temu Simona Remih, načelnica oddelka za ravnanje z nepremičninami MOL, pravi: “Občina v zadnjem letu sodeluje s štirimi sodnimi cenilci (Veseličem, Rajkom Srednikom, Bojanom Grumom in Tonetom Hajdinjakom) ter poskuša naročila uravnotežiti, če je treba, pa izberemo cenilca, ki je v tistem hipu na voljo, da cenitev čim prej opravi.” Tudi letos je po podatkih MOL največ zaslužil prav Veselič, ki včeraj za komentar ni bil dosegljiv. Eno ali dve cenitvi na dan? Do lani je bila cena za cenitve med 400 in 800 evri, odvisno tudi od velikosti in zahtevnosti nepremičnine, junija lani pa se je MOL z omenjenimi štirimi cenilci dogovorila za pavšalno ceno 450 evrov. Ker je Veselič leta 2009 s posli z MOL zaslužil 317 tisoč evrov, bi to pomenilo, da je opravil 396 cenitev, če so mu za vsako cenitev plačali 800 evrov, in kar 793 cenitev, če so mu za cenitev plačali 400 evrov. To pa bi pomenilo, da je leta 2009 vsak dan za MOL opravil eno ali dve cenitvi. 962 tisoč evrov je v Jankovićevih mandatih v poslih z MOL zaslužil Srečko Veselič. Razlog je revalorizacija Na vprašanje, ali so ti izračuni pravi, odgovarja: “Tu je treba upoštevati tudi revalorizacijo cenitev, ki jih je opravil. Po stari uredbi o stvarnem premoženju je cenitev veljala le šest mesecev in je bilo treba večkrat pred realizacijo posla opraviti revalorizacijo cenitev.” Dodaja, da so v Veseličev zaslužek vključeni tudi zneski drugih storitev, ki jih je opravil za MOL, ne pove pa, za katere gre. MOL je sicer z zemljišči, ki jih je v zadnjih petih letih ocenil Veselič, zaslužila 84 milijonov evrov. ### Odziv: Cenilci. Srečko Veselič je zaslužil trikrat več kot vsi drugi cenilci skupaj.

Spakirajte tudi mirne živce Prvi počitniški vikend se bo poznal tudi na cestah. Ob močno povečanem prometu na Prometno-informacijskem centru pričakujejo zastoje predvsem na koncu avtoceste od Maribora proti Ptuju, kjer se pri Ptuju promet preusmeri z dveh pasov na en pas, na avtocesti Karavanke–Ljubljana pred predorom Karavanke ter na glavnih cestah Koper–Šmarje–Dragonja, Koper–Izola–Portorož ter Postojna–Ilirska Bistrica–Jelšane. V poletnem času je najbolj obremenjena primorska avtocesta med Ljubljano in Koprom. Zato je na tej cesti ob morebitni prometni nesreči ali nujnem intervencijskem posegu pričakovati daljše zastoje, opozarja vodja Prometno-informacijskega centra Brane Nastran. Poleg primorskih mejnih prehodov bosta v tem času bolj obremenjena tudi mejna prehoda Obrežje in Gruškovje. Dela bodo ustavljena, izjema obvoznica Na odsekih, kjer je v turistični sezoni največ prometa, bodo gradbena dela večinoma ustavljena. Je pa Nastran izpostavil, da se lahko zgodi, da bodo nujno potrebna kakšna intervencijska dela, in takrat lahko vozniki pričakujejo začasno zaporo cest. Izjema je ljubljanska severna obvoznica, kjer bodo dela še vedno potekala, je pojasnil Nastran. Ne pozabite na avto Strokovnjaki opozarjajo, da je pred odhodom na daljšo pot treba preveriti nivoje tekočin in olja v vozilu ter stanje akumulatorja. Svetujejo tudi, da pred odhodom dopolnite orodje. Kot pravijo, je tovarniškemu orodju dobro dodati ključ za vijake platišč, komplet različnih izvijačev, klešč in ključev, ročno svetilko, lepilni ali izolirni trak in vlečno vrv. Ne pozabite tudi zamenjati zimskih gum z letnimi ter preveriti pravilno delovanje klimatske naprave. Po podatkih, ki so jih pridobili v sodelovanju s hrvaškim upravljavcem avtocest HAK, se na Hrvaškem pričakuje gnečo predvsem na območju istrskega ipsilona in proti Dalmaciji. Staro pravilo še velja: na pot dovolj zgodaj Prometno-informacijski center priporoča voznikom, da se na daljšo pot odpravijo izven največjih konic, torej zvečer, ponoči ali zgodaj zjutraj. Promet se po njihovih podatkih najbolj zgosti ob petkih popoldne po 14. uri, ob sobotah med 9. in 16. uro ter ob nedeljah med 16. in 21. uro. Bolj kot drugi dnevi so prometno obremenjene tudi srede. Potnikom še svetujejo, naj imajo pri roki vedno zadostno količino tekočine, ki je v poletni vročini še posebej zaželena ob dolgih zastojih in kolonah na cestah. Voznikom pa tudi priporočajo, da se o poti pozanimajo že pred vožnjo in si priskrbijo vse pomembne telefonske številke, da bodo ob morebitnih problemih dobili vse potrebne informacije.

Vikend, ki prihaja, bo v znamenju gneče na cestah.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Spakirajte tudi mirne živce Prvi počitniški vikend se bo poznal tudi na cestah. Ob močno povečanem prometu na Prometno-informacijskem centru pričakujejo zastoje predvsem na koncu avtoceste od Maribora proti Ptuju, kjer se pri Ptuju promet preusmeri z dveh pasov na en pas, na avtocesti Karavanke–Ljubljana pred predorom Karavanke ter na glavnih cestah Koper–Šmarje–Dragonja, Koper–Izola–Portorož ter Postojna–Ilirska Bistrica–Jelšane. V poletnem času je najbolj obremenjena primorska avtocesta med Ljubljano in Koprom. Zato je na tej cesti ob morebitni prometni nesreči ali nujnem intervencijskem posegu pričakovati daljše zastoje, opozarja vodja Prometno-informacijskega centra Brane Nastran. Poleg primorskih mejnih prehodov bosta v tem času bolj obremenjena tudi mejna prehoda Obrežje in Gruškovje. Dela bodo ustavljena, izjema obvoznica Na odsekih, kjer je v turistični sezoni največ prometa, bodo gradbena dela večinoma ustavljena. Je pa Nastran izpostavil, da se lahko zgodi, da bodo nujno potrebna kakšna intervencijska dela, in takrat lahko vozniki pričakujejo začasno zaporo cest. Izjema je ljubljanska severna obvoznica, kjer bodo dela še vedno potekala, je pojasnil Nastran. Ne pozabite na avto Strokovnjaki opozarjajo, da je pred odhodom na daljšo pot treba preveriti nivoje tekočin in olja v vozilu ter stanje akumulatorja. Svetujejo tudi, da pred odhodom dopolnite orodje. Kot pravijo, je tovarniškemu orodju dobro dodati ključ za vijake platišč, komplet različnih izvijačev, klešč in ključev, ročno svetilko, lepilni ali izolirni trak in vlečno vrv. Ne pozabite tudi zamenjati zimskih gum z letnimi ter preveriti pravilno delovanje klimatske naprave. Po podatkih, ki so jih pridobili v sodelovanju s hrvaškim upravljavcem avtocest HAK, se na Hrvaškem pričakuje gnečo predvsem na območju istrskega ipsilona in proti Dalmaciji. Staro pravilo še velja: na pot dovolj zgodaj Prometno-informacijski center priporoča voznikom, da se na daljšo pot odpravijo izven največjih konic, torej zvečer, ponoči ali zgodaj zjutraj. Promet se po njihovih podatkih najbolj zgosti ob petkih popoldne po 14. uri, ob sobotah med 9. in 16. uro ter ob nedeljah med 16. in 21. uro. Bolj kot drugi dnevi so prometno obremenjene tudi srede. Potnikom še svetujejo, naj imajo pri roki vedno zadostno količino tekočine, ki je v poletni vročini še posebej zaželena ob dolgih zastojih in kolonah na cestah. Voznikom pa tudi priporočajo, da se o poti pozanimajo že pred vožnjo in si priskrbijo vse pomembne telefonske številke, da bodo ob morebitnih problemih dobili vse potrebne informacije. ### Odziv: Vikend, ki prihaja, bo v znamenju gneče na cestah.

Pikajo ga samo slovenski komarji "Danes bomo hitro končali, ker se ni premaknilo prav nič. Jaz še vedno potrpežljivo čakam na uresničitev pravne države," nam je na obisku dejal Joško Joras, ki že osmi dan gladovno stavka in čaka na izvršitev sklepa piranskega sodišča o odstranitvi vseh ovir na poti do njegovega doma. Zmotili smo ga ravno, ko se je poslavljal od svoje osebne prijateljice in članice strokovnega sveta Zavoda 25. junij Ane Kalc Hafner, ki je prišla na obisk ter mu prinesla dnevne časopise. Ker je bil včeraj zvečer predsednik vlade Borut Pahor v Portorožu navzoč pri splavitvi novega motornega čolna Brioni44, nas je zanimalo, ali si je našel tudi čas, da obišče Jorasa nedaleč stran v Sečovljah. "Zakaj bi me prišel obiskat, saj mi nima nič kaj novega povedati," je na kratko odvrnil Joras. Pahor pa je danes povedal, da je bil pri Jorasu njegov odposlanec že petkrat. Nazadnje ga je obiskal bodoči veleposlanik Slovenije v Bruslju Rado Genorio in po tem obisku Pahor pravi: "Informacije, ki jih je prinesel, me navdajajo z optimizmom." Mirno jutranje morje V pogovoru nam je zaupal, da se je danes zjutraj okopal v morju: "Do zdaj se nisem še nikoli kopal v jutranjih urah, ko je morje mirno kot olje," pravi. V šali pa nam je še povedal, da je precej komarjev, vendar se je z njimi zmenil, da ga lahko pikajo samo slovenski.

Joško Joras že osmi dan gladovno stavka, Pahor ga včeraj ni obiskal. Povedal je še, da se je zjutraj okopal ter da ga pikajo le naši komarji. Pahor ima ''optimistične'' informacije.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Pikajo ga samo slovenski komarji "Danes bomo hitro končali, ker se ni premaknilo prav nič. Jaz še vedno potrpežljivo čakam na uresničitev pravne države," nam je na obisku dejal Joško Joras, ki že osmi dan gladovno stavka in čaka na izvršitev sklepa piranskega sodišča o odstranitvi vseh ovir na poti do njegovega doma. Zmotili smo ga ravno, ko se je poslavljal od svoje osebne prijateljice in članice strokovnega sveta Zavoda 25. junij Ane Kalc Hafner, ki je prišla na obisk ter mu prinesla dnevne časopise. Ker je bil včeraj zvečer predsednik vlade Borut Pahor v Portorožu navzoč pri splavitvi novega motornega čolna Brioni44, nas je zanimalo, ali si je našel tudi čas, da obišče Jorasa nedaleč stran v Sečovljah. "Zakaj bi me prišel obiskat, saj mi nima nič kaj novega povedati," je na kratko odvrnil Joras. Pahor pa je danes povedal, da je bil pri Jorasu njegov odposlanec že petkrat. Nazadnje ga je obiskal bodoči veleposlanik Slovenije v Bruslju Rado Genorio in po tem obisku Pahor pravi: "Informacije, ki jih je prinesel, me navdajajo z optimizmom." Mirno jutranje morje V pogovoru nam je zaupal, da se je danes zjutraj okopal v morju: "Do zdaj se nisem še nikoli kopal v jutranjih urah, ko je morje mirno kot olje," pravi. V šali pa nam je še povedal, da je precej komarjev, vendar se je z njimi zmenil, da ga lahko pikajo samo slovenski. ### Odziv: Joško Joras že osmi dan gladovno stavka, Pahor ga včeraj ni obiskal. Povedal je še, da se je zjutraj okopal ter da ga pikajo le naši komarji. Pahor ima ''optimistične'' informacije.

Na avtocestah bomo znova stali Družba za avtoceste v RS (Dars) je odseke, kjer so obnovitvena dela nujno potrebna, razdelil v dve prednostni kategoriji. Večina del bo sicer opravljena naslednje leto. V času izvajanja del bodo potrebne delne in popolne zapore smernega vozišča, zato bodo poskušali večino del opraviti v času manjših prometnih obremenitev. Za obnovitvena dela je načrtu, ki ga je vlada sprejela konec februarja, letos predvidenih 55,7 milijona evrov: od tega 40 milijonov za gradbena dela ter 15 milijonov za elektro in strojno opremo. Načrt obnove v letošnjem letu Gorenjski avtocestni krak: Brnik - Vodice in Podtabor - Kranj Primorski avtocestni krak: Divača - Kozina, Vrhnika - Logatec, Unec - Postojna ter na priključku Vrhnika Štajerski avtocestni krak: odsek Arja vas - Vransko, priključek Slivnica, odsek Šentilj - Pesnica ter priključek Maribor vzhod. Obnavljali bodo tudi odseke in priključke avtoceste Grosuplje - Višnja Gora, Ivančna Gorica - Bič, Vodice - Ljubljana (Šmartno) ter južno ljubljansko obvoznico. Obnovili bodo nadvoz na priključku Slovenske Konjice, predvideno je dokončanje sanacije dilatacij na nekaterih objektih na odseku Arja vas - Vransko ter sanacije prekladne konstrukcije na viaduktu Škedenj, že naslednji teden pa se bodo nadaljevala dela na mostu čez Ljubljanico na priključku Vrhnika.

Dars bo z večjimi obnovitvenimi deli na področju razvoja in obnavljanja avtocest začel po koncu zimske službe.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Na avtocestah bomo znova stali Družba za avtoceste v RS (Dars) je odseke, kjer so obnovitvena dela nujno potrebna, razdelil v dve prednostni kategoriji. Večina del bo sicer opravljena naslednje leto. V času izvajanja del bodo potrebne delne in popolne zapore smernega vozišča, zato bodo poskušali večino del opraviti v času manjših prometnih obremenitev. Za obnovitvena dela je načrtu, ki ga je vlada sprejela konec februarja, letos predvidenih 55,7 milijona evrov: od tega 40 milijonov za gradbena dela ter 15 milijonov za elektro in strojno opremo. Načrt obnove v letošnjem letu Gorenjski avtocestni krak: Brnik - Vodice in Podtabor - Kranj Primorski avtocestni krak: Divača - Kozina, Vrhnika - Logatec, Unec - Postojna ter na priključku Vrhnika Štajerski avtocestni krak: odsek Arja vas - Vransko, priključek Slivnica, odsek Šentilj - Pesnica ter priključek Maribor vzhod. Obnavljali bodo tudi odseke in priključke avtoceste Grosuplje - Višnja Gora, Ivančna Gorica - Bič, Vodice - Ljubljana (Šmartno) ter južno ljubljansko obvoznico. Obnovili bodo nadvoz na priključku Slovenske Konjice, predvideno je dokončanje sanacije dilatacij na nekaterih objektih na odseku Arja vas - Vransko ter sanacije prekladne konstrukcije na viaduktu Škedenj, že naslednji teden pa se bodo nadaljevala dela na mostu čez Ljubljanico na priključku Vrhnika. ### Odziv: Dars bo z večjimi obnovitvenimi deli na področju razvoja in obnavljanja avtocest začel po koncu zimske službe.

Novi programi za krajše čakalne dobe Na operacijo kolena sem čakal več kot dve leti. To je obupno in ni mogoče opisati, kakšne bolečine sem imel, je nekaj dni po operaciji kolena povedal Dušan Jejčič. Povprečna čakalna doba na ortopedskem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je približno dve leti, na operacijo pa čaka 3.500 bolnikov. Ker je število potreb po endoprotetskih operacijah čedalje večje, so v UKC Maribor uvedli dodaten ortopedski program operacij kolka, ki ga izvajajo na travmatološkem oddelku, o čemer smo že poročali. Poleg ortopedskega oddelka bosta v program vključena še travmatološki in nevrokirurški oddelek, strokovno osebje pa si bo med seboj pomagalo z nasveti in materiali. Jože Ferk, vodja ambulante za endoprotetiko, je pojasnil, da na travmatološkem oddelku uporabljajo večinoma enak material kot na ortopedskem. Matjaž Vogrin, novi predstojnik oddelka za ortopedijo pričakuje, da bi lahko z novimi programi v dveh letih bistveno skrajšali čakalne dobe - na manj kot šest mesecev za endoprotetiko kolčnega sklepa in na manj kot leto za endoprotetiko kolenskega sklepa.. Le preko javnih razpisov Direktor UKC Maribor Gregor Pivec je pojasnil, da so navadne govorice, da naj bi zamenjali dobavitelje ortopedskih materialov, saj, kot pravi, te bolnišnica kupuje prek javnih razpisov. Vogrin je napovedal nadaljevanje strokovnega razvoja različnih ved v sklopu ortopedije na oddelku, vzpostavitev kliničnega oddelka za ortopedijo v naslednjih štirih letih in vzpostavitev katedre za ortopedijo na mariborski medicinski fakulteti.

UKC Maribor. Za operacijo kolka manj kot šestih mesecev čakanja, za koleno manj kot eno leto.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Novi programi za krajše čakalne dobe Na operacijo kolena sem čakal več kot dve leti. To je obupno in ni mogoče opisati, kakšne bolečine sem imel, je nekaj dni po operaciji kolena povedal Dušan Jejčič. Povprečna čakalna doba na ortopedskem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je približno dve leti, na operacijo pa čaka 3.500 bolnikov. Ker je število potreb po endoprotetskih operacijah čedalje večje, so v UKC Maribor uvedli dodaten ortopedski program operacij kolka, ki ga izvajajo na travmatološkem oddelku, o čemer smo že poročali. Poleg ortopedskega oddelka bosta v program vključena še travmatološki in nevrokirurški oddelek, strokovno osebje pa si bo med seboj pomagalo z nasveti in materiali. Jože Ferk, vodja ambulante za endoprotetiko, je pojasnil, da na travmatološkem oddelku uporabljajo večinoma enak material kot na ortopedskem. Matjaž Vogrin, novi predstojnik oddelka za ortopedijo pričakuje, da bi lahko z novimi programi v dveh letih bistveno skrajšali čakalne dobe - na manj kot šest mesecev za endoprotetiko kolčnega sklepa in na manj kot leto za endoprotetiko kolenskega sklepa.. Le preko javnih razpisov Direktor UKC Maribor Gregor Pivec je pojasnil, da so navadne govorice, da naj bi zamenjali dobavitelje ortopedskih materialov, saj, kot pravi, te bolnišnica kupuje prek javnih razpisov. Vogrin je napovedal nadaljevanje strokovnega razvoja različnih ved v sklopu ortopedije na oddelku, vzpostavitev kliničnega oddelka za ortopedijo v naslednjih štirih letih in vzpostavitev katedre za ortopedijo na mariborski medicinski fakulteti. ### Odziv: UKC Maribor. Za operacijo kolka manj kot šestih mesecev čakanja, za koleno manj kot eno leto.

SD kršila zakon? Za evropske volitve se uporablja isti zakon kot za volitve v državni zbor. In ta v 65. členu jasnoprepoveduje agitiranje na volišču, kamor spada tudi dvorišče in določen prostor okrog zgradbe, vkateri volivci oddajajo svoj glas. Kljub temu so Socialni demokrati stojnico postavili pred volišče, ki je bilo v občinski stavbina Viču. "Med deveto in 17. uro je agitiranje na voliščih prepovedano," je pojasnil tajnik Državnevoline komisije Marko Golobič. V tem času je namreč od torka do danes potekalo predčasnoglasovanje. Za gledanje videa je potrebno omogočit javaskripto! iprom_AD(88); Kazen V stranki SD pojasnjujejo, da sicer dopuščajo možnost, da je bila kakšna stojnica preblizuvolišča, a da je bila večina postavljena v skladu z zakonom. V primeru, če je kdo stranko SDprijavil kot kršiteljico in če bi na notranjem ministrstvu ugotovili, da je stranka kršila zakon,bi ji grozilo od 800 do 1200 evrov kazni.

Socialni demokrati so kljub zakonsko prepovedani agitaciji na območju volišč pred volišče na Viču v času predčasnega glasovanja postavili svojo stojnico.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: SD kršila zakon? Za evropske volitve se uporablja isti zakon kot za volitve v državni zbor. In ta v 65. členu jasnoprepoveduje agitiranje na volišču, kamor spada tudi dvorišče in določen prostor okrog zgradbe, vkateri volivci oddajajo svoj glas. Kljub temu so Socialni demokrati stojnico postavili pred volišče, ki je bilo v občinski stavbina Viču. "Med deveto in 17. uro je agitiranje na voliščih prepovedano," je pojasnil tajnik Državnevoline komisije Marko Golobič. V tem času je namreč od torka do danes potekalo predčasnoglasovanje. Za gledanje videa je potrebno omogočit javaskripto! iprom_AD(88); Kazen V stranki SD pojasnjujejo, da sicer dopuščajo možnost, da je bila kakšna stojnica preblizuvolišča, a da je bila večina postavljena v skladu z zakonom. V primeru, če je kdo stranko SDprijavil kot kršiteljico in če bi na notranjem ministrstvu ugotovili, da je stranka kršila zakon,bi ji grozilo od 800 do 1200 evrov kazni. ### Odziv: Socialni demokrati so kljub zakonsko prepovedani agitaciji na območju volišč pred volišče na Viču v času predčasnega glasovanja postavili svojo stojnico.

Predsednik častni gost na dunajskem koncertu Dunajski novoletni koncert velja za največji dogodek klasične glasbe na svetu, ki si ga vsako leto v neposrednem prenosu ogleda več sto milijonov ljudi. Lani je bil častni gost na koncertu katarski emir Hamad bin Kalif al Tani, v preteklosti pa sta bila gosta med drugim nekdanji hrvaški predsednik Stipe Mesić in japonski prestolonaslednik Naruhito. Slovenski predsednik Danilo Türk bo na povabilo Dunajskih filharmonikov in avstrijskega predsednika Heinza Fischerja letos častni gost tradicionalnega novoletnega koncerta Dunajskih filharmonikov. Avstrijski predsednik Heinz Fischer je v pismu predsedniku in njegovi soprogi Barbari Miklič Türk zapisal, da je vabilo znak odličnega sodelovanja med državama. Enako je v odgovoru na povabilo menil Türk. Enakega mnenja je tudi slovenski veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina. Izrazil je prepričanje, da vabilo na koncert prvega januarja pomeni priznanje tako za predsednika Türka kot za Slovenijo. Po veleposlanikovem mnenju bosta državi tako najlepše simbolično obeležili 20. obletnico navezave diplomatskih odnosov.

Slovenski predsednik Danilo Türk bo častni gost na tradicionalnem novoletnem koncertu Dunajskih filharmonikov.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Predsednik častni gost na dunajskem koncertu Dunajski novoletni koncert velja za največji dogodek klasične glasbe na svetu, ki si ga vsako leto v neposrednem prenosu ogleda več sto milijonov ljudi. Lani je bil častni gost na koncertu katarski emir Hamad bin Kalif al Tani, v preteklosti pa sta bila gosta med drugim nekdanji hrvaški predsednik Stipe Mesić in japonski prestolonaslednik Naruhito. Slovenski predsednik Danilo Türk bo na povabilo Dunajskih filharmonikov in avstrijskega predsednika Heinza Fischerja letos častni gost tradicionalnega novoletnega koncerta Dunajskih filharmonikov. Avstrijski predsednik Heinz Fischer je v pismu predsedniku in njegovi soprogi Barbari Miklič Türk zapisal, da je vabilo znak odličnega sodelovanja med državama. Enako je v odgovoru na povabilo menil Türk. Enakega mnenja je tudi slovenski veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina. Izrazil je prepričanje, da vabilo na koncert prvega januarja pomeni priznanje tako za predsednika Türka kot za Slovenijo. Po veleposlanikovem mnenju bosta državi tako najlepše simbolično obeležili 20. obletnico navezave diplomatskih odnosov. ### Odziv: Slovenski predsednik Danilo Türk bo častni gost na tradicionalnem novoletnem koncertu Dunajskih filharmonikov.

Dražje pijače v hrvaških gostilnah Bralec nas je opozoril, da so mu v kavarni v Poreču poleg davka na dodano vrednost zaračunali še davek na potrošnjo. Preverili smo in ugotovili, da je vse v skladu z zakonom o lokalnem in območnem financiranju, ki je bil dopolnjen 1. julija. Pri naših južnih sosedih tako lahko gostinci za pijače zaračunajo tudi omenjen davek. Po zakonu ga namreč zaračunajo za porabo alkoholnih in brezalkoholnih pijač v gostinskih objektih v tistih krajih, kjer se je občina odločila za uvedbo tovrstnega davka. Stopnja davka na potrošnjo ne sme biti višja od treh odstotkov Če se občina oziroma mesto odloči za uvedbo davka na potrošnjo, stopnja ne sme biti višja od treh odstotkov od osnove, na katero se plača davek na potrošnjo. Davčni zavezanci so pravne in fizične osebe, ki nudijo gostinske storitve, osnova za izračun davka na potrošnjo pa je prodajna cena pijače, ki se prodaja v gostinskem objektu. Obračuni in način plačila davka na potrošnjo se ureja z odločbo mesta oziroma občine. Davek na potrošnjo je prihodek mesta oziroma občine na tistem področju, kjer je prijavljena prodaja pijač. Nadzor pa opravljajo davčni inšpektorji.

Ponekod na Hrvaškem boste morali za pijačo v gostinskih objektih plačati tudi davek na potrošnjo

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Dražje pijače v hrvaških gostilnah Bralec nas je opozoril, da so mu v kavarni v Poreču poleg davka na dodano vrednost zaračunali še davek na potrošnjo. Preverili smo in ugotovili, da je vse v skladu z zakonom o lokalnem in območnem financiranju, ki je bil dopolnjen 1. julija. Pri naših južnih sosedih tako lahko gostinci za pijače zaračunajo tudi omenjen davek. Po zakonu ga namreč zaračunajo za porabo alkoholnih in brezalkoholnih pijač v gostinskih objektih v tistih krajih, kjer se je občina odločila za uvedbo tovrstnega davka. Stopnja davka na potrošnjo ne sme biti višja od treh odstotkov Če se občina oziroma mesto odloči za uvedbo davka na potrošnjo, stopnja ne sme biti višja od treh odstotkov od osnove, na katero se plača davek na potrošnjo. Davčni zavezanci so pravne in fizične osebe, ki nudijo gostinske storitve, osnova za izračun davka na potrošnjo pa je prodajna cena pijače, ki se prodaja v gostinskem objektu. Obračuni in način plačila davka na potrošnjo se ureja z odločbo mesta oziroma občine. Davek na potrošnjo je prihodek mesta oziroma občine na tistem področju, kjer je prijavljena prodaja pijač. Nadzor pa opravljajo davčni inšpektorji. ### Odziv: Ponekod na Hrvaškem boste morali za pijačo v gostinskih objektih plačati tudi davek na potrošnjo

Varčujte z najboljšimi LED-svetili V podjetju ELBI, d. o. o. , se s ponosom pohvalijo z dolgoletno tradicijo pri izvajanju elektroinštalacij, prodaji elektromateriala, na področju razsvetljave in parkirnih sistemov. Njihove storitve zaznamujeta visoka kakovost in popoln servis za naročnika. Rešitve sledijo sodobnim oblikovalskim smernicam in tehnološko naprednim izdelkom. Po zaslugi strokovnosti in dobrega poslovanja so pridobili zaupanje in zastopstvo svetovno najbolj priznanega podjetja za LED-razsvetljavo, Cree Europe S. r. l . Cree Europe je vodilno svetovno podjetje za izdelke LED-razsvetljave, LED-komponente, polprevodniške komponente in RF-naprave (radiofrekvenčne naprave). Zaradi inovativnosti in tehnološke dovršenosti se njihove LED-komponente vgrajujejo praktično v večino svetil vseh večjih svetovnih proizvajalcev. Odlična svetloba, kakovost in prihranki LED-komponente podjetja Cree so zaradi kakovosti in tehnološke izpopolnjenosti primerne za vse vrste svetil. Zelo zgovoren podatek je, da je Cree največji proizvajalec teh komponent na svetu, v Evropi pa je vse bolj prepoznaven tudi kot proizvajalec izredno kakovostnih svetil za razsvetljavo cest, javnih površin, parkirišč, parkirnih hiš, predorov, dvoran, telovadnic, industrijskih objektov, urbanih območij in bencinskih servisov. Kakovost osvetlitve in svetlobe je pri teh objektih zelo pomembna in zelo posebna. Stroge kriterije in obenem veliko raznolikost lahko dosegajo z možnostjo izbire med kar 20 različnimi optikami, ki zadovoljijo potrebe še tako zahtevnih in različnih projektov. Kombinacija tehnološke dovršenosti, kakovosti in dolgoletnih izkušenj svetilom Cree zagotavlja odlične svetlobnotehnične rezultate, izredno kakovost materialov in velike prihranke pri porabi električne energije. LED-komponente podjetja Cree so zaradi kakovosti in tehnološke izpopolnjenosti primerne za vse vrste svetil. Smernice pri oblikovanju prostora in s tem tudi način prodaje se nenehno spreminjajo. Osvetlitev prostorov in drugih površin ima pri tem pomembno mesto. Sveža in dinamična osvetlitev za dobro počutje kupcev ali zaposlenih dokazano vodi v boljše poslovne rezultate. Svetlobne rešitve Cree lahko uporabljamo za raznovrstne aplikacije. Industrija Razsvetljava industrijskih objektov zahteva zelo inteligentno razporeditev svetlobe. Industrijski obrat sestavljajo proizvodni prostori, skladišča polizdelkov in gotovih izdelkov, tranzitne poti, nakladalne in razkladalne površine, vsaka od teh mikrolokacij pa ima svoje zahteve glede razsvetljave. Svetloba v industrijskih objektih mora biti kakovostna, prijetna in čim bolj podobna dnevni, seveda pa mora biti tudi prilagodljiva za potrebe posameznih območij znotraj celotnega industrijskega objekta. Cestna razsvetljava Cestna razsvetljava mora omogočati ustvarjalnost in hkrati zagotavljati varnost v cestnem prometu, obenem pa ustrezati še okoljevarstvenim predpisom o svetlobnem onesnaževanju. Učinkovito delovanje svetilk, njihova kakovost in prilagodljivost glede na območje uporabe dajejo voznikom in vsem drugim udeležencem v prometu občutek varnosti, hkrati pa razsvetljava poživi nočni utrip mest, parkov, mestnih vpadnic, regionalnih cest in urbanih središč. Parkirišča Parkirišča na prostem in parkirne hiše potrebujejo energetsko varčno, a z vidika osvetljenosti učinkovito in zmogljivo razsvetljavo. Ob vseh že omenjenih kriterijih velja pozornost nameniti tudi življenjski dobi svetilk in zahtevnosti vzdrževanja. Strošek vzdrževanja je pri svetilih Cree minimalen, zato so najboljša rešitev za vse vrste parkirnih prostorov. Bencinski servisi Razsvetljava bencinskih servisov, osvetljenih z LED-svetili proizvajalca Cree, je pomirjujoča, prijetna in čista. Osvetlitev, ki daje občutek naravne svetlobe, zagotavlja voznikom varnost pri točenju goriva tudi ponoči, hkrati pa upravljavcem bencinskih servisov prinaša velike prihranke pri porabi električne energije in občutno zniža stroške vzdrževanja. Predori in avtoceste Predori in avtoceste potrebujejo zelo učinkovito razsvetljavo. Svetila Cree, namenjena osvetljevanju predorov in avtocest, praktično ne potrebujejo vzdrževanja in imajo zelo dolgo življenjsko dobo. Zagotavljajo visoko raven osvetlitve in omogočajo varnost voznikom v cestnem prometu. Dvorane Osvetlitev dvoran in drugih večnamenskih objektov je zelo zahtevna, ker se potrebe po osvetljenosti zelo spreminjajo, saj so odvisne od dogodkov, ki se v njih odvijajo. Svetloba mora torej biti primerna za različne dejavnosti, ki potekajo v objektu. LED-svetilke proizvajalca Cree so zaradi velike izbire optik in moči svetilk idealna rešitev za osvetlitev takih objektov. C. 1. maja 75 4000 Kranj, Slovenija TEL.: +386(0) 4 28 025 00 FAKS.: +386(0) 4 28 025 10 www.elbi.si E-mail: elbi@siol.net Cree Prednosti svetil Cree Visoka kakovostEnergetska varčnostNizki stroški vzdrževanjaDolga življenjska doba

LED-komponente podjetja Cree so zaradi kakovosti in tehnološke izpopolnjenosti primerne za vse vrste svetil

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Varčujte z najboljšimi LED-svetili V podjetju ELBI, d. o. o. , se s ponosom pohvalijo z dolgoletno tradicijo pri izvajanju elektroinštalacij, prodaji elektromateriala, na področju razsvetljave in parkirnih sistemov. Njihove storitve zaznamujeta visoka kakovost in popoln servis za naročnika. Rešitve sledijo sodobnim oblikovalskim smernicam in tehnološko naprednim izdelkom. Po zaslugi strokovnosti in dobrega poslovanja so pridobili zaupanje in zastopstvo svetovno najbolj priznanega podjetja za LED-razsvetljavo, Cree Europe S. r. l . Cree Europe je vodilno svetovno podjetje za izdelke LED-razsvetljave, LED-komponente, polprevodniške komponente in RF-naprave (radiofrekvenčne naprave). Zaradi inovativnosti in tehnološke dovršenosti se njihove LED-komponente vgrajujejo praktično v večino svetil vseh večjih svetovnih proizvajalcev. Odlična svetloba, kakovost in prihranki LED-komponente podjetja Cree so zaradi kakovosti in tehnološke izpopolnjenosti primerne za vse vrste svetil. Zelo zgovoren podatek je, da je Cree največji proizvajalec teh komponent na svetu, v Evropi pa je vse bolj prepoznaven tudi kot proizvajalec izredno kakovostnih svetil za razsvetljavo cest, javnih površin, parkirišč, parkirnih hiš, predorov, dvoran, telovadnic, industrijskih objektov, urbanih območij in bencinskih servisov. Kakovost osvetlitve in svetlobe je pri teh objektih zelo pomembna in zelo posebna. Stroge kriterije in obenem veliko raznolikost lahko dosegajo z možnostjo izbire med kar 20 različnimi optikami, ki zadovoljijo potrebe še tako zahtevnih in različnih projektov. Kombinacija tehnološke dovršenosti, kakovosti in dolgoletnih izkušenj svetilom Cree zagotavlja odlične svetlobnotehnične rezultate, izredno kakovost materialov in velike prihranke pri porabi električne energije. LED-komponente podjetja Cree so zaradi kakovosti in tehnološke izpopolnjenosti primerne za vse vrste svetil. Smernice pri oblikovanju prostora in s tem tudi način prodaje se nenehno spreminjajo. Osvetlitev prostorov in drugih površin ima pri tem pomembno mesto. Sveža in dinamična osvetlitev za dobro počutje kupcev ali zaposlenih dokazano vodi v boljše poslovne rezultate. Svetlobne rešitve Cree lahko uporabljamo za raznovrstne aplikacije. Industrija Razsvetljava industrijskih objektov zahteva zelo inteligentno razporeditev svetlobe. Industrijski obrat sestavljajo proizvodni prostori, skladišča polizdelkov in gotovih izdelkov, tranzitne poti, nakladalne in razkladalne površine, vsaka od teh mikrolokacij pa ima svoje zahteve glede razsvetljave. Svetloba v industrijskih objektih mora biti kakovostna, prijetna in čim bolj podobna dnevni, seveda pa mora biti tudi prilagodljiva za potrebe posameznih območij znotraj celotnega industrijskega objekta. Cestna razsvetljava Cestna razsvetljava mora omogočati ustvarjalnost in hkrati zagotavljati varnost v cestnem prometu, obenem pa ustrezati še okoljevarstvenim predpisom o svetlobnem onesnaževanju. Učinkovito delovanje svetilk, njihova kakovost in prilagodljivost glede na območje uporabe dajejo voznikom in vsem drugim udeležencem v prometu občutek varnosti, hkrati pa razsvetljava poživi nočni utrip mest, parkov, mestnih vpadnic, regionalnih cest in urbanih središč. Parkirišča Parkirišča na prostem in parkirne hiše potrebujejo energetsko varčno, a z vidika osvetljenosti učinkovito in zmogljivo razsvetljavo. Ob vseh že omenjenih kriterijih velja pozornost nameniti tudi življenjski dobi svetilk in zahtevnosti vzdrževanja. Strošek vzdrževanja je pri svetilih Cree minimalen, zato so najboljša rešitev za vse vrste parkirnih prostorov. Bencinski servisi Razsvetljava bencinskih servisov, osvetljenih z LED-svetili proizvajalca Cree, je pomirjujoča, prijetna in čista. Osvetlitev, ki daje občutek naravne svetlobe, zagotavlja voznikom varnost pri točenju goriva tudi ponoči, hkrati pa upravljavcem bencinskih servisov prinaša velike prihranke pri porabi električne energije in občutno zniža stroške vzdrževanja. Predori in avtoceste Predori in avtoceste potrebujejo zelo učinkovito razsvetljavo. Svetila Cree, namenjena osvetljevanju predorov in avtocest, praktično ne potrebujejo vzdrževanja in imajo zelo dolgo življenjsko dobo. Zagotavljajo visoko raven osvetlitve in omogočajo varnost voznikom v cestnem prometu. Dvorane Osvetlitev dvoran in drugih večnamenskih objektov je zelo zahtevna, ker se potrebe po osvetljenosti zelo spreminjajo, saj so odvisne od dogodkov, ki se v njih odvijajo. Svetloba mora torej biti primerna za različne dejavnosti, ki potekajo v objektu. LED-svetilke proizvajalca Cree so zaradi velike izbire optik in moči svetilk idealna rešitev za osvetlitev takih objektov. C. 1. maja 75 4000 Kranj, Slovenija TEL.: +386(0) 4 28 025 00 FAKS.: +386(0) 4 28 025 10 www.elbi.si E-mail: elbi@siol.net Cree Prednosti svetil Cree Visoka kakovostEnergetska varčnostNizki stroški vzdrževanjaDolga življenjska doba ### Odziv: LED-komponente podjetja Cree so zaradi kakovosti in tehnološke izpopolnjenosti primerne za vse vrste svetil

Mariboru najstraniščni naziv Fotografije urejenih in neurejenih stranišč iz mest po vsej Sloveniji si lahko pogledate v GALERIJI. Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen je že drugo leto zapored razglasilo najbolj urejeno javno stranišče v Sloveniji. Tako kot lani je naj straniščni naziv prejela občina Maribor. "V akciji, ki je trajala od junija do septembra, smo ocenili 25 mest," je povedala tajnica društva Danica Koren. "Komisija je Maribor izbrala, ker ima največ stranišč, vsa so lepo urejena," je dejala in pojasnila, da velikih razlik med mesti sicer ni. "Odtehtalo je število sanitarij na prebivalca in označenost." Po besedah Korenove je spodbudno dejstvo, da se je urejenost stranišč od lanskega leta, ko so akcijo izvedli prvič, očitno izboljšala. "Stranišča so na splošno bolj urejena in čista," je povedala. "Upoštevali so tudi naše lanskoletne opomine," je dejala in pojasnila, da je recimo Ptuj, ki so jim lani za spodbudo dali zidak, do letos uredil javna stranišča. V natečaju so izbirali tudi naj straniščno zgodbo in najboljši predlog za ime stranišča. "Kadar se odpravim na pot se zmeraj informiram ali imajo tam, kamor potujem, sanitarije ... Odkar sem zbolela za Chronovo bolezen je pri meni WC nujno zlo in zelo pomembno je, da so le-ti, kjerkoli so, urejeni," je v zgodbi med drugim zapisala zmagovalka natečaja, pri čemer v društvu opozarjajo, da urejena stranišča niso pomembna samo za bolnike, temveč za vse prebivalce mesta in turiste. Zmagovalci so za nagrado prejeli straniščno školjko, pokrov, izvirne straniščne metlice in toaletni papir.

Najbolje urejena in označena javna stranišča ima po oceni Društva za kronično vnetno črevesno bolezen Maribor. Od lanskega leta je opazen bistven napredek.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Mariboru najstraniščni naziv Fotografije urejenih in neurejenih stranišč iz mest po vsej Sloveniji si lahko pogledate v GALERIJI. Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen je že drugo leto zapored razglasilo najbolj urejeno javno stranišče v Sloveniji. Tako kot lani je naj straniščni naziv prejela občina Maribor. "V akciji, ki je trajala od junija do septembra, smo ocenili 25 mest," je povedala tajnica društva Danica Koren. "Komisija je Maribor izbrala, ker ima največ stranišč, vsa so lepo urejena," je dejala in pojasnila, da velikih razlik med mesti sicer ni. "Odtehtalo je število sanitarij na prebivalca in označenost." Po besedah Korenove je spodbudno dejstvo, da se je urejenost stranišč od lanskega leta, ko so akcijo izvedli prvič, očitno izboljšala. "Stranišča so na splošno bolj urejena in čista," je povedala. "Upoštevali so tudi naše lanskoletne opomine," je dejala in pojasnila, da je recimo Ptuj, ki so jim lani za spodbudo dali zidak, do letos uredil javna stranišča. V natečaju so izbirali tudi naj straniščno zgodbo in najboljši predlog za ime stranišča. "Kadar se odpravim na pot se zmeraj informiram ali imajo tam, kamor potujem, sanitarije ... Odkar sem zbolela za Chronovo bolezen je pri meni WC nujno zlo in zelo pomembno je, da so le-ti, kjerkoli so, urejeni," je v zgodbi med drugim zapisala zmagovalka natečaja, pri čemer v društvu opozarjajo, da urejena stranišča niso pomembna samo za bolnike, temveč za vse prebivalce mesta in turiste. Zmagovalci so za nagrado prejeli straniščno školjko, pokrov, izvirne straniščne metlice in toaletni papir. ### Odziv: Najbolje urejena in označena javna stranišča ima po oceni Društva za kronično vnetno črevesno bolezen Maribor. Od lanskega leta je opazen bistven napredek.

Prevelika vnema? Izola. V petek nas je poklicalo nekaj razburjenih Izolanov, češ da na občinski stavbi ob mandraču, kjer domujejo izolski redarji, vihra zastava stranke Izola je naša (IJN). Njeni predstavniki naj bi tako zlorabili oblast v občini in diskriminirali druge stranke. Ob našem prihodu zastave ni bilo več. Komunali smo naročili, naj jo odstranijo, nam je pojasnil podžupan Darko Grad. In kdo je sploh naročil, da jo tja obesijo? Zatrdil je, da nihče. Komunali smo sicer naročili, naj naše strankarske zastave obesi tam, kjer jih pač lahko; saj to smo ob drugih priložnostih že imeli. V tem primeru, pri občinski stavbi, pa se je zgodila napaka ali pa je bila vnema delavca komunale prevelika in jo je pač obesil tudi tja, je povedal Grad.

Izola je naša. Zastava stranke IJN na občinski stavbi.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Prevelika vnema? Izola. V petek nas je poklicalo nekaj razburjenih Izolanov, češ da na občinski stavbi ob mandraču, kjer domujejo izolski redarji, vihra zastava stranke Izola je naša (IJN). Njeni predstavniki naj bi tako zlorabili oblast v občini in diskriminirali druge stranke. Ob našem prihodu zastave ni bilo več. Komunali smo naročili, naj jo odstranijo, nam je pojasnil podžupan Darko Grad. In kdo je sploh naročil, da jo tja obesijo? Zatrdil je, da nihče. Komunali smo sicer naročili, naj naše strankarske zastave obesi tam, kjer jih pač lahko; saj to smo ob drugih priložnostih že imeli. V tem primeru, pri občinski stavbi, pa se je zgodila napaka ali pa je bila vnema delavca komunale prevelika in jo je pač obesil tudi tja, je povedal Grad. ### Odziv: Izola je naša. Zastava stranke IJN na občinski stavbi.

Dvakrat plačani RTV-jevci Pred kratkim smo pisali, da Sašo Hribar, ki je redno zaposlen na RTV Slovenija, poleg plače dobiva še honorar za vodenje oddaje Hri-bar, in sicer 638,46 evrov bruto na oddajo. Takrat so z RTVS sporočili, da je Hribar zaposlen na Radiu Slovenija in da avtorsko vodenje TV-oddaje ne spada v njegovo delovno obveznost, zato zanj prejme pogodbeno določeno plačilo, Hribar pa je povedal, da bi bil oboje pripravljen delati za dva tisoč evrov in da sicer gre za enega od najnižjih honorarjev. 5.600 evrov bruto na mesec prejema Mario Galunič za vodenje oddaje Spet doma, in sicer poleg redne plače. 1.400 na oddajo za Maria Ker Hribar ni edini voditelj v razvedrilnem programu, smo preverili, ali dodatne honorarje za vodenje prejemajo tudi drugi zaposleni na RTVS. Mario Galunič, voditelj oddaje Spet doma, je tako kot Hribar redno zaposlen na RTVS, prek avtorske pogodbe pa dobiva še 1.400 evrov bruto na oddajo, kar poleg plače znese dodatnih 5.600 evrov na mesec. Galunič honorarja ni hotel komentirati, tako kot ni hotel povedati, katero delo potem vključuje njegova pogodba o zaposlitvi, temveč nas je napotil na piar službo, ta pa do zaključka redakcije ni odgovorila na naša vprašanja. Erika Žnidaršič: Problem je v plačni reformi Erika Žnidaršič je na televiziji zaposlena kot urednica oddaje Piramida, medtem ko za njeno vodenje poleg redne plače prejema še 322 evrov bruto na oddajo, kar znese dodatnih 1.288 evrov bruto na mesec. Za najdražjo v razvedrilnem programu velja oddaja Na zdravje. Stala naj bi več deset tisoč evrov, vendar zneskov na RTVS nočejo razkriti. Pogodbo o zaposlitvi imam za urednikovanje oddaje, moram pa povedati, da sem ena od redkih voditeljev, ki tudi uredniško postavi celo oddajo. Glede mojega honorarja in moje plače: sta tako bedna, da mi res ni težko povedati ne za eno ne za drugo, pravi Erika Žnidaršič in dodaja, da bo plačo razkrila, ko bodo to storili drugi. Na vprašanje, zakaj pogodba o zaposlitvi ne vključuje tudi vodenja oddaje, Žnidaršičeva odgovarja: To je problem plačne reforme, ker s svojo pogodbo padem v plačni razred, ki takega dela (urednikovanja in vodenja hkrati, op. a.), kot ga opravljam jaz, ne kvalificira. Ne morem pa dobivati enake plače kot nekdo, ki je zgolj urednik oddaje. Skrivnostni Na zdravje In kako je z oddajo Na zdravje, ki po neuradnih informacijah velja za najdražjo razvedrilno oddajo na nacionalki, saj naj bi stala nekaj deset tisoč evrov. Oddaja nastaja v koprodukciji med RTV Slovenija in VPK, s katero imamo sklenjeno koprodukcijsko pogodbo o sodelovanju. Zneski so v skladu s pogodbo poslovna tajnost, zato vam jih ne moremo razkriti, pravijo na RTV Slovenija, ki noče razkriti ne honorarjev voditeljev Boštjana Romiha in Jasne Kuljaj, ne honorarja scenarista Jožeta Potrebuješa, ne cene snemanja oddaje, ki jo zaradi prezasedenosti kapacitet lastnih studiev na TV Slovenija snemajo v najetih prostorih VPK.

RTVS-honorarji. Zaposleni na RTVS poleg plače dobivajo še honorar za vodenje oddaj. Rekorder je Mario Galunič.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Dvakrat plačani RTV-jevci Pred kratkim smo pisali, da Sašo Hribar, ki je redno zaposlen na RTV Slovenija, poleg plače dobiva še honorar za vodenje oddaje Hri-bar, in sicer 638,46 evrov bruto na oddajo. Takrat so z RTVS sporočili, da je Hribar zaposlen na Radiu Slovenija in da avtorsko vodenje TV-oddaje ne spada v njegovo delovno obveznost, zato zanj prejme pogodbeno določeno plačilo, Hribar pa je povedal, da bi bil oboje pripravljen delati za dva tisoč evrov in da sicer gre za enega od najnižjih honorarjev. 5.600 evrov bruto na mesec prejema Mario Galunič za vodenje oddaje Spet doma, in sicer poleg redne plače. 1.400 na oddajo za Maria Ker Hribar ni edini voditelj v razvedrilnem programu, smo preverili, ali dodatne honorarje za vodenje prejemajo tudi drugi zaposleni na RTVS. Mario Galunič, voditelj oddaje Spet doma, je tako kot Hribar redno zaposlen na RTVS, prek avtorske pogodbe pa dobiva še 1.400 evrov bruto na oddajo, kar poleg plače znese dodatnih 5.600 evrov na mesec. Galunič honorarja ni hotel komentirati, tako kot ni hotel povedati, katero delo potem vključuje njegova pogodba o zaposlitvi, temveč nas je napotil na piar službo, ta pa do zaključka redakcije ni odgovorila na naša vprašanja. Erika Žnidaršič: Problem je v plačni reformi Erika Žnidaršič je na televiziji zaposlena kot urednica oddaje Piramida, medtem ko za njeno vodenje poleg redne plače prejema še 322 evrov bruto na oddajo, kar znese dodatnih 1.288 evrov bruto na mesec. Za najdražjo v razvedrilnem programu velja oddaja Na zdravje. Stala naj bi več deset tisoč evrov, vendar zneskov na RTVS nočejo razkriti. Pogodbo o zaposlitvi imam za urednikovanje oddaje, moram pa povedati, da sem ena od redkih voditeljev, ki tudi uredniško postavi celo oddajo. Glede mojega honorarja in moje plače: sta tako bedna, da mi res ni težko povedati ne za eno ne za drugo, pravi Erika Žnidaršič in dodaja, da bo plačo razkrila, ko bodo to storili drugi. Na vprašanje, zakaj pogodba o zaposlitvi ne vključuje tudi vodenja oddaje, Žnidaršičeva odgovarja: To je problem plačne reforme, ker s svojo pogodbo padem v plačni razred, ki takega dela (urednikovanja in vodenja hkrati, op. a.), kot ga opravljam jaz, ne kvalificira. Ne morem pa dobivati enake plače kot nekdo, ki je zgolj urednik oddaje. Skrivnostni Na zdravje In kako je z oddajo Na zdravje, ki po neuradnih informacijah velja za najdražjo razvedrilno oddajo na nacionalki, saj naj bi stala nekaj deset tisoč evrov. Oddaja nastaja v koprodukciji med RTV Slovenija in VPK, s katero imamo sklenjeno koprodukcijsko pogodbo o sodelovanju. Zneski so v skladu s pogodbo poslovna tajnost, zato vam jih ne moremo razkriti, pravijo na RTV Slovenija, ki noče razkriti ne honorarjev voditeljev Boštjana Romiha in Jasne Kuljaj, ne honorarja scenarista Jožeta Potrebuješa, ne cene snemanja oddaje, ki jo zaradi prezasedenosti kapacitet lastnih studiev na TV Slovenija snemajo v najetih prostorih VPK. ### Odziv: RTVS-honorarji. Zaposleni na RTVS poleg plače dobivajo še honorar za vodenje oddaj. Rekorder je Mario Galunič.

Ko en dan zaznamuje prihodnost Slikar in grafik Branko Suhy, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, v svojih delih angažirano upodablja pomembne dogodke. Pred usodnim 11. septembrom 2001 je nekaj časa preživel v New Yorku. Katastrofalni dogodki so se ga globoko dotaknili in pretresljive podobe New Yorka so njegov osebni odziv nanje. Umetnik je v svojem delu ujel posledice velikih političnih, ekonomskih in družbenih sprememb zadnjih let. Značilnost njegovega umetniškega izraza je robustnost in precizna izbira barvne palete, monokromatske slike pa pustijo gledalcu le malo prostora za dvoumje, pravijo v Narodnem muzeju, kjer je razstava. Dodajajo: "Pričujoča razstava nas opominja, kako lahko samo en dan zaznamuje našo prihodnost in kako medkulturne razlike privedejo do trka civilizacij. Suhyjev izjemen opus, posvečen tragediji 11. septembra 2001, priča o obstoju in nesprejemljivosti velikanskega zla."

11. septembra ob 14.45 - to je datum in ura nesreče v WTC-ju, in točno 10 let kasneje je na temo tega terorističnega napada naš slikar Branko Suhy odprl razstavo.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Ko en dan zaznamuje prihodnost Slikar in grafik Branko Suhy, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, v svojih delih angažirano upodablja pomembne dogodke. Pred usodnim 11. septembrom 2001 je nekaj časa preživel v New Yorku. Katastrofalni dogodki so se ga globoko dotaknili in pretresljive podobe New Yorka so njegov osebni odziv nanje. Umetnik je v svojem delu ujel posledice velikih političnih, ekonomskih in družbenih sprememb zadnjih let. Značilnost njegovega umetniškega izraza je robustnost in precizna izbira barvne palete, monokromatske slike pa pustijo gledalcu le malo prostora za dvoumje, pravijo v Narodnem muzeju, kjer je razstava. Dodajajo: "Pričujoča razstava nas opominja, kako lahko samo en dan zaznamuje našo prihodnost in kako medkulturne razlike privedejo do trka civilizacij. Suhyjev izjemen opus, posvečen tragediji 11. septembra 2001, priča o obstoju in nesprejemljivosti velikanskega zla." ### Odziv: 11. septembra ob 14.45 - to je datum in ura nesreče v WTC-ju, in točno 10 let kasneje je na temo tega terorističnega napada naš slikar Branko Suhy odprl razstavo.

Diskonti z največ potenciala Prihodek trgovcev v trgovini na drobno (v prodaji živil, pijač in tobaka) se je lani zmanjšal za 6,4 odstotka, je včeraj objavil statistični urad; pada že nekaj let zapored. Zmagovalci in poraženci Največji padec prodaje (brez diskontov) je pri sirih in mleku, poraba čajev in kave pa v recesiji tradicionalno raste. Mednarodna raziskovalna družba Nielsen Padanje prodaje je posamezne trgovce različno prizadelo; nekateri so svoj tržni delež ohranili bolj ali manj nespremenjen (Spar, Tuš), Mercatorju je padel za okoli pet odstotnih točk (leta 2010 je namreč njegov tržni delež v Sloveniji dosegal od 33 do 34 odstotkov, pred dnevi pa so objavili, da jim je padel pod 30 odstotkov), slavili pa so diskonti, ki imajo od 18- do 20-odstotni tržni delež in so ga povečali za od štiri do pet odstotnih točk. Možnosti za rast “V Nemčiji je tržni delež diskontov že dolgo okoli 40-odstoten in tudi pri nas imajo še precej možnosti rasti. Po eni strani namreč širijo svojo prodajno verigo z odpiranjem novih trgovin (Hofer naj bi jih letos odprl osem), po drugi strani pa imajo pri “napadu” na trg na določenih segmentih izdelkov še precej rezerve in lahko svoje cene še znižajo tudi za 20 odstotkov, če gledamo cene, po katerih prodajajo določeno blago v Nemčiji,” razkriva slovenski dobavitelj, ki ne želi biti imenovan. “Diskonti so postali prva izbira pri nakupih za gospodinjstvo,” dodaja sogovornik. Spremenjene navade Oktobra lani je tako v raziskavi Trženjski monitor Društva za marketing Slovenije že 40 odstotkov anketirancev dejalo, da v večji meri kupujejo v diskontnih trgovinah; leta 2009 je bilo takih 28 odstotkov, tri leta prej le okoli 17 odstotkov.

Tržni deleži. Mercatorjev pod 30 odstotki, Spar in Tuš stabilna, diskonti rastejo.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Diskonti z največ potenciala Prihodek trgovcev v trgovini na drobno (v prodaji živil, pijač in tobaka) se je lani zmanjšal za 6,4 odstotka, je včeraj objavil statistični urad; pada že nekaj let zapored. Zmagovalci in poraženci Največji padec prodaje (brez diskontov) je pri sirih in mleku, poraba čajev in kave pa v recesiji tradicionalno raste. Mednarodna raziskovalna družba Nielsen Padanje prodaje je posamezne trgovce različno prizadelo; nekateri so svoj tržni delež ohranili bolj ali manj nespremenjen (Spar, Tuš), Mercatorju je padel za okoli pet odstotnih točk (leta 2010 je namreč njegov tržni delež v Sloveniji dosegal od 33 do 34 odstotkov, pred dnevi pa so objavili, da jim je padel pod 30 odstotkov), slavili pa so diskonti, ki imajo od 18- do 20-odstotni tržni delež in so ga povečali za od štiri do pet odstotnih točk. Možnosti za rast “V Nemčiji je tržni delež diskontov že dolgo okoli 40-odstoten in tudi pri nas imajo še precej možnosti rasti. Po eni strani namreč širijo svojo prodajno verigo z odpiranjem novih trgovin (Hofer naj bi jih letos odprl osem), po drugi strani pa imajo pri “napadu” na trg na določenih segmentih izdelkov še precej rezerve in lahko svoje cene še znižajo tudi za 20 odstotkov, če gledamo cene, po katerih prodajajo določeno blago v Nemčiji,” razkriva slovenski dobavitelj, ki ne želi biti imenovan. “Diskonti so postali prva izbira pri nakupih za gospodinjstvo,” dodaja sogovornik. Spremenjene navade Oktobra lani je tako v raziskavi Trženjski monitor Društva za marketing Slovenije že 40 odstotkov anketirancev dejalo, da v večji meri kupujejo v diskontnih trgovinah; leta 2009 je bilo takih 28 odstotkov, tri leta prej le okoli 17 odstotkov. ### Odziv: Tržni deleži. Mercatorjev pod 30 odstotki, Spar in Tuš stabilna, diskonti rastejo.

Če greste ven, pojdite peš Letos so bila v ospredju pozornosti prizadevanja posameznikov za čistejši zrak, ki bodo aktivnosti preteklih dni danes kronali še z "odpovedjo" avtomobilu. V Ljubljani bodo za stalno zaprli del Slovenske ceste. Osrednji slogan letošnjega 12. evropskega tedna mobilnosti Vaš korak za čistejši zrak želi spomniti na to, da imajo ljudje sami moč, da dosežejo spremembe v prizadevanjih za čistejši zrak in posledično za zmanjšanje pojavnosti številnih bolezni, povezanih z onesnaženostjo zraka. Majhne spremembe za čistejši zrak Že majhne spremembe v potovalnih navadah lahko izjemno vplivajo na kakovost življenja in zraka v mestih, kjer so avtomobili glavni onesnaževalci, je navedeno na spletni strani Evropskega tedna mobilnosti. Dan brez avtomobila bo tudi tokrat poskrbel, da bodo prebivalci in obiskovalci sodelujočih občin vsaj en dan v letu mestna središča doživeli brez motornega prometa in odkrili številne prednosti, ki jih prinaša zapora ulic za avtomobile v mestnih jedrih. Dnevu brez avtomobila je vsako leto tradicionalno namenjen 22. september, vendar ga lahko občine pripravijo kadarkoli v okviru tedna mobilnosti.

Z dnevom brez avtomobila se bo danes zaključil letošnji evropski teden mobilnosti, ki se je začel v ponedeljek.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Če greste ven, pojdite peš Letos so bila v ospredju pozornosti prizadevanja posameznikov za čistejši zrak, ki bodo aktivnosti preteklih dni danes kronali še z "odpovedjo" avtomobilu. V Ljubljani bodo za stalno zaprli del Slovenske ceste. Osrednji slogan letošnjega 12. evropskega tedna mobilnosti Vaš korak za čistejši zrak želi spomniti na to, da imajo ljudje sami moč, da dosežejo spremembe v prizadevanjih za čistejši zrak in posledično za zmanjšanje pojavnosti številnih bolezni, povezanih z onesnaženostjo zraka. Majhne spremembe za čistejši zrak Že majhne spremembe v potovalnih navadah lahko izjemno vplivajo na kakovost življenja in zraka v mestih, kjer so avtomobili glavni onesnaževalci, je navedeno na spletni strani Evropskega tedna mobilnosti. Dan brez avtomobila bo tudi tokrat poskrbel, da bodo prebivalci in obiskovalci sodelujočih občin vsaj en dan v letu mestna središča doživeli brez motornega prometa in odkrili številne prednosti, ki jih prinaša zapora ulic za avtomobile v mestnih jedrih. Dnevu brez avtomobila je vsako leto tradicionalno namenjen 22. september, vendar ga lahko občine pripravijo kadarkoli v okviru tedna mobilnosti. ### Odziv: Z dnevom brez avtomobila se bo danes zaključil letošnji evropski teden mobilnosti, ki se je začel v ponedeljek.

Protest za pravično mejo Nikoli ne bomo pristali, da bi se Slovenija odrekla neomejenemu dostopuna odprto morje. Marjan Podobnik, Zavod 25. junij Po protestu pred državnim zborom, ki se ga je udeležilo kakih petdeset ljudi, so se nato zavtobusi odpravili še proti hrvaški ambasadi. Protest je pripravil Zavod 25. junij, ki ga vodi Marjan Podobnik, pozivu k udeležbi se je pridružila Civilna družba Slovenije zapravično mejo s Hrvaško, udeležbo pa je napovedal tudi vodja SNS Zmago Jelinčič. Med udeleženci in govorci je bil tudi Joško Joras, ki je poslance pozval, naj ga ne pustijona cedilu, Podobnik pa je poudaril, da je ključno izhodišče pri vprašanju meje s Hrvaško neomejendostop do odprtega morja in celovitost Piranskega zaliva. Podobnik je poudaril tudi, da smoslovensko ozemlje dolžni ohraniti zaradi svojih prednikov. "Nimamo pravice, da prepustimo dele slovenskega morja in ozemlja tuji državi," je dejal inpoudaril, da shod ni naperjen proti nikomur, ne proti vladi ne proti opoziciji, temveč je shod "za". Organizatorji so za shod pripravili pano, na katerem so vsa imena 90 poslancev, ob vsakem paoznaka, kdo je za ali proti temu, da se "o slovenskem ozemlju in morju nima nihče pravice pogajati in da to ne more biti predmetmednarodne arbitraže ali razsojanja mednarodnega sodišča". 25. aprila srečanje na Reki O meji s Hrvaško oziroma natančneje o vladnih izhodiščih za reševanje vprašanja meje sHrvaško pred tretjo stranjo bo sicer danes razpravljal parlamentarni odbor za zunanjo politiko.Izhodišča bodo služila za razpravo mešane skupine mednarodnih strokovnjakov, ki bo pripravilapravni okvir za reševanje vprašanja meje, in sicer 25. aprila na Reki. O meji s Hrvaško bo danes razpravljal tudi odbor za zunanjo politiko. © BOBO Premier Janez Janša, ki je s predsedniki in poslanci koalicijskih strank na predlog SLS vsredo govoril tudi o odnosih s Hrvaško, je po pogovorih poudaril, da glede izhodišč "ni enotna samo koalicija, ampak je enoten praktično cel slovenski parlamentarni prostor".Tri ključna izhodišča so, da se upošteva stanje, kakršno je bilo na meji 25. junija 1991, da seodloča o celi meji oziroma o vseh spornih točkah na meji, ne samo na morski, kakor je predlagalaHrvaška, in da "v primeru, če ta predlog (vendar to ni edina možnost) predložimo meddržavnemu sodišču v Haagu,izhajamo iz načela pravičnosti".

Pred državnim zborom so se na mirnem shodu zbrali protestniki, ki pozivajo k pravični meji s Hrvaško ter ohranitvi slovenskega ozemlja in morja.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Protest za pravično mejo Nikoli ne bomo pristali, da bi se Slovenija odrekla neomejenemu dostopuna odprto morje. Marjan Podobnik, Zavod 25. junij Po protestu pred državnim zborom, ki se ga je udeležilo kakih petdeset ljudi, so se nato zavtobusi odpravili še proti hrvaški ambasadi. Protest je pripravil Zavod 25. junij, ki ga vodi Marjan Podobnik, pozivu k udeležbi se je pridružila Civilna družba Slovenije zapravično mejo s Hrvaško, udeležbo pa je napovedal tudi vodja SNS Zmago Jelinčič. Med udeleženci in govorci je bil tudi Joško Joras, ki je poslance pozval, naj ga ne pustijona cedilu, Podobnik pa je poudaril, da je ključno izhodišče pri vprašanju meje s Hrvaško neomejendostop do odprtega morja in celovitost Piranskega zaliva. Podobnik je poudaril tudi, da smoslovensko ozemlje dolžni ohraniti zaradi svojih prednikov. "Nimamo pravice, da prepustimo dele slovenskega morja in ozemlja tuji državi," je dejal inpoudaril, da shod ni naperjen proti nikomur, ne proti vladi ne proti opoziciji, temveč je shod "za". Organizatorji so za shod pripravili pano, na katerem so vsa imena 90 poslancev, ob vsakem paoznaka, kdo je za ali proti temu, da se "o slovenskem ozemlju in morju nima nihče pravice pogajati in da to ne more biti predmetmednarodne arbitraže ali razsojanja mednarodnega sodišča". 25. aprila srečanje na Reki O meji s Hrvaško oziroma natančneje o vladnih izhodiščih za reševanje vprašanja meje sHrvaško pred tretjo stranjo bo sicer danes razpravljal parlamentarni odbor za zunanjo politiko.Izhodišča bodo služila za razpravo mešane skupine mednarodnih strokovnjakov, ki bo pripravilapravni okvir za reševanje vprašanja meje, in sicer 25. aprila na Reki. O meji s Hrvaško bo danes razpravljal tudi odbor za zunanjo politiko. © BOBO Premier Janez Janša, ki je s predsedniki in poslanci koalicijskih strank na predlog SLS vsredo govoril tudi o odnosih s Hrvaško, je po pogovorih poudaril, da glede izhodišč "ni enotna samo koalicija, ampak je enoten praktično cel slovenski parlamentarni prostor".Tri ključna izhodišča so, da se upošteva stanje, kakršno je bilo na meji 25. junija 1991, da seodloča o celi meji oziroma o vseh spornih točkah na meji, ne samo na morski, kakor je predlagalaHrvaška, in da "v primeru, če ta predlog (vendar to ni edina možnost) predložimo meddržavnemu sodišču v Haagu,izhajamo iz načela pravičnosti". ### Odziv: Pred državnim zborom so se na mirnem shodu zbrali protestniki, ki pozivajo k pravični meji s Hrvaško ter ohranitvi slovenskega ozemlja in morja.

Vsak trinajsti glas je bil oddan v prazno Glasovi. Dobrih 83 tisoč volilcev je glas namenilo eni od 13 političnih strank, ki niso presegle praga parlamenta. Skupno gre za dobrega 7,6 odstotka vseh glasov, kar je več, kolikor so same zbrale stranke NSi, SLS in Desus. Ob tem je bilo dobrih 19 tisoč, torej dobrega 1,7 odstotka glasovnic neveljavnih. Dvojna delitev mandatov “Ti glasovi se nikamor ne prerazporedijo. Glasovi list, ki so dosegle manj kot štiri odstotke, ne sodelujejo v razdelitvi mandatov,” je povedal direktor Državne volilne komisije (DVK) Dušan Vučko. Vključeni so le pri izračunu količnika, ki se za delitev mandatov izračuna na ravni volilne enote. Glede na različno število oddanih glasov v enotah je različna tudi potrebna količina glasov za en mandat. Pri izračunavanja števila mandatov na ravni države, ko se razdelijo preostali mandati, pa se ti glasovi ne upoštevajo več. “Povedal bom po slaščičarsko. Od vseh glasov, ki so jih dobile stranke, odštejete glasove tistih, ki niso prišli v parlament, in jih date v torto. To torto nato sorazmerno razrežete,” je dejal Vučko. Na parlamentarnih volitvah pred tremi leti je bilo takih glasov za deset strank, ki se niso uvrstile v parlament, nekoliko manj, dobrih 80 tisoč. Predstavljale pa so približno enak delež vseh glasov – 7,83 odstotka. Objavljeni podatki tokratnih volitev so še vedno neuradni, saj DVK čaka še na približno deset tisoč glasov iz tujine. Uradni rezultati naj bi bili znani 16. decembra.

Delitev. 83 tisoč glasov za stranke, ki niso prišle v parlament. Sorazmerno se porazdelijo med tiste, ki so v parlament prišle.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Vsak trinajsti glas je bil oddan v prazno Glasovi. Dobrih 83 tisoč volilcev je glas namenilo eni od 13 političnih strank, ki niso presegle praga parlamenta. Skupno gre za dobrega 7,6 odstotka vseh glasov, kar je več, kolikor so same zbrale stranke NSi, SLS in Desus. Ob tem je bilo dobrih 19 tisoč, torej dobrega 1,7 odstotka glasovnic neveljavnih. Dvojna delitev mandatov “Ti glasovi se nikamor ne prerazporedijo. Glasovi list, ki so dosegle manj kot štiri odstotke, ne sodelujejo v razdelitvi mandatov,” je povedal direktor Državne volilne komisije (DVK) Dušan Vučko. Vključeni so le pri izračunu količnika, ki se za delitev mandatov izračuna na ravni volilne enote. Glede na različno število oddanih glasov v enotah je različna tudi potrebna količina glasov za en mandat. Pri izračunavanja števila mandatov na ravni države, ko se razdelijo preostali mandati, pa se ti glasovi ne upoštevajo več. “Povedal bom po slaščičarsko. Od vseh glasov, ki so jih dobile stranke, odštejete glasove tistih, ki niso prišli v parlament, in jih date v torto. To torto nato sorazmerno razrežete,” je dejal Vučko. Na parlamentarnih volitvah pred tremi leti je bilo takih glasov za deset strank, ki se niso uvrstile v parlament, nekoliko manj, dobrih 80 tisoč. Predstavljale pa so približno enak delež vseh glasov – 7,83 odstotka. Objavljeni podatki tokratnih volitev so še vedno neuradni, saj DVK čaka še na približno deset tisoč glasov iz tujine. Uradni rezultati naj bi bili znani 16. decembra. ### Odziv: Delitev. 83 tisoč glasov za stranke, ki niso prišle v parlament. Sorazmerno se porazdelijo med tiste, ki so v parlament prišle.

Cepite se kljub pomislekom V Sloveniji bo na voljo 64 cepilnih centrov. Posameznik se lahko cepi v katerem koli, ne glede na to, od kod prihaja. Se pa mora vsak naročiti na cepljenje. Podatki in kontakti so na voljo na spletni strani http://ustavimo-gripo.si. Za cepljenje Na Inštitutu za varovanje zdravja svetujejo cepljenje, čeprav so se tudi pri nas kot v svetu pojavili dvomi o stranskih učinkih. Prav tako ne velja več prvotno priporočilo, da cepljenje ni priporočljivo za otroke, nosečnice in starejše. Cepijo se lahko vsi otroci od starosti šestih mesecev naprej. Za pol leta do devet let stare otroke je priporočeno, da so cepljeni dvakrat v razmaku treh tednov s polovičnima odmerkoma. Otroci, starejši od deset let, in odrasli se cepijo enkrat, če pa imajo oslabljen imunski sistem pa dvakrat v razmaku treh tednov. Cepiti se ne smejo le osebe, ki so alergične na sestavine cepiva, pri akutnih boleznih z visoko telesno temperaturo pa se cepljenje odloži do ozdravitve. Pripravljeni na vse V primeru izbruha pandemske gripe bodo organizirane ločene ambulante za bolnike z novo gripo in ostale, zato ni nujno, da bo bolnika z gripo pregledal njegov zdravnik. Ljubljanska urgenca bo v tem primeru preseljena Zdravstveni dom na Metelkovi.

Virus nove gripe je začel intenzivneje krožiti kot doslej, zato tudi v Sloveniji priporočajo cepljenje, ki se začne v ponedeljek.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Cepite se kljub pomislekom V Sloveniji bo na voljo 64 cepilnih centrov. Posameznik se lahko cepi v katerem koli, ne glede na to, od kod prihaja. Se pa mora vsak naročiti na cepljenje. Podatki in kontakti so na voljo na spletni strani http://ustavimo-gripo.si. Za cepljenje Na Inštitutu za varovanje zdravja svetujejo cepljenje, čeprav so se tudi pri nas kot v svetu pojavili dvomi o stranskih učinkih. Prav tako ne velja več prvotno priporočilo, da cepljenje ni priporočljivo za otroke, nosečnice in starejše. Cepijo se lahko vsi otroci od starosti šestih mesecev naprej. Za pol leta do devet let stare otroke je priporočeno, da so cepljeni dvakrat v razmaku treh tednov s polovičnima odmerkoma. Otroci, starejši od deset let, in odrasli se cepijo enkrat, če pa imajo oslabljen imunski sistem pa dvakrat v razmaku treh tednov. Cepiti se ne smejo le osebe, ki so alergične na sestavine cepiva, pri akutnih boleznih z visoko telesno temperaturo pa se cepljenje odloži do ozdravitve. Pripravljeni na vse V primeru izbruha pandemske gripe bodo organizirane ločene ambulante za bolnike z novo gripo in ostale, zato ni nujno, da bo bolnika z gripo pregledal njegov zdravnik. Ljubljanska urgenca bo v tem primeru preseljena Zdravstveni dom na Metelkovi. ### Odziv: Virus nove gripe je začel intenzivneje krožiti kot doslej, zato tudi v Sloveniji priporočajo cepljenje, ki se začne v ponedeljek.

Jaslice v Postojni znova zaživele Spremljevalni program, ki spremlja žive jaslice, sta popestrila tudi Oto Pestner in Helena Blagne z glasbenimi vložki. Tudi deževno vreme ni ustavilo številnih obiskovalcev, ki so si v mokri jami ogledali uro trajajoč program. Vodja prireditve Dragan Kiković nam je dejal, da so pričakovali morda 200 ljudi več. Letošnje jaslice so jubilejne − postavili so jih namreč že dvajsetič. Cena vstopnice je 15 evrov za odrasle in 9 evrov za otroke od 6. do 14. leta starosti. Poleg jaslic poteka tudi dvodnevni sejem čokolade, spremlja pa ga božični sejem. Več v videoprispevku.

Naše najbolj znane žive jaslice v Postojnski jami so znova "zaživele". Prvi dan jih je obiskalo precej ljudi.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Jaslice v Postojni znova zaživele Spremljevalni program, ki spremlja žive jaslice, sta popestrila tudi Oto Pestner in Helena Blagne z glasbenimi vložki. Tudi deževno vreme ni ustavilo številnih obiskovalcev, ki so si v mokri jami ogledali uro trajajoč program. Vodja prireditve Dragan Kiković nam je dejal, da so pričakovali morda 200 ljudi več. Letošnje jaslice so jubilejne − postavili so jih namreč že dvajsetič. Cena vstopnice je 15 evrov za odrasle in 9 evrov za otroke od 6. do 14. leta starosti. Poleg jaslic poteka tudi dvodnevni sejem čokolade, spremlja pa ga božični sejem. Več v videoprispevku. ### Odziv: Naše najbolj znane žive jaslice v Postojnski jami so znova "zaživele". Prvi dan jih je obiskalo precej ljudi.

Zaradi luknje ob gumi Glede na to, da se od Gračišča in okoliških vasi precej ljudi vozi v Koper, menim, da bi se moralo cesto med Dvori in Gračiščem nujno sanirati, nam je dejal Kolja Štemberger, bralec iz Popetrov. Na poti v Koper se je na ozki in dotrajani cesti v odseku od razcepa za Kubed ter gostišča Mohoreč umikal nasproti vozečemu avtomobilu in zapeljal v eno od lukenj. Luknje vse večje Zadnjo desno gumo mu je razneslo, sprednjo pa prerezalo. Luknje se zaradi snega, dežja in mraza večajo, zadnje tedne pa cesto po njegovih besedah uničujejo tudi tovornjaki Primorja, ki odvažajo material v Sočergi. Policija je naredila zapisnik, škodo pa je bralec prijavil na zavarovalnico, ki naj bi terjala krivdno odgovornost vzdrževalca ceste. Škode ne bo plačal Vse to se ne bi zgodilo, če bi bile nameščene opozorilne table. Postavili so jih šele po tem, ko sem poškodoval gume na svojem avtomobilu, pravi Štemberger in dodaja, da škode ne namerava plačati iz svojega žepa in da bo, če bo treba, škodo terjal prek sodišča. Mestna občina Koper sicer že nekaj let od upravljalca, Direkcije RS za ceste (DRSC), zahteva rekonstrukcijo tega odseka državne ceste. Na DRSC pa so nas odpravili, češ da je cesta občinska. Popraviti mora Primorje Kot nam je povedala Tanja Mejak iz CPK, ki je vzdrževalec te ceste, so postavili prometno signalizacijo za opozarjanje na nevarnost udarnih jam na mestih poškodb. Cesto si je ogledal tudi prometni inšpektor in izdal nalog za postavitev signalizacije ter družbi Primorje odredbo za popravilo ceste in pridobitev ustreznih soglasij za uporabo navedenega priključka, pojasnjuje in dodaja, da je bila rekonstrukcija ceste sicer predvidena že dlje, a je zanjo pristojna DRSC.

Opozorilno tablo postavili šele potem, ko si je poškodoval avto.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Zaradi luknje ob gumi Glede na to, da se od Gračišča in okoliških vasi precej ljudi vozi v Koper, menim, da bi se moralo cesto med Dvori in Gračiščem nujno sanirati, nam je dejal Kolja Štemberger, bralec iz Popetrov. Na poti v Koper se je na ozki in dotrajani cesti v odseku od razcepa za Kubed ter gostišča Mohoreč umikal nasproti vozečemu avtomobilu in zapeljal v eno od lukenj. Luknje vse večje Zadnjo desno gumo mu je razneslo, sprednjo pa prerezalo. Luknje se zaradi snega, dežja in mraza večajo, zadnje tedne pa cesto po njegovih besedah uničujejo tudi tovornjaki Primorja, ki odvažajo material v Sočergi. Policija je naredila zapisnik, škodo pa je bralec prijavil na zavarovalnico, ki naj bi terjala krivdno odgovornost vzdrževalca ceste. Škode ne bo plačal Vse to se ne bi zgodilo, če bi bile nameščene opozorilne table. Postavili so jih šele po tem, ko sem poškodoval gume na svojem avtomobilu, pravi Štemberger in dodaja, da škode ne namerava plačati iz svojega žepa in da bo, če bo treba, škodo terjal prek sodišča. Mestna občina Koper sicer že nekaj let od upravljalca, Direkcije RS za ceste (DRSC), zahteva rekonstrukcijo tega odseka državne ceste. Na DRSC pa so nas odpravili, češ da je cesta občinska. Popraviti mora Primorje Kot nam je povedala Tanja Mejak iz CPK, ki je vzdrževalec te ceste, so postavili prometno signalizacijo za opozarjanje na nevarnost udarnih jam na mestih poškodb. Cesto si je ogledal tudi prometni inšpektor in izdal nalog za postavitev signalizacije ter družbi Primorje odredbo za popravilo ceste in pridobitev ustreznih soglasij za uporabo navedenega priključka, pojasnjuje in dodaja, da je bila rekonstrukcija ceste sicer predvidena že dlje, a je zanjo pristojna DRSC. ### Odziv: Opozorilno tablo postavili šele potem, ko si je poškodoval avto.

Sodili bodo le v nujnih zadevah Sodniki zahtevajo, naj se sodniške plače uredijo z zakonom o sodniški službi in usklajujejo tako,da je zagotovljena njihova realna vrednost, ki jo je treba tudi ohranjati. Sodniška plača mora bititudi v ustreznem razmerju s povprečno plačo v Sloveniji. Zahtevajo tudi, da se dodatek na delovnodobo, doseženo do konca 2007, obračuna po starem. "Ves čas smo si prizadevali, da se zadeve uredijo na odgovoren način, zato tudi tokrat v okvirunapovedi stavke ponujamo roko in predlagamo, naj se zaradi sporazumnega reševanja nastalega sporačim prej začnejo usklajevanja oziroma pogovor o plačah," je dejala Janja Roblek, predsednica stavkovnega odbora. Stavkovni odbor Stavkovni odbor sestavljajo: Janja Roblek, predsednica dr. Miodrag Đorđević, član dr. Aleksej Cvetko, član mag. Igor Strnad, član Ivanka Berič, članica. Sodniki zahtevajo, naj se njihove plače uskladijo s primerljivimi plačami poslancev inministrov. To pomeni, da bi plača najnižje uvrščenega okrajnega sodnika bila enaka plači za 49.plačni razred po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), plača najnižje uvrščenegaokrožnega sodnika plači za 51. plačni razred po ZSPJS, plača višjega sodnika plači za 57. plačnirazred in plača vrhovnega sodnika plači za 63. plačni razred. Vse preostale razvrstitve sodnikov pabi se temu ustrezno prilagodile. Pripravljeni na pogajanja "Stavkovni odbor si bo ves čas od napovedi do realizacije stavke prizadeval, da bi se zadevarešila na miren način, s pogajanji, in bo v ta namen storil vse potrebno," je pojasnilaRoblekova. Stavke ne bo, če bo dogovor z vlado takšen, da bo pomenil zakonsko sistemsko ureditevsodniških plač. Po besedah Roblekove so se pripravljeni pogajati, ali gre za ustrezno umestitev vplačne razrede v sklopu zakona o sistemu plač v javnem sektorju ali pa za ureditev v sklopu zakonao sodniški službi, vendar pa prednost dajejo slednjemu. Zadeve, o katerih bodo sodniki odločali kljub stavki, so: odvzem prostosti, dežurnapreiskovalna služba, dežurna služba v postopku za prekrške, zadeve s področja azila, zadeve, ki sotik pred zastaranjem in podobno. Vse obravnave, ki ne bodo nujne, bodo preložene. Preložene bodotik pred zdajci, saj sodniki dopuščajo možnost dogovora. Prav tako ne bodo odpovedali obravnavsodniki, ki ne bodo stavkali. Visoka podpora stavki Podpora stavki je 73,88 odstotna, saj jo podpira 809 od 1095 sodnikov. Obvestilo o stavki bo poslano predsedniku vlade Janezu Janši, predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju, ministru za javno upravo Gregorju Virantu, generalnemu državnemu pravobranilcu Lucijanu Bembiču in predsednikom vseh sodišč. Šturm in Virant ne podpirata stavke Minister za javno upravo Gregor Virant pravi, da je nanje pripravljen, popuščanje pa se muzdi malo verjetno. Po njegovem mnenju je sicer stavka neutemeljena. Z ministrstva za pravosodje so sporočili, da obžalujejo dokončno odločitev o sodniškistavki. Minister za pravosodje Lovro Šturm je že večkrat povedal, da sodniške stavke ne podpira, saj ne bodoprinesla k ničemur. Mnenja glede zakonitosti sodniške stavke se še vedno razlikujejo. Šturm poudarja, da stavka ne more pomagati ugledu slovenskega sodstva. © SašaDespot Z ministrstva so sporočili, da so pri iskanju začasne rešitve glede sodniških plač in vdogovoru z ministrstvom za finance in ministrstvom za javno upravo zagotovili dodatne tri milijoneevrov za odpravo sodnih zaostankov. Skupaj je bilo zagotovljenih šest milijonov evrov, kar vpovprečju pomeni 15-odstotno povišanje plače na sodnika, vendar pa sodniki ponujenega nisosprejeli. Sodniki so se na plačni sistem pritožili, zato bo odločitev deležna sodne in ustavne presoje."Vlada RS bo odločitev Ustavnega sodišča RS spoštovala," so še zapisali na ministrstvu. Bush zgolj naključje Datum stavke sicer sovpada z obiskom ameriškega predsednika Georgea Busha v Sloveniji. Čeprav so nekateri sodniki še nedavno poudarjali, da jeto dober datum, ker bo takrat Slovenija pod drobnogledom tujih medijev, stavkovni odbor pravi, dadoločeni datum ni povezan s tem pomembnim obiskom. Kot pravi predsedujoča stavkovnemu odboru JanjaRoblek, so ta datum določili, da bi vladi dali dovolj časa za pripravo na pogajanja. "Ne gre za politično akcijo, ampak stanovsko," je poudaril član odbora Miodrag Đorđević.

Predsednica stavkovnega odbora Janja Roblek je sporočila, da bodo sodniki od 9. junija od 8. ure do 11. junija do 16.30 opozorilno stavkali, kar sovpada z vrhom EU-ZDA.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Sodili bodo le v nujnih zadevah Sodniki zahtevajo, naj se sodniške plače uredijo z zakonom o sodniški službi in usklajujejo tako,da je zagotovljena njihova realna vrednost, ki jo je treba tudi ohranjati. Sodniška plača mora bititudi v ustreznem razmerju s povprečno plačo v Sloveniji. Zahtevajo tudi, da se dodatek na delovnodobo, doseženo do konca 2007, obračuna po starem. "Ves čas smo si prizadevali, da se zadeve uredijo na odgovoren način, zato tudi tokrat v okvirunapovedi stavke ponujamo roko in predlagamo, naj se zaradi sporazumnega reševanja nastalega sporačim prej začnejo usklajevanja oziroma pogovor o plačah," je dejala Janja Roblek, predsednica stavkovnega odbora. Stavkovni odbor Stavkovni odbor sestavljajo: Janja Roblek, predsednica dr. Miodrag Đorđević, član dr. Aleksej Cvetko, član mag. Igor Strnad, član Ivanka Berič, članica. Sodniki zahtevajo, naj se njihove plače uskladijo s primerljivimi plačami poslancev inministrov. To pomeni, da bi plača najnižje uvrščenega okrajnega sodnika bila enaka plači za 49.plačni razred po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), plača najnižje uvrščenegaokrožnega sodnika plači za 51. plačni razred po ZSPJS, plača višjega sodnika plači za 57. plačnirazred in plača vrhovnega sodnika plači za 63. plačni razred. Vse preostale razvrstitve sodnikov pabi se temu ustrezno prilagodile. Pripravljeni na pogajanja "Stavkovni odbor si bo ves čas od napovedi do realizacije stavke prizadeval, da bi se zadevarešila na miren način, s pogajanji, in bo v ta namen storil vse potrebno," je pojasnilaRoblekova. Stavke ne bo, če bo dogovor z vlado takšen, da bo pomenil zakonsko sistemsko ureditevsodniških plač. Po besedah Roblekove so se pripravljeni pogajati, ali gre za ustrezno umestitev vplačne razrede v sklopu zakona o sistemu plač v javnem sektorju ali pa za ureditev v sklopu zakonao sodniški službi, vendar pa prednost dajejo slednjemu. Zadeve, o katerih bodo sodniki odločali kljub stavki, so: odvzem prostosti, dežurnapreiskovalna služba, dežurna služba v postopku za prekrške, zadeve s področja azila, zadeve, ki sotik pred zastaranjem in podobno. Vse obravnave, ki ne bodo nujne, bodo preložene. Preložene bodotik pred zdajci, saj sodniki dopuščajo možnost dogovora. Prav tako ne bodo odpovedali obravnavsodniki, ki ne bodo stavkali. Visoka podpora stavki Podpora stavki je 73,88 odstotna, saj jo podpira 809 od 1095 sodnikov. Obvestilo o stavki bo poslano predsedniku vlade Janezu Janši, predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju, ministru za javno upravo Gregorju Virantu, generalnemu državnemu pravobranilcu Lucijanu Bembiču in predsednikom vseh sodišč. Šturm in Virant ne podpirata stavke Minister za javno upravo Gregor Virant pravi, da je nanje pripravljen, popuščanje pa se muzdi malo verjetno. Po njegovem mnenju je sicer stavka neutemeljena. Z ministrstva za pravosodje so sporočili, da obžalujejo dokončno odločitev o sodniškistavki. Minister za pravosodje Lovro Šturm je že večkrat povedal, da sodniške stavke ne podpira, saj ne bodoprinesla k ničemur. Mnenja glede zakonitosti sodniške stavke se še vedno razlikujejo. Šturm poudarja, da stavka ne more pomagati ugledu slovenskega sodstva. © SašaDespot Z ministrstva so sporočili, da so pri iskanju začasne rešitve glede sodniških plač in vdogovoru z ministrstvom za finance in ministrstvom za javno upravo zagotovili dodatne tri milijoneevrov za odpravo sodnih zaostankov. Skupaj je bilo zagotovljenih šest milijonov evrov, kar vpovprečju pomeni 15-odstotno povišanje plače na sodnika, vendar pa sodniki ponujenega nisosprejeli. Sodniki so se na plačni sistem pritožili, zato bo odločitev deležna sodne in ustavne presoje."Vlada RS bo odločitev Ustavnega sodišča RS spoštovala," so še zapisali na ministrstvu. Bush zgolj naključje Datum stavke sicer sovpada z obiskom ameriškega predsednika Georgea Busha v Sloveniji. Čeprav so nekateri sodniki še nedavno poudarjali, da jeto dober datum, ker bo takrat Slovenija pod drobnogledom tujih medijev, stavkovni odbor pravi, dadoločeni datum ni povezan s tem pomembnim obiskom. Kot pravi predsedujoča stavkovnemu odboru JanjaRoblek, so ta datum določili, da bi vladi dali dovolj časa za pripravo na pogajanja. "Ne gre za politično akcijo, ampak stanovsko," je poudaril član odbora Miodrag Đorđević. ### Odziv: Predsednica stavkovnega odbora Janja Roblek je sporočila, da bodo sodniki od 9. junija od 8. ure do 11. junija do 16.30 opozorilno stavkali, kar sovpada z vrhom EU-ZDA.

Večer in Dnevnik bodo spet brali Na pobudo novega župana Andreja Fištravca je Mestna občina Maribor z današnjim dnem naročila tiskane izdaje dnevnih časopisov Večer in Dnevnik ter tednika 7 dni. Na občini teh prej niso prejemali, saj jim prejšnji župan Franc Kangler očitno ni bil naklonjen in je večkrat javno kritiziral delovanje njihovih novinarjev. "Bivše vodstvo občine je v začetku lanskega leta odjavilo naročnino časniku Večer, predvidevam da zaradi kritičnega poročanja novinarjev in opozarjanj na številne nepravilnosti. Osebno si ne morem predstavljati, da je občina lahko odjavila dnevni časopis, ki ima edini redno rubriko o Mariboru in vsakodnevno poroča o delovanju lokalne skupnosti," je v današnjem sporočilu za javnost zapisal novi župan Fištravec, ki je županske posle prevzel na začetku tega tedna. "Vodstvo Mestne občine Maribor podpira uredniško neodvisnost medijev in si želi konstruktivnega sodelovanja s sedmo silo," je še dodal. Kot redni naročnik dnevnih časopisov Delo, Finance, Slovenske novice in brezplačnika Žurnal24 so tako na mariborski občini znova postali naročnik časnika Večer in povsem na novo časopisa Dnevnik. Prav tako bodo lahko prebirali tednik 7 dni, ki ga izdaja ČZP Večer s sedežem v Mariboru.

Fištravec je spet naročil časnika, ki ga je prejšnji župan odjavil.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Večer in Dnevnik bodo spet brali Na pobudo novega župana Andreja Fištravca je Mestna občina Maribor z današnjim dnem naročila tiskane izdaje dnevnih časopisov Večer in Dnevnik ter tednika 7 dni. Na občini teh prej niso prejemali, saj jim prejšnji župan Franc Kangler očitno ni bil naklonjen in je večkrat javno kritiziral delovanje njihovih novinarjev. "Bivše vodstvo občine je v začetku lanskega leta odjavilo naročnino časniku Večer, predvidevam da zaradi kritičnega poročanja novinarjev in opozarjanj na številne nepravilnosti. Osebno si ne morem predstavljati, da je občina lahko odjavila dnevni časopis, ki ima edini redno rubriko o Mariboru in vsakodnevno poroča o delovanju lokalne skupnosti," je v današnjem sporočilu za javnost zapisal novi župan Fištravec, ki je županske posle prevzel na začetku tega tedna. "Vodstvo Mestne občine Maribor podpira uredniško neodvisnost medijev in si želi konstruktivnega sodelovanja s sedmo silo," je še dodal. Kot redni naročnik dnevnih časopisov Delo, Finance, Slovenske novice in brezplačnika Žurnal24 so tako na mariborski občini znova postali naročnik časnika Večer in povsem na novo časopisa Dnevnik. Prav tako bodo lahko prebirali tednik 7 dni, ki ga izdaja ČZP Večer s sedežem v Mariboru. ### Odziv: Fištravec je spet naročil časnika, ki ga je prejšnji župan odjavil.

Delavka pet mesecev brez bolniške "Delodajalec Mesnine je na zavod vložil zahtevo za povračilo izplačanega nadomestila plače le za november 2012," so potrdili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Še ta zahtevek pa so zaradi nepravilnosti zavrnili. V četrtek smo pisali o noseči delavki Radi Vukobrat, ki ji Mesnine že več mesecev niso izplačale bolniške in na ZZZS niso poslali niti zahtevka za povračilo. Ni še pravne podlage Zavod. Julija bo imel ZZZS zaradi spremenjenega 137. člena zakona o delovnih razmerjih pravno podlago, da nadomestila, če jih delodajalec ne plača, nakaže neposredno delavcem. Ko gre za bolniško odsotnost, daljšo od 30 delovnih dni, to krije zavod. Kljub temu pa mora delodajalec denar založiti in delavcu izplačati nadomestilo plače ter nato od ZZZS zahtevati povračilo. Na zavodu sicer že zaznavajo vse več vprašanj tako delavcev kot tudi delodajalcev glede možnosti neposrednega izplačila nadomestila plače. Izvesti morajo obračun Direktor Mesnin Aleš Božič je pojasnil, da imajo v podjetju likvidnostne težave, zato zamujajo tudi z izplačili plač. Za nadomestilo pa bi lahko po njegovih besedah zaprosili šele po izplačilu plače. "Vsekakor je smiselno, da zavarovana oseba nadaljuje postopek zoper delodajalca pred sodiščem. Če bi bil uveden stečajni postopek, je treba terjatev prijaviti v stečajno maso, ob izbrisu delodajalca iz sodnega registra pa stopi v njegov dolžniški položaj jamstveni in preživninski sklad oziroma osebno odgovorni aktivni družbeniki," Vukobratovi svetujejo na ZZZS. Vukobratova se še boji, da bo imela zaradi neizplačanega nadomestila pozneje nižje porodniško nadomestilo. "Ni pomembno, ali je bila nekomu plača ali nadomestilo plače izplačano, pomembno je, da je bil izveden obračun," k temu dodajajo na ministrstvu za družino.

Noseči delavki ne izplačajo bolniške, na ZZZS ji svetujejo, naj nadaljuje pred sodiščem.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Delavka pet mesecev brez bolniške "Delodajalec Mesnine je na zavod vložil zahtevo za povračilo izplačanega nadomestila plače le za november 2012," so potrdili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Še ta zahtevek pa so zaradi nepravilnosti zavrnili. V četrtek smo pisali o noseči delavki Radi Vukobrat, ki ji Mesnine že več mesecev niso izplačale bolniške in na ZZZS niso poslali niti zahtevka za povračilo. Ni še pravne podlage Zavod. Julija bo imel ZZZS zaradi spremenjenega 137. člena zakona o delovnih razmerjih pravno podlago, da nadomestila, če jih delodajalec ne plača, nakaže neposredno delavcem. Ko gre za bolniško odsotnost, daljšo od 30 delovnih dni, to krije zavod. Kljub temu pa mora delodajalec denar založiti in delavcu izplačati nadomestilo plače ter nato od ZZZS zahtevati povračilo. Na zavodu sicer že zaznavajo vse več vprašanj tako delavcev kot tudi delodajalcev glede možnosti neposrednega izplačila nadomestila plače. Izvesti morajo obračun Direktor Mesnin Aleš Božič je pojasnil, da imajo v podjetju likvidnostne težave, zato zamujajo tudi z izplačili plač. Za nadomestilo pa bi lahko po njegovih besedah zaprosili šele po izplačilu plače. "Vsekakor je smiselno, da zavarovana oseba nadaljuje postopek zoper delodajalca pred sodiščem. Če bi bil uveden stečajni postopek, je treba terjatev prijaviti v stečajno maso, ob izbrisu delodajalca iz sodnega registra pa stopi v njegov dolžniški položaj jamstveni in preživninski sklad oziroma osebno odgovorni aktivni družbeniki," Vukobratovi svetujejo na ZZZS. Vukobratova se še boji, da bo imela zaradi neizplačanega nadomestila pozneje nižje porodniško nadomestilo. "Ni pomembno, ali je bila nekomu plača ali nadomestilo plače izplačano, pomembno je, da je bil izveden obračun," k temu dodajajo na ministrstvu za družino. ### Odziv: Noseči delavki ne izplačajo bolniške, na ZZZS ji svetujejo, naj nadaljuje pred sodiščem.

Začetek del čez nekaj tednov Izvajalcu Alpine Bau smo povedali, da velja pogodba in da se o podražitvi ne pogovarjamo, je na sestanku s predstavniki Krajevne skupnosti (KS) Žusterna glede predora Markovec zagotovila Mateja Duhovnik, predsednica uprave Družbe za avtoceste v RS (Dars). Dve delovni skupini Kot je razložila Duhovnikova, so se z vodstvom podjetja Alpine Bau sestali v ponedeljek in določili dve delovni skupini, ki bosta pripravili vse potrebno za nadaljevanje gradnje predora; treba je namreč prevzeti gradbišče, urediti vsa uporabna dovoljenja, ki so se do zdaj glasila na CPM, treba pa je rešiti tudi vprašanje glede izplačil podizvajalcev. Alpine Bau se je s slovaško Skansko, ki gradi na izolski strani predora, že pogovarjal in na Darsu upajo, da bodo graditi začeli zelo hitro. Plačanih deset milijonov Kdaj naj bi se gradnja nadaljevala, na Darsu še ne vedo, usklajevanja delovnih komisij pa bodo zagotovo potekala še nekaj tednov. Vrednost vseh situacij, ki jih je sicer Dars do zdaj priznal CPM ter Alpine Bau, je visoka okrog 11 milijonov evrov, plačanih pa je bilo deset, od tega približno osem milijonov CPM ter dva Alpine Bauu. Trenutno je izkopanih 43 odstotkov predora, potrebnih pa bo še 600 metrov rezkanja v vsaki cevi. Naša želja je, da se predor čim prej dokonča, hočemo pa, da se dokonča tudi varno, je ob tem dejal Boštjan Lovšin, predsednik komisije KS Žusterna za nadzor nad gradnjo predora, in dodal, da so do zdaj zaznali nekaj manjših razpok na stavbah, za katere računajo, da bodo uspešno sanirane.

Predor Markovec. Na Darsu zagotavljajo, da se vrednost del ne bo povišala, o rokih pa obljub ne morejo dajati.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Začetek del čez nekaj tednov Izvajalcu Alpine Bau smo povedali, da velja pogodba in da se o podražitvi ne pogovarjamo, je na sestanku s predstavniki Krajevne skupnosti (KS) Žusterna glede predora Markovec zagotovila Mateja Duhovnik, predsednica uprave Družbe za avtoceste v RS (Dars). Dve delovni skupini Kot je razložila Duhovnikova, so se z vodstvom podjetja Alpine Bau sestali v ponedeljek in določili dve delovni skupini, ki bosta pripravili vse potrebno za nadaljevanje gradnje predora; treba je namreč prevzeti gradbišče, urediti vsa uporabna dovoljenja, ki so se do zdaj glasila na CPM, treba pa je rešiti tudi vprašanje glede izplačil podizvajalcev. Alpine Bau se je s slovaško Skansko, ki gradi na izolski strani predora, že pogovarjal in na Darsu upajo, da bodo graditi začeli zelo hitro. Plačanih deset milijonov Kdaj naj bi se gradnja nadaljevala, na Darsu še ne vedo, usklajevanja delovnih komisij pa bodo zagotovo potekala še nekaj tednov. Vrednost vseh situacij, ki jih je sicer Dars do zdaj priznal CPM ter Alpine Bau, je visoka okrog 11 milijonov evrov, plačanih pa je bilo deset, od tega približno osem milijonov CPM ter dva Alpine Bauu. Trenutno je izkopanih 43 odstotkov predora, potrebnih pa bo še 600 metrov rezkanja v vsaki cevi. Naša želja je, da se predor čim prej dokonča, hočemo pa, da se dokonča tudi varno, je ob tem dejal Boštjan Lovšin, predsednik komisije KS Žusterna za nadzor nad gradnjo predora, in dodal, da so do zdaj zaznali nekaj manjših razpok na stavbah, za katere računajo, da bodo uspešno sanirane. ### Odziv: Predor Markovec. Na Darsu zagotavljajo, da se vrednost del ne bo povišala, o rokih pa obljub ne morejo dajati.

Država marca brez prispevkov obrtnikov Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so že v začetku januarja od vlade zahtevali sprejem določenih ukrepov, ki bi omogočili ponoven zagon slovenskega gospodarstva, a ker njihovih zahtev niso v celoti upoštevali, sledijo prvi ukrepi. V prvi polovici marca naj bi obrtniki začeli postopoma dvigovati denar na bankah in bankomatih, sredi marca pa pripravljajo javni protest v središču Ljubljane. Obrtniki bodo zaradi težkih razmer, v katerih so se znašli, v začetku marca na Davčno upravo RS (Durs) najverjetneje začeli vlagati prošnje za obročno odplačevanje prispevkov, ne glede na odgovor pa marca prispevkov in davkov ne bodo plačali, so v sporočilu za javnost zapisali na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Obrtniki so na posvetih s konkretnimi težavami, ki jih imajo, podprli prizadevanja zbornice, naj vztraja pri zahtevah za ureditev razmer v malem gospodarstvu, menijo pa tudi, da jih vlada premalo upošteva, da skrbi le za velika podjetja in med drugim rešuje tudi banke. Državljanska nepokorščina Upravni odbor OZS je na seji konec januarja sklenil, da bodo obrtniki ostali v dialogu s predstavniki vlade, kljub temu pa bodo nadaljevali tudi z dejavnostmi za državljansko nepokorščino. To bodo izvedli, če do sredine marca zakonske spremembe za izboljšanje poslovnega okolja ne bodo sprejete, so sklenili na januarski seji. Lani je s poslovanjem prenehalo 6471 obrtnih podjetij, od tega največ v gradbeni dejavnosti (2381), v storitveni dejavnosti (1681) ter v prometni dejavnosti (713). Leta 2009 je s poslovanjem prenehalo 4500 obrtnih podjetij, so navedli v OZS. OZS je lani vladi predstavila 93 zahtev, od katerih jih je 13 že uresničenih, 12 delno realiziranih in 29 v postopku priprave; 18 je nerealiziranih, 21 zahtev pa je za vlado nesprejemjlivih. Ukrepi "niso primerni" Na ministrstvu za gospodarstvo so ocenili, da ukrepi, ki jih pripravljajo obrtniki, niso primerni, saj bodo po njihovem še poslabšali stanje v gospodarstvu in nič prispevali k reševanju problemov. Dejali so še, da se je vlada takoj odzvala na zahteve OZS in da je nekatere zakone že sprejela, za posamezne rešitve pa se pristojna ministrstva še pogovarjajo in usklajujejo z OZS. "Vlada pripravlja vrsto zakonodajnih predlogov za povečanje likvidnosti gospodarstva, zmanjšanje plačilne nediscipline, zmanjšanje dela na črno in sive ekonomije. Razlogov za trditve, češ, da vlada ne upošteva predlogov OZS, zatorej ni," so še poudarili na gospodarskem ministrstvu. Zaskrbljeni nad dvigovanjem denarja Na finančnem ministrstvu pa so zaskrbljeni nad demonstrativnim dvigovanjem denarja iz bank in bankomatov. "Menimo, da tak način izražanja nezadovoljstva ne bi bil primeren in bi lahko kvečjemu poslabšal že tako zaostrene finančne pogoje, v katerih obrtniki in podjetniki trenutno poslujejo," so poudarili in dodali, da tovrstno usklajeno delovanje v širšem obsegu lahko privede do pojava vsesplošnega nezaupanja v bančni in plačilni sistem ter posledično do težko popravljivega negativnega vpliva na širšo finančno stabilnost v državi.

Zaradi težkih razmer obrtniki marca ne bodo plačali prispevkov in davkov, zaprosili bodo za obročno odplačevanje. Sredi marca javni protest v Ljubljani. Priprave za državljansko nepokorščino v teku.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Država marca brez prispevkov obrtnikov Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so že v začetku januarja od vlade zahtevali sprejem določenih ukrepov, ki bi omogočili ponoven zagon slovenskega gospodarstva, a ker njihovih zahtev niso v celoti upoštevali, sledijo prvi ukrepi. V prvi polovici marca naj bi obrtniki začeli postopoma dvigovati denar na bankah in bankomatih, sredi marca pa pripravljajo javni protest v središču Ljubljane. Obrtniki bodo zaradi težkih razmer, v katerih so se znašli, v začetku marca na Davčno upravo RS (Durs) najverjetneje začeli vlagati prošnje za obročno odplačevanje prispevkov, ne glede na odgovor pa marca prispevkov in davkov ne bodo plačali, so v sporočilu za javnost zapisali na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Obrtniki so na posvetih s konkretnimi težavami, ki jih imajo, podprli prizadevanja zbornice, naj vztraja pri zahtevah za ureditev razmer v malem gospodarstvu, menijo pa tudi, da jih vlada premalo upošteva, da skrbi le za velika podjetja in med drugim rešuje tudi banke. Državljanska nepokorščina Upravni odbor OZS je na seji konec januarja sklenil, da bodo obrtniki ostali v dialogu s predstavniki vlade, kljub temu pa bodo nadaljevali tudi z dejavnostmi za državljansko nepokorščino. To bodo izvedli, če do sredine marca zakonske spremembe za izboljšanje poslovnega okolja ne bodo sprejete, so sklenili na januarski seji. Lani je s poslovanjem prenehalo 6471 obrtnih podjetij, od tega največ v gradbeni dejavnosti (2381), v storitveni dejavnosti (1681) ter v prometni dejavnosti (713). Leta 2009 je s poslovanjem prenehalo 4500 obrtnih podjetij, so navedli v OZS. OZS je lani vladi predstavila 93 zahtev, od katerih jih je 13 že uresničenih, 12 delno realiziranih in 29 v postopku priprave; 18 je nerealiziranih, 21 zahtev pa je za vlado nesprejemjlivih. Ukrepi "niso primerni" Na ministrstvu za gospodarstvo so ocenili, da ukrepi, ki jih pripravljajo obrtniki, niso primerni, saj bodo po njihovem še poslabšali stanje v gospodarstvu in nič prispevali k reševanju problemov. Dejali so še, da se je vlada takoj odzvala na zahteve OZS in da je nekatere zakone že sprejela, za posamezne rešitve pa se pristojna ministrstva še pogovarjajo in usklajujejo z OZS. "Vlada pripravlja vrsto zakonodajnih predlogov za povečanje likvidnosti gospodarstva, zmanjšanje plačilne nediscipline, zmanjšanje dela na črno in sive ekonomije. Razlogov za trditve, češ, da vlada ne upošteva predlogov OZS, zatorej ni," so še poudarili na gospodarskem ministrstvu. Zaskrbljeni nad dvigovanjem denarja Na finančnem ministrstvu pa so zaskrbljeni nad demonstrativnim dvigovanjem denarja iz bank in bankomatov. "Menimo, da tak način izražanja nezadovoljstva ne bi bil primeren in bi lahko kvečjemu poslabšal že tako zaostrene finančne pogoje, v katerih obrtniki in podjetniki trenutno poslujejo," so poudarili in dodali, da tovrstno usklajeno delovanje v širšem obsegu lahko privede do pojava vsesplošnega nezaupanja v bančni in plačilni sistem ter posledično do težko popravljivega negativnega vpliva na širšo finančno stabilnost v državi. ### Odziv: Zaradi težkih razmer obrtniki marca ne bodo plačali prispevkov in davkov, zaprosili bodo za obročno odplačevanje. Sredi marca javni protest v Ljubljani. Priprave za državljansko nepokorščino v teku.

Trgovinski primanjkljaj v ZDA na polletnem vrhu Ameriški trgovinski primanjkljaj se je decembra povzpel na šestmesečni vrh, na 48,8 milijarde dolarjev, poroča Bloomberg. To je tudi več od napovedi Bloombergovih ekonomistov, ki so napovedovali primanjkljaj v višini 48,5 milijarde dolarjev. Na mesečni ravni se je decembrski trgovinski primanjkljaj povečal za 3,7 odstotka. Analitiki rast ameriškega uvoza pripisujejo povečanju povpraševanja ameriških porabnikov in podjetij. Uvoz v ZDA se je mesečno povečal za 1,3 odstotka, na 227,6 milijarde dolarjev, izvoz pa za 0,7 odstotka, na 178,8 milijarde dolarjev.

Ameriški trgovinski primanjkljaj se je decembra povzpel na šestmesečni vrh, na 48,8 milijarde dolarjev, poroča Bloomberg. To j...

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Trgovinski primanjkljaj v ZDA na polletnem vrhu Ameriški trgovinski primanjkljaj se je decembra povzpel na šestmesečni vrh, na 48,8 milijarde dolarjev, poroča Bloomberg. To je tudi več od napovedi Bloombergovih ekonomistov, ki so napovedovali primanjkljaj v višini 48,5 milijarde dolarjev. Na mesečni ravni se je decembrski trgovinski primanjkljaj povečal za 3,7 odstotka. Analitiki rast ameriškega uvoza pripisujejo povečanju povpraševanja ameriških porabnikov in podjetij. Uvoz v ZDA se je mesečno povečal za 1,3 odstotka, na 227,6 milijarde dolarjev, izvoz pa za 0,7 odstotka, na 178,8 milijarde dolarjev. ### Odziv: Ameriški trgovinski primanjkljaj se je decembra povzpel na šestmesečni vrh, na 48,8 milijarde dolarjev, poroča Bloomberg. To j...

SD in SDS sta si znova bližje Rezultati pomenijo, da so se po več tednih, ko je največja vladna stranka SD bolj zaostajala, odstotki SDS in SD znova zbližali. Slednja bi po anketi Dela Stik nekoliko popravila svoj izid, podpora volivcev pa je SDS padla z 21 na 19,1. Telefonska anketa je bila opravljena med 11. in 13. majem, sodelovalo je 700 ljudi. Za SNS bi glas dalo 6,3 odstotka vprašanih, sledijo stranke DeSUS (6,2 odstotka), LDS (5,7 odstotka), Zares (5 odstotkov) in SLS (4,5 odstotka). Zunajparlamentarna NSi je tokrat prejela 2,8 odstotka glasov. Da bi volili kako drugo stranko, je odgovorilo 2,7 odstotka anketiranih. 12,9 odstotka jih ne ve, katero bi volili, 16,8 odstotka pa se jih volitev ne bi udeležilo. Vlada popravila oceno Anketiranci so bolje ocenili delo vlade in parlamenta. Vlada je za svoje delo v zadnjem mesecu po rezultatih ankete prejela srednjo oceno 2,63 (prejšnji mesec 2,29). Zelo pozitivno njeno delo ocenjuje 1,8 odstotka vprašanih, pozitivno pa 30,5 odstotka. Srednja ocena dela parlamenta se je z 2,39 prejšnji mesec ta mesec dvignila na 2,46.

Za SD bi glasovalo 17,8 odstotka vprašanih, za SDS pa 19,1 odstotka, kaže anketa Dela Stik.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: SD in SDS sta si znova bližje Rezultati pomenijo, da so se po več tednih, ko je največja vladna stranka SD bolj zaostajala, odstotki SDS in SD znova zbližali. Slednja bi po anketi Dela Stik nekoliko popravila svoj izid, podpora volivcev pa je SDS padla z 21 na 19,1. Telefonska anketa je bila opravljena med 11. in 13. majem, sodelovalo je 700 ljudi. Za SNS bi glas dalo 6,3 odstotka vprašanih, sledijo stranke DeSUS (6,2 odstotka), LDS (5,7 odstotka), Zares (5 odstotkov) in SLS (4,5 odstotka). Zunajparlamentarna NSi je tokrat prejela 2,8 odstotka glasov. Da bi volili kako drugo stranko, je odgovorilo 2,7 odstotka anketiranih. 12,9 odstotka jih ne ve, katero bi volili, 16,8 odstotka pa se jih volitev ne bi udeležilo. Vlada popravila oceno Anketiranci so bolje ocenili delo vlade in parlamenta. Vlada je za svoje delo v zadnjem mesecu po rezultatih ankete prejela srednjo oceno 2,63 (prejšnji mesec 2,29). Zelo pozitivno njeno delo ocenjuje 1,8 odstotka vprašanih, pozitivno pa 30,5 odstotka. Srednja ocena dela parlamenta se je z 2,39 prejšnji mesec ta mesec dvignila na 2,46. ### Odziv: Za SD bi glasovalo 17,8 odstotka vprašanih, za SDS pa 19,1 odstotka, kaže anketa Dela Stik.

Na meji so čakali uro in pol Čeprav je danes šele četrtek, smo na nekaterih mejnih prehodih s Hrvaško lahko naleteli na kolone pločevine, ki smo jih sicer vajeni ob koncih tedna. Najbolj sta bila obremenjena mejna prehoda Gruškovje in Dragonja, kjer so morali vozniki na prehod čakati tudi do uro in pol. Po podatkih Hrvaškega avtokluba so na hitri cesti (Istarski ipsilon) nastajali daljši zastoj v smeri Slovenije. Kot poročajo, je bila pred mejnima prehoda Dragonja in Sečovlje kolona vozil dolga tudi do 30 kilometrov. Zdaj se je stanje umirilo, promet je sicer še naprej zgoščen, vendar poteka brez posebnosti. Daljši zastoji so bili na Primorskem tudi na cesti Dragonja−Šmarje−Koper. Gnečast konec tedna Na Prometno-informacijskem centru za državne ceste pričakujejo povečan promet v petek popoldan v smeri Hrvaške, v soboto ves dan in v nedeljo popoldan v obratni smeri. Nasvet: ubiranje alternativnih poti, strpnost in upoštevanje predpisov. Poskrbite, da boste imeli s seboj dovolj osvežilne pijače.

Že danes je bil močno povečan promet na nekaterih mejnih prehodih.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Na meji so čakali uro in pol Čeprav je danes šele četrtek, smo na nekaterih mejnih prehodih s Hrvaško lahko naleteli na kolone pločevine, ki smo jih sicer vajeni ob koncih tedna. Najbolj sta bila obremenjena mejna prehoda Gruškovje in Dragonja, kjer so morali vozniki na prehod čakati tudi do uro in pol. Po podatkih Hrvaškega avtokluba so na hitri cesti (Istarski ipsilon) nastajali daljši zastoj v smeri Slovenije. Kot poročajo, je bila pred mejnima prehoda Dragonja in Sečovlje kolona vozil dolga tudi do 30 kilometrov. Zdaj se je stanje umirilo, promet je sicer še naprej zgoščen, vendar poteka brez posebnosti. Daljši zastoji so bili na Primorskem tudi na cesti Dragonja−Šmarje−Koper. Gnečast konec tedna Na Prometno-informacijskem centru za državne ceste pričakujejo povečan promet v petek popoldan v smeri Hrvaške, v soboto ves dan in v nedeljo popoldan v obratni smeri. Nasvet: ubiranje alternativnih poti, strpnost in upoštevanje predpisov. Poskrbite, da boste imeli s seboj dovolj osvežilne pijače. ### Odziv: Že danes je bil močno povečan promet na nekaterih mejnih prehodih.

Zagreb zahteva takojšnjo odstranitev žice ob meji Hrvaško zunanje ministrstvo je slovenskim diplomatom v Zagrebu predalo noto, v kateri protestira in izraža resno zaskrbljenost zaradi nadaljnjega postavljanja bodeče žice na območju, ki pripada Republiki Hrvaški. Kot piše v sporočilu za javnost, ki ga je hrvaško ministrstvo popoldne objavilo na svoji spletni strani, se zahteva po takojšnji odstranitvi žičnate ograje nanaša predvsem na območje reke Sotle, ki je po mnenju Zagreba pripada hrvaškim katastrskim občinam Novi Dvor Klanječki, Miljana in Klanjec. (Foto: EPA) $("#figure_1111160 img").load(function() { setTimeout('$("#figure_1111160 .figcaption").css("width", $("#figure_1111160 img").width() ).show();', 1000); }); Hrvaški diplomati v četrti noti zapored ocenjujejo, da so poteze Slovenije v popolnem nasprotju z izjavami njenega državnega vrha koncem novembra. "Takrat je bilo rečeno, da Slovenija ne bo nadaljevala z postavljanje žice, na območjih, ki bi se lahko izkazala za sporna pri določanju meje,  ter da bo na teh območjih uveljavila nekatere druge ukrepe za nadzor meje,"  sporočajo iz Zagreba in ob tem zavračajo navedbe slovenskih iz diplomatskih not, da je postavitev bodeče žice le začasen ukrep, ki nima namena prejudicirati meje niti zaostriti spora. dezurni@zurnal24.si

Zagreb z novo že četrto diplomatsko noto zahteva takojšnjo odstranitev žičnate ograje ob meji.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Zagreb zahteva takojšnjo odstranitev žice ob meji Hrvaško zunanje ministrstvo je slovenskim diplomatom v Zagrebu predalo noto, v kateri protestira in izraža resno zaskrbljenost zaradi nadaljnjega postavljanja bodeče žice na območju, ki pripada Republiki Hrvaški. Kot piše v sporočilu za javnost, ki ga je hrvaško ministrstvo popoldne objavilo na svoji spletni strani, se zahteva po takojšnji odstranitvi žičnate ograje nanaša predvsem na območje reke Sotle, ki je po mnenju Zagreba pripada hrvaškim katastrskim občinam Novi Dvor Klanječki, Miljana in Klanjec. (Foto: EPA) $("#figure_1111160 img").load(function() { setTimeout('$("#figure_1111160 .figcaption").css("width", $("#figure_1111160 img").width() ).show();', 1000); }); Hrvaški diplomati v četrti noti zapored ocenjujejo, da so poteze Slovenije v popolnem nasprotju z izjavami njenega državnega vrha koncem novembra. "Takrat je bilo rečeno, da Slovenija ne bo nadaljevala z postavljanje žice, na območjih, ki bi se lahko izkazala za sporna pri določanju meje,  ter da bo na teh območjih uveljavila nekatere druge ukrepe za nadzor meje,"  sporočajo iz Zagreba in ob tem zavračajo navedbe slovenskih iz diplomatskih not, da je postavitev bodeče žice le začasen ukrep, ki nima namena prejudicirati meje niti zaostriti spora. dezurni@zurnal24.si ### Odziv: Zagreb z novo že četrto diplomatsko noto zahteva takojšnjo odstranitev žičnate ograje ob meji.

Zoran Janković: "A Danijele ne bo?" Čas novoletnih praznikov že tradicionalno zapolnjujejo številne prireditve in silvestrovanja na prostem, priložnosti za razvedrilo in zabavo pa bo letos spet veliko. (Foto: Klemen Štular) $("#figure_747584 img").load(function() { setTimeout('$("#figure_747584 .figcaption").css("width", $("#figure_747584 img").width() ).show();', 1000); }); Veseli december in milijon obiskovalcev "Danijele ne bo?" je hudomušno pripomnil ljubljanski župan Zoran Janković ob predstavitvi letošnjega novoletnega programa v prestolnici, kjer pa za razliko od prej, priljubljene in županu ljube hrvaške pevke Danijele, ne bo med nastopajočimi. Na najdaljšo noč vas bodo na Kongresnem trgu, ki je sicer namenjen najširšemu krogu obiskovalcev, tako zabavali slovenski glasbeniki: Muff, Tabu in Učiteljice. Upajmo na lepo vreme, samo da ne bo dežja. V tem primeru, v času okrašene Ljubljane, pričakujemo milijon obiskovalcev. Zoran Janković, ljubljanski župan Sicer se bodo od sredine decembra na različnih odrih po mestnem središču prestolnice zvrstili še: Neisha, Janez Bončina Benč,Vlado Kreslin, Nina Pušlar in Mali bogovi, Željko Bebek, Nina Badrič, Željko Joksimović, ljubitelje narodno zabavne glasbe bodo letos zabavali Modrijani, Veseli svatje, za rockerje pa skupini Sam's Fever in San Di Ego band. Čarobni december v Mariboru Na mariborskem Trgu Leona Štuklja, kjer so bili lani brezplačni koncerti v sklopu Čarobnega decembra, zaradi finančnega stanja odpovedani, bodo letos  v novo leto vstopili s skupinama Kingston in Karneval band. Sicer se bodo tudi letos v decembru na odrih po Mariboru zvrstili številni bandi: Big Foot Mama, Gušti z bandom, Vlado Kreslin in Mali bogovi, Mambo Kings, Frajkinclari, Katarina Mala. Silvestrovo 2015: Celje, Novo mesto, Koper, Kranj V Celju boste letošnjo novo leto na prostem lahko pričakali v družbi Rok Ferengja & Rok'n'banda, Novomeščani v družbi Big Foot Mame, v centru Kopra bodo 31.12. 2015 nastopili Primorski fantje, na Glavnem trgu v Kranju pa Nuša Derenda. dezurni@zurnal24.si

Verjetno že razmišljate, kje boste preživeli silvestrski večer. Večja slovenska mesta so tudi letos pripravila bogat program silvestrovanj, najbogatejšega v Ljubljani, kjer pa letos ne bo Danijele.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Zoran Janković: "A Danijele ne bo?" Čas novoletnih praznikov že tradicionalno zapolnjujejo številne prireditve in silvestrovanja na prostem, priložnosti za razvedrilo in zabavo pa bo letos spet veliko. (Foto: Klemen Štular) $("#figure_747584 img").load(function() { setTimeout('$("#figure_747584 .figcaption").css("width", $("#figure_747584 img").width() ).show();', 1000); }); Veseli december in milijon obiskovalcev "Danijele ne bo?" je hudomušno pripomnil ljubljanski župan Zoran Janković ob predstavitvi letošnjega novoletnega programa v prestolnici, kjer pa za razliko od prej, priljubljene in županu ljube hrvaške pevke Danijele, ne bo med nastopajočimi. Na najdaljšo noč vas bodo na Kongresnem trgu, ki je sicer namenjen najširšemu krogu obiskovalcev, tako zabavali slovenski glasbeniki: Muff, Tabu in Učiteljice. Upajmo na lepo vreme, samo da ne bo dežja. V tem primeru, v času okrašene Ljubljane, pričakujemo milijon obiskovalcev. Zoran Janković, ljubljanski župan Sicer se bodo od sredine decembra na različnih odrih po mestnem središču prestolnice zvrstili še: Neisha, Janez Bončina Benč,Vlado Kreslin, Nina Pušlar in Mali bogovi, Željko Bebek, Nina Badrič, Željko Joksimović, ljubitelje narodno zabavne glasbe bodo letos zabavali Modrijani, Veseli svatje, za rockerje pa skupini Sam's Fever in San Di Ego band. Čarobni december v Mariboru Na mariborskem Trgu Leona Štuklja, kjer so bili lani brezplačni koncerti v sklopu Čarobnega decembra, zaradi finančnega stanja odpovedani, bodo letos  v novo leto vstopili s skupinama Kingston in Karneval band. Sicer se bodo tudi letos v decembru na odrih po Mariboru zvrstili številni bandi: Big Foot Mama, Gušti z bandom, Vlado Kreslin in Mali bogovi, Mambo Kings, Frajkinclari, Katarina Mala. Silvestrovo 2015: Celje, Novo mesto, Koper, Kranj V Celju boste letošnjo novo leto na prostem lahko pričakali v družbi Rok Ferengja & Rok'n'banda, Novomeščani v družbi Big Foot Mame, v centru Kopra bodo 31.12. 2015 nastopili Primorski fantje, na Glavnem trgu v Kranju pa Nuša Derenda. dezurni@zurnal24.si ### Odziv: Verjetno že razmišljate, kje boste preživeli silvestrski večer. Večja slovenska mesta so tudi letos pripravila bogat program silvestrovanj, najbogatejšega v Ljubljani, kjer pa letos ne bo Danijele.

Gospodarska klima v Sloveniji oktobra spet nižja Na znižanje vrednosti kazalnika gospodarske klime je vplivalo predvsem znižanje vrednosti kazalnika zaupanja potrošnikov. Glede na oktober lani in dolgoletno povprečje je bila vrednost kazalnika nižja za 13 oziroma za 23 odstotnih točk. Glede na povprečje klima slabša za 16 odstotnih točk Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bila oktobra -17 odstotnih točk, kar sta dve odstotni točki več kot septembra letos (-19 odstotnih točk). Glede na oktober lani je bila nižja za tri odstotne točke, glede na dolgoletno povprečje pa je bila nižja za 16 odstotnih točk. Vrednosti kazalnikov stanj so se v primerjavi s preteklim mesecem izboljšale, razen vrednost kazalnika zagotovljena proizvodnja; ta je ostala nespremenjena. Pričakovanja za naslednje tri mesece so večinoma neugodna, razen vrednost kazalnika pričakovano zaposlovanje. Pričakovanja o skupnih naročilih boljša, o pričakovani proizvodnji slabša Med kazalniki stanj so se glede na pretekli mesec najbolj izboljšali kazalniki skupna naročila (za 8 odstotnih točk), proizvodnja (za 6 odstotnih točk) in izvozna naročila (za 5 odstotnih točk). Med kazalniki pričakovanj so se glede na pretekli mesec najbolj znižali kazalniki pričakovana proizvodnja (za 9 odstotnih točk), pričakovan izvoz (za 6 odstotnih točk) in pričakovano skupno povpraševanje (za 5 odstotnih točk). Kazalnik konkurenčnosti na trgih EU višji za šest točk Kazalniki konkurenčnega položaja so se v primerjavi z julijem zvišali. Kazalnika konkurenčni položaj na trgih držav članic EU in konkurenčni položaj na trgih zunaj EU sta se zvišala vsak za šest odstotnih točk, medtem ko se je kazalnik konkurenčni položaj na domačem trgu zvišal za 5 odstotnih točk. kazalnik novih naročil zrasel za 25 odstotnih točk Kazalnik obseg novih naročil se je v primerjavi z julijem 2009 zvišal za 25 odstotnih točk. V oktobru 2009 je bilo kot glavni omejitveni dejavnik v proizvodnji najpogosteje navedeno nezadostno domače povpraševanje, in sicer se je s to težavo srečevalo 58 odstotkov podjetij. Sledili so naslednji omejitveni dejavniki: nezadostno tuje povpraševanje (54 odstotkov podjetij), negotove gospodarske razmere (37 odstotkov podjetij), neporavnane obveznosti iz poslovanja (24 odstotkov podjetij) in težave pri pridobivanju kreditov (22 odstotkov podjetij). V gradbeništvu zaupanje enako kot septembra Kazalnik zaupanja v gradbeništvu enak kot prejšnji mesecVrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu je bila oktobra 2009 (-55 odstotnih točk) enaka kot septembra 2009 (-55 odstotnih točk). Glede na oktober lani je bila nižja za 50 odstotnih točk, glede na dolgoletno povprečje pa je bila nižja kar za 53 odstotnih točk. Vrednosti kazalnikov stanj so se v primerjavi s preteklim mesecem le rahlo spremenile. Pričakovanja za naslednje 3 mesece so večinoma ugodna. Med kazalniki stanj je dosegel najnižjo vrednost v celotnem opazovanem obdobju kazalnik obseg gradbenih del. Glavna omejitvena dejavnika v gradbeništvu v tem mesecu sta bila nezadostno povpraševanje in velika konkurenca v panogi; z vsako od navedenih omejitev se je namreč spopadalo 52 odstotkov gradbenih podjetij. Visoke stroške dela je kot omejitev navedlo 30 odstotkov teh podjetij, visoke finančne stroške 29 odstotkov teh podjetij, težave pri pridobivanju kreditov pa 25 odstotkov teh podjetij. Zaupanje potrošnikov oktobra nižje za deset odstotnih točk Kazalnik zaupanja potrošnikov (-26 odstotnih točk) je bil oktobra 2009 za 10 odstotnih točk nižji kot septembra lani (-16 odstotnih točk). K temu so prispevale predvsem bolj pesimistične napovedi potrošnikov glede gospodarskega stanja v Sloveniji v prihodnjih 12 mesecih. Vrednost tega kazalnika je bila hkrati za 6 odstotnih točk nižja od povprečja prejšnjega leta in za 8 odstotnih točk nižja kot pred enim letom. Čeprav je kazalnik zaupanja potrošnikov septembra 2009 po dveh predhodnih mesecih padanja dosegel najvišjo vrednost po oktobru 2008, se je oktobra 2009 izenačil z vrednostjo v juliju lani.

Vrednost kazalnika gospodarske klime v Sloveniji je bila oktobra -20 odstotnih točk, kar je dve odstotni točki manj kot septembra

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Gospodarska klima v Sloveniji oktobra spet nižja Na znižanje vrednosti kazalnika gospodarske klime je vplivalo predvsem znižanje vrednosti kazalnika zaupanja potrošnikov. Glede na oktober lani in dolgoletno povprečje je bila vrednost kazalnika nižja za 13 oziroma za 23 odstotnih točk. Glede na povprečje klima slabša za 16 odstotnih točk Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bila oktobra -17 odstotnih točk, kar sta dve odstotni točki več kot septembra letos (-19 odstotnih točk). Glede na oktober lani je bila nižja za tri odstotne točke, glede na dolgoletno povprečje pa je bila nižja za 16 odstotnih točk. Vrednosti kazalnikov stanj so se v primerjavi s preteklim mesecem izboljšale, razen vrednost kazalnika zagotovljena proizvodnja; ta je ostala nespremenjena. Pričakovanja za naslednje tri mesece so večinoma neugodna, razen vrednost kazalnika pričakovano zaposlovanje. Pričakovanja o skupnih naročilih boljša, o pričakovani proizvodnji slabša Med kazalniki stanj so se glede na pretekli mesec najbolj izboljšali kazalniki skupna naročila (za 8 odstotnih točk), proizvodnja (za 6 odstotnih točk) in izvozna naročila (za 5 odstotnih točk). Med kazalniki pričakovanj so se glede na pretekli mesec najbolj znižali kazalniki pričakovana proizvodnja (za 9 odstotnih točk), pričakovan izvoz (za 6 odstotnih točk) in pričakovano skupno povpraševanje (za 5 odstotnih točk). Kazalnik konkurenčnosti na trgih EU višji za šest točk Kazalniki konkurenčnega položaja so se v primerjavi z julijem zvišali. Kazalnika konkurenčni položaj na trgih držav članic EU in konkurenčni položaj na trgih zunaj EU sta se zvišala vsak za šest odstotnih točk, medtem ko se je kazalnik konkurenčni položaj na domačem trgu zvišal za 5 odstotnih točk. kazalnik novih naročil zrasel za 25 odstotnih točk Kazalnik obseg novih naročil se je v primerjavi z julijem 2009 zvišal za 25 odstotnih točk. V oktobru 2009 je bilo kot glavni omejitveni dejavnik v proizvodnji najpogosteje navedeno nezadostno domače povpraševanje, in sicer se je s to težavo srečevalo 58 odstotkov podjetij. Sledili so naslednji omejitveni dejavniki: nezadostno tuje povpraševanje (54 odstotkov podjetij), negotove gospodarske razmere (37 odstotkov podjetij), neporavnane obveznosti iz poslovanja (24 odstotkov podjetij) in težave pri pridobivanju kreditov (22 odstotkov podjetij). V gradbeništvu zaupanje enako kot septembra Kazalnik zaupanja v gradbeništvu enak kot prejšnji mesecVrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu je bila oktobra 2009 (-55 odstotnih točk) enaka kot septembra 2009 (-55 odstotnih točk). Glede na oktober lani je bila nižja za 50 odstotnih točk, glede na dolgoletno povprečje pa je bila nižja kar za 53 odstotnih točk. Vrednosti kazalnikov stanj so se v primerjavi s preteklim mesecem le rahlo spremenile. Pričakovanja za naslednje 3 mesece so večinoma ugodna. Med kazalniki stanj je dosegel najnižjo vrednost v celotnem opazovanem obdobju kazalnik obseg gradbenih del. Glavna omejitvena dejavnika v gradbeništvu v tem mesecu sta bila nezadostno povpraševanje in velika konkurenca v panogi; z vsako od navedenih omejitev se je namreč spopadalo 52 odstotkov gradbenih podjetij. Visoke stroške dela je kot omejitev navedlo 30 odstotkov teh podjetij, visoke finančne stroške 29 odstotkov teh podjetij, težave pri pridobivanju kreditov pa 25 odstotkov teh podjetij. Zaupanje potrošnikov oktobra nižje za deset odstotnih točk Kazalnik zaupanja potrošnikov (-26 odstotnih točk) je bil oktobra 2009 za 10 odstotnih točk nižji kot septembra lani (-16 odstotnih točk). K temu so prispevale predvsem bolj pesimistične napovedi potrošnikov glede gospodarskega stanja v Sloveniji v prihodnjih 12 mesecih. Vrednost tega kazalnika je bila hkrati za 6 odstotnih točk nižja od povprečja prejšnjega leta in za 8 odstotnih točk nižja kot pred enim letom. Čeprav je kazalnik zaupanja potrošnikov septembra 2009 po dveh predhodnih mesecih padanja dosegel najvišjo vrednost po oktobru 2008, se je oktobra 2009 izenačil z vrednostjo v juliju lani. ### Odziv: Vrednost kazalnika gospodarske klime v Sloveniji je bila oktobra -20 odstotnih točk, kar je dve odstotni točki manj kot septembra

"Ugleda si z odstopom škofov ne bodo povrnili" Kar 74 odstotkov vprašanih meni, da je prav, da sta Stres in Turnšek odstopila, medtem ko jih je 14 odstotkov prepričanih, da to ni prav. 64 odstotkov jih tudi meni, da odstopa ne bosta dvignila ugleda katoliške cerkve v javnosti, medtem ko jih 31 odstotkov meni nasprotno. Telefonsko anketiranje je opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik. Potekalo je od 12. do 14. avgusta na vzorcu 401 odraslega državljana. Dobrih 40 odstotkov vprašanih je sicer prepričanih, da trenutni ugled katoliške cerkve v slovenski javnosti ni ne velik ne majhen. Dobrih 31 odstotkov jih je prepričanih, da je njen ugled majhen, 16,7 odstotka, pa da je zelo majhen. 10,3 odstotka jih je prepričanih, da je ugled katoliške cerkve velik. Večina meni, da je ukrep Vatikana škodljiv Ukrep Vatikana v primeru obeh nadškofov je po mnenju 51 odstotkov vprašanih škodljiv za Katoliško Cerkev v Sloveniji, 44 odstotkov pa jih meni, da ni škodljiv. Največ, 41 odstotkov, je prepričanih, da je do ukrepa prišlo, ker je novi papež nakazal, da bo drugače vodil Cerkev. Po mnenju 38 odstotkov vprašanih je do ukrepa prišlo, ker so slovensko katoliško cerkev vodili kot finančni holding in ne kot Cerkev, 17 odstotkov pa da zato, ker slovenske cerkvene strukture niso bile sposobne same urediti razmer. Vprašani menijo, da katoliška cerkev ne more sama vrtniti dolgov 73 odstotkov vprašanih je prepričanih, da Katoliška Cerkev v Sloveniji sama ne bo sposobna vrniti dolgov, 20 odstotkov pa jih meni, da bo to zmogla. 75 odstotkov jih še meni, da bi morali ob uvedbi nepremičninskega davka premoženje Katoliške Cerkve v Sloveniji obravnavati enako kot druge družbene skupine, 20 odstotkov pa, da bi ga morali obravnavati drugače.

Vatikan je z odstavitvijo nadškofov Antona Stresa in Marjana Turnška ravnal upravičeno, a ugleda si Katoliška cerkev v Sloveniji s tem ne bo popravila, ugotavlja anketa Dela.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: "Ugleda si z odstopom škofov ne bodo povrnili" Kar 74 odstotkov vprašanih meni, da je prav, da sta Stres in Turnšek odstopila, medtem ko jih je 14 odstotkov prepričanih, da to ni prav. 64 odstotkov jih tudi meni, da odstopa ne bosta dvignila ugleda katoliške cerkve v javnosti, medtem ko jih 31 odstotkov meni nasprotno. Telefonsko anketiranje je opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik. Potekalo je od 12. do 14. avgusta na vzorcu 401 odraslega državljana. Dobrih 40 odstotkov vprašanih je sicer prepričanih, da trenutni ugled katoliške cerkve v slovenski javnosti ni ne velik ne majhen. Dobrih 31 odstotkov jih je prepričanih, da je njen ugled majhen, 16,7 odstotka, pa da je zelo majhen. 10,3 odstotka jih je prepričanih, da je ugled katoliške cerkve velik. Večina meni, da je ukrep Vatikana škodljiv Ukrep Vatikana v primeru obeh nadškofov je po mnenju 51 odstotkov vprašanih škodljiv za Katoliško Cerkev v Sloveniji, 44 odstotkov pa jih meni, da ni škodljiv. Največ, 41 odstotkov, je prepričanih, da je do ukrepa prišlo, ker je novi papež nakazal, da bo drugače vodil Cerkev. Po mnenju 38 odstotkov vprašanih je do ukrepa prišlo, ker so slovensko katoliško cerkev vodili kot finančni holding in ne kot Cerkev, 17 odstotkov pa da zato, ker slovenske cerkvene strukture niso bile sposobne same urediti razmer. Vprašani menijo, da katoliška cerkev ne more sama vrtniti dolgov 73 odstotkov vprašanih je prepričanih, da Katoliška Cerkev v Sloveniji sama ne bo sposobna vrniti dolgov, 20 odstotkov pa jih meni, da bo to zmogla. 75 odstotkov jih še meni, da bi morali ob uvedbi nepremičninskega davka premoženje Katoliške Cerkve v Sloveniji obravnavati enako kot druge družbene skupine, 20 odstotkov pa, da bi ga morali obravnavati drugače. ### Odziv: Vatikan je z odstavitvijo nadškofov Antona Stresa in Marjana Turnška ravnal upravičeno, a ugleda si Katoliška cerkev v Sloveniji s tem ne bo popravila, ugotavlja anketa Dela.

Prah poziva k nadaljevanju stavke "Mislim, da bo na koncu odločilo sodišče. Zelo dvomim, da bomo našli kompromis. Neko nezaupanje je med vlado in sindikati," nam je po dobrih sedmih urah sestanka med vladnimi predstavniki in sindikati javnega sektorja povedal predsednik Sindikata policistov Slovenije (SPS) Zoran Petrovič. Člani PSS bodo tako še naprej na mejnih prehodih podrobno pregledovali vozila in povzročali kolone. "Vztrajali bomo do konca" Kot je znano, se sindikat pod vodstvom Petroviča pogaja z vlado, njihovi kolegi iz drugega policijskega sindikata pa ne. "Na popoldanskih pogajanjih na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) smo storili še en mali korak naprej. Ostajamo optimisti, zadeve gredo v pravo smer. Vse zaposlene v Policiji in MNZ pozivamo, da s stavko nadaljujemo. Ne pristajamo na argument sile - imamo močne argumente in vztrajali bomo do konca," so besede, s katerimi je predsednik Policijskega sindikata Slovenije (PSS) Branko Prah ocenil današnji sestanek. Dogovor o zamrznitvi stavke zanje ne velja, ker niso del skupine sindikatov Janeza Posedija, ki se z vlado pogovarja, ampak so del konfederacije sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Branimir Štrukelj. Policijski sindikat je namreč edini iz konfederacije sindikatov, ki stavka. "Kar se bodo oni (Posedijeva skupina, op. p.) dogovorili, nas sploh ne zanima," pravi Prah. Dokler vlada ne uresniči njihovih zahtev oziroma dokler se tudi z njimi ne začne pogovarjati, bodo stavkali. Tudi če Posedijeva skupina z vlado sklene dogovor, Prah pravi, da to na policijski sindikat ne vpliva. Zoran Petrovič opozarja, da je od vsakega posameznika odvisno, ali bo nadaljeval s stavko ali ne. (Foto: Mojca Marot) SPS: Končne odločitve še ni "Včeraj smo zamrznili stavko, vendar to ne pomeni, da bomo od nje odstopili," pove Petrovič in poudarja: "Ali bo stavkal ali ne, je odločitev vsakega policista posebej. Ne moremo mu ničesar zapovedati ali prepovedati." Z današnjim dnem so se začeli pogajati na dveh frontah: sestali so se že s predstavniki ministrstva za notranje zadeve in vlade. "Smo v zaključni fazi glede sklenitve stavkovnega sporazuma v delu, ki se nanaša na ministrstvo. V delu, ki se nanaša na vlado, pa se sindikat pogaja. Ko oziroma če bo dosežen sporazum, bomo ravnali tako kot ostali sindikati." Policisti ob zahtevah javnih uslužbencev od vlade zahtevajo še ureditev obveznega in dodatnega pokojninskega zavarovanja, statusa prekrškovnih organov in statusa tistih policistov, ki sodelujejo v podobnih akcijah kot posebna policijska enota. Zaenkrat vsak po svoje Da bi sindikata združila moči, trenutno, tako Petrovič, ne pride v poštev. Ocenjuje še, da je v preteklih dneh veliko breme stavke padlo na njihov sindikat ter da so "to nalogo zelo solidno opravili". Več o tem, kako naprej, pa bo morda znano že po današnjih pogajanjih med vlado in sindikati. Kot je znano, so sindikati v skladu z včerajšnjim dogovorom zamrznili stavko do 13. oktobra. Več v članku Danes znova za pogajalsko mizo.

Del policistov, točneje člani Policijskega sindikata Slovenije, nadaljujejo s stavko. Pri pogovorih z vlado ne sodelujejo. Drugi del sindikata zamrznil stavko.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Prah poziva k nadaljevanju stavke "Mislim, da bo na koncu odločilo sodišče. Zelo dvomim, da bomo našli kompromis. Neko nezaupanje je med vlado in sindikati," nam je po dobrih sedmih urah sestanka med vladnimi predstavniki in sindikati javnega sektorja povedal predsednik Sindikata policistov Slovenije (SPS) Zoran Petrovič. Člani PSS bodo tako še naprej na mejnih prehodih podrobno pregledovali vozila in povzročali kolone. "Vztrajali bomo do konca" Kot je znano, se sindikat pod vodstvom Petroviča pogaja z vlado, njihovi kolegi iz drugega policijskega sindikata pa ne. "Na popoldanskih pogajanjih na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) smo storili še en mali korak naprej. Ostajamo optimisti, zadeve gredo v pravo smer. Vse zaposlene v Policiji in MNZ pozivamo, da s stavko nadaljujemo. Ne pristajamo na argument sile - imamo močne argumente in vztrajali bomo do konca," so besede, s katerimi je predsednik Policijskega sindikata Slovenije (PSS) Branko Prah ocenil današnji sestanek. Dogovor o zamrznitvi stavke zanje ne velja, ker niso del skupine sindikatov Janeza Posedija, ki se z vlado pogovarja, ampak so del konfederacije sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Branimir Štrukelj. Policijski sindikat je namreč edini iz konfederacije sindikatov, ki stavka. "Kar se bodo oni (Posedijeva skupina, op. p.) dogovorili, nas sploh ne zanima," pravi Prah. Dokler vlada ne uresniči njihovih zahtev oziroma dokler se tudi z njimi ne začne pogovarjati, bodo stavkali. Tudi če Posedijeva skupina z vlado sklene dogovor, Prah pravi, da to na policijski sindikat ne vpliva. Zoran Petrovič opozarja, da je od vsakega posameznika odvisno, ali bo nadaljeval s stavko ali ne. (Foto: Mojca Marot) SPS: Končne odločitve še ni "Včeraj smo zamrznili stavko, vendar to ne pomeni, da bomo od nje odstopili," pove Petrovič in poudarja: "Ali bo stavkal ali ne, je odločitev vsakega policista posebej. Ne moremo mu ničesar zapovedati ali prepovedati." Z današnjim dnem so se začeli pogajati na dveh frontah: sestali so se že s predstavniki ministrstva za notranje zadeve in vlade. "Smo v zaključni fazi glede sklenitve stavkovnega sporazuma v delu, ki se nanaša na ministrstvo. V delu, ki se nanaša na vlado, pa se sindikat pogaja. Ko oziroma če bo dosežen sporazum, bomo ravnali tako kot ostali sindikati." Policisti ob zahtevah javnih uslužbencev od vlade zahtevajo še ureditev obveznega in dodatnega pokojninskega zavarovanja, statusa prekrškovnih organov in statusa tistih policistov, ki sodelujejo v podobnih akcijah kot posebna policijska enota. Zaenkrat vsak po svoje Da bi sindikata združila moči, trenutno, tako Petrovič, ne pride v poštev. Ocenjuje še, da je v preteklih dneh veliko breme stavke padlo na njihov sindikat ter da so "to nalogo zelo solidno opravili". Več o tem, kako naprej, pa bo morda znano že po današnjih pogajanjih med vlado in sindikati. Kot je znano, so sindikati v skladu z včerajšnjim dogovorom zamrznili stavko do 13. oktobra. Več v članku Danes znova za pogajalsko mizo. ### Odziv: Del policistov, točneje člani Policijskega sindikata Slovenije, nadaljujejo s stavko. Pri pogovorih z vlado ne sodelujejo. Drugi del sindikata zamrznil stavko.