id
stringlengths 1
247
| query
stringlengths 1
24.6k
| document
stringlengths 20
115k
|
|---|---|---|
Josiah Royce | Josiah Royce | Josiah Royce (/dʒəʊˈsaɪə/ /rɔɪs/), ameriški filozof, * 20. november 1855, Grass Valley, Kalifornija, ZDA, † 14. september 1916, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Velja za utemeljitelja ameriške šole absolutnega idealizma.
Med njegova pomembnejša dela sodijo: Religiozni vidiki filozofije (The Religious Aspect of Philosophy), Svet in posameznik (The World and the Individual), Filozofija lojalnosti (The Philosophy of Loyalty) ter Problemi krščanstva (The Problem of Christianity). Svojo kariero je začel kot zgodovinopisec, nato je postal filozof, ukvarjal se je z religijo, lojalnostjo in metafiziko. Deloval pa je tudi na področjih psihologije in logike.
Royce je eden izmed najuglednejših ameriških filozofov novega veka. Pomembno je vplival na svoje naslednike, njegova razmišljanja pa so ponudila številne alternative že uveljavljenim teorijam in razmislekom. |
Josiah Royce | Josiah Royce Življenje | Josiah Royce se je rodil v mestu Grass Valley v Kaliforniji 10. novembra 1855. Njegova starša sta bila Josiah in Sarah Eleanor Bayliss Royce. Sprva ga je učila mati, ki mu je približala glasbo, religijo in literaturo. Leta 1866 se je družina preselila v San Francisco, kjer je začel svoje šolanje. Leta 1875 je diplomiral na Univerzi Berkeley. Nato je za eno leto odšel v Nemčijo, kjer je študiral filozofijo. Ko se je vrnil v Ameriko, je odšel na Univerzo Johna Hopkinsa, kjer je doktoriral.
Med leti 1878 in 1882 je na Univerzi Berkeley učil literaturo in kompozicijo. Na univerzi je spoznal Josepha LeConta, profesorja geologije in naravne zgodovine, ki je bil pomemben govorec o kompatibilnosti med evolucijo in religijo. Royce je kasneje opisal LeContejev vpliv na svoj razvoj kot »čudo, ki je v njem vzpodbudilo začetek filozofije«. V tem času je objavil tudi številna filozofska dela. Leta 1880 se je poročil s Katherine Head. Z njo je imel tri otroke (Christopher, Edward in Stephan). V Kaliforniji se je počutil izoliranega, zato se je preselil na vzhodno obalo in začel delati na Harvardu.
Tam se je zanimal za različna področja. Leta 1885 je objavil svoje najvidnejše delo Religiozni vidiki filozofije, v katerem opiše svojo idejo Absoluta. Na Harvardu je delal trideset let. Med njegovi učenci so bili: T. S. Eliot, George Santayana, W. E. B. Dubois, Norbert Wiener in C. I. Lewis. V letih 1899 in 1900 je Royce imel v Aberdeenu na Škotskem predavanja Gifford Lectures, ki so bila podlaga za njegovo delo: Svet in posameznik. V tem delu obravnava metafiziko. To je bil tudi vrhunec njegove kariere. Leta 1902 je bil izvoljen za predsednika Ameriškega združenja psihologov. Leta 1903 pa Ameriškega združenja filozofov. Odzivi na njegovo delo Svet in posameznik so bili različni. Kritike dela so Royca spodbudili, da je ponovno premislil svoje argumente.
Leta 1908 je izdal svoje delo Filozofija lojalnosti, v katerem se je ukvarjal z etiko. Z njo se je ukvarjal do svoje smrti in objavil tudi več drugih del s to tematiko.
Leta 1912 ga je zadela kap. Med svojim okrevanjem je začel preučevati religijo, predvsem krščanstvo. Pomembnejše delo iz tega obdobja je Problemi krščanstva.
Josiah Royce je umrl 14. septembra 1916. |
Josiah Royce | Josiah Royce Zgodovinopisje | Josiah izstopa med ameriškimi filozofi, saj je bil edini, ki je velik del svojega življenja preučeval zgodovino. Napisal je nekaj člankov o zgodovini Kalifornije
Leta 1891 je prenehal delovati kot zgodovinopisec. |
Josiah Royce | Josiah Royce Filozofija | Josiah Royce se je s filozofijo začel ukvarjati, ko je delal na Univerzi Berkley. Uveljavil pa se je po letu 1882. Njegovo temeljno delo je Religiozni vidiki filozofije.
Kot filozof se je ukvarjal z različnimi tematikami.
Iznašel je nov dokaz za obstoj Boga, ki je temeljil na resničnosti napake. Kar pomeni: »Za vse napake sodimo, da so napačne v primerjavi z neko splošno resnico, torej se moramo imeti za nezmotljive ali pa sprejeti, da so tudi naše napake dokaz za svet resnice.«
Ukvarjal se je tudi z Absolutom, ki ga je poskušal dokazati s pomočjo univerzalnosti ter personalizma. |
Josiah Royce | Josiah Royce Absolutizem | Absolut, ki ga je zagovarjal Royce, je bil precej drugačen od idej njegovih predhodnikov.
Bistvena razlika je v karakterju absoluta. |
Josiah Royce | Josiah Royce Koncept boga ter bitka velikanov | Royce je objavil še en dokaz za obstoj Boga, ki je temeljil na ignoranci. Tega je zagovarjal na srečanju, na katerem so bili tudi George Holmes Howison, Joseph LeConte in Sidney Mazis, ki so vsi nasprotovali njegovemu dokazu. To srečanje je The New York Times poimenoval za bitko velikanov. Srečanju je sledilo več esejev Royca, saj ga je Howison obtožil impersonalizma, s čimer se Royce ni strinjal, zato se je s temi dopolnilnimi eseji branil pred obtožbami. |
Josiah Royce | Josiah Royce Četrti koncept biti | Royce je seriji Gifford Lectures obravnaval tri zgodovinske razlage biti, realistično, mistično in kritično-racionalistično.
Razpravljal pa je tudi o 'četrtem konceptu biti', ki vse poveže celoto in posameznika. |
Josiah Royce | Josiah Royce Filozofija lojalnosti | Royce se je ukvarjal tudi s filozofijo zvestobe in lojalnosti. Leta 1908 je objavil knjigo, v kateri je opisal svoja predavanja z univerz Yale, Harvard ter Univerze v Illinoisu.
Misel o lojalnosti je povezal z idejo skupnosti. Univerzalna ideja lojalnosti je po njegovem povezana s t. i. 'pristnimi skupnostmi'.
V svojem razmišljanju pa je postavil tudi razliko med t. i. 'resnično lojalnostjo' ter 'plenilsko lojalnostjo'. Rekel je, da so vsa dejanja v zgodovini, tudi slaba, bila storjena lojalno do neke skupine. Vendar so se nekatere stvari zgodile zaradi eksluzivne lojalnosti do neke skupine, in ta dejanja so povzročila uničenje dejanj drugih, zato so takšna dejanja, ne glede na to, da so lojalna, slaba. |
Josiah Royce | Josiah Royce Logika | Royce se je tudi ukvarjal logiko in filozofijo matematike. Nanj sta vplivala Charles S. Peirce in Alfred Kempe.
Študentje, ki so se izmenično naučili logike pri Roycu so bili:
Clarence Irving, pionir modalne logike;
Edvard Varmilye Huntington, prvi, ki je aksomatiziral Booleovo logiko;
Henry M. Sheffer.
Veliko Roycovih del na temo logike in matematike je kritičnih do Principie Mathematica, ki sta jo napisala Bertrand Russel in Alfred North Whitehead. Njegova dela lahko razumemo kot alternativo njunemu pristopu. |
Josiah Royce | Josiah Royce Zapuščina | - Royceova šola, ki se je kasneje združila s šolo za dekleta Anne Head in postala šola Head-Royce, Oakland, Kalifornija.
- Royceova dvorana, ki je bila ena prvih štirih poslopij na univerzi v Kaliforniji.
- Royceova veja knjižnice v Grass-Valleyu.
- Royceova hiša, študentski dom, ena od spominskih študentskih rezidenc v kampusu Homewood univerze Johna Hopkins v Baltimorju v Marylandu. |
Josiah Royce | Josiah Royce Dela | V slovenščino ni prevedenih nobenih del Josiaha Royca. Prevedena sta le dva članka, katerih del je napisal Royce. To sta Telo in deli ter Predgovor v reviji Poligrafi.
Njegova pomembnejša dela v angleščini pa so:
1885. The Religious Aspect of Philosophy
1886. California: A Study of American Character : From the Conquest in 1846 to the Second Vigilance Committee in San Francisco Berkeley
1892. The Spirit of Modern Philosophy
1897. The Conception of God, a philosophical discussion concerning the Nature of the Divine Idea as a Demonstrable Reality
1898. Studies of Good and Evil: a series of Essays upon Problems of Philosophy and of Life
1899. The World and the Individual First Series, The Four Historical Conceptions of Being
1900. The Conception of Immortality
1901. The World and the Individual Second Series, Nature, Man, and the Moral Order
1903. Outlines of Psychology: an elementary treatise, with some practical applications
1904. Herbert Spencer: An Estimate and a Review
1908. The Philosophy of Loyalty
1909. What is Vital in Christianity?
1912. The Sources of Religious Insight
1912. William James, and Other Essays on the Philosophy of Life
1913. The Problem of Christianity
1914. War and Insurance Macmillan
1916. The Hope of the Great Community Macmillan
1919. Lectures on Modern Idealism
1920. Fugitive Essays
1951. Royce's Logical Essays: Collected Logical Essays of Josiah Royce Robinson
1961. Principles of Logic |
Kačar (razločitev) | Kačar (razločitev) | Kačar je lahko:
Kačar, ujeda iz družine jastrebov
Kačar, priimek več znanih ljudi |
Seznam španskih nogometašev | Seznam španskih nogometašev A | Antonio Adán
Aritz Aduriz
Raül Agné
David Albelda
Raul Albiol
Thiago Alcantara
Rafael Alcorta
Manuel Almunia
Xabi Alonso
Miguel Ángel Angulo
Agustin Aranzábal
Daniel Aranzubia
Álvaro Arbeloa
Javier Arizmendi
Sergio Asenjo
César Azpilicueta |
Seznam španskih nogometašev | Seznam španskih nogometašev B | Jose Maria Baquero
Rubén Baraja
Sergi Barjuán
Raúl Bravo
Sergio Busquets
Emilio Butragueño
Marc Bartra |
Seznam španskih nogometašev | Seznam španskih nogometašev C | José Antonio Camacho
José Luis Caminero
Sergio Canales
José Santiago Cañizares
Joan Capdevila
Diego Capel
Iker Casillas
Santi Cazorla
Pedro Contreras
Xavier Hernández Creus
Marc Crosas
Ibán Cuadrado
Carlos Cuéllar
Kiko Casilla
Ruben Castro
Daniel Carvajal |
Seznam španskih nogometašev | Seznam španskih nogometašev G | Javi García
Juan Francisco García
Luis García
Raúl García
David de Gea
Francisco Gento
Fernando Giner
Juan Antonio Goicoechea
Raúl González
Esteban Granero
Josep Guardiola
Julen Guerrero
Daniel Güiza
José Maria Gutiérrez |
Seznam španskih nogometašev | Seznam španskih nogometašev H | Iván Helguera
Pablo Hernández
Fernando Hierro
Manuel Sanchís Hontiyuelo
Asier del Horno |
Seznam španskih nogometašev | Seznam španskih nogometašev I | Pablo Ibáñez
Andrés Iniesta
Andoni Iraola
Jon Irazustabarrena Lizarralde
Ander Iturraspe
Asier Illaramendi |
Seznam španskih nogometašev | Seznam španskih nogometašev L | Daniel García Lara
Gustavo Laube
Eugenio Leal
Pedro León
Fernando Llorente
Joseba Llorente
Julen Lopetegui
Antonio López
Diego López
Gerard López
Alberto Lopo
Juan Lozano
Albert Luque |
Seznam španskih nogometašev | Seznam španskih nogometašev M | Carlos Marchena
César Martín
Javier "Javi" Martínez
Luis Enrique Martínez
Manuel Sanchís Martínez
Miguel Ángel Ferrer Martínez
Juan Manuel Mata
Gaizka Mendieta
Fran Mérida
José Francisco Molina
Nacho Monreal
Javi Moreno
Juan Gutiérrez Moreno
Fernando Morientes
Iker Muniain
Pedro Munitis
Martin Montoya
Álvaro Morata
Rodrigo Moreno
Pedro Mosquera |
Seznam španskih nogometašev | Seznam španskih nogometašev N | Miguel Angel Nadal
Fernando Navarro
Javier Navarro
César Navas
Jesus Navas
Álvaro Negredo
Nacho Novo
Nolito |
Seznam španskih nogometašev | Seznam španskih nogometašev P | Manuel Pablo
Andrés Palop
Javier de Pedro
Alfonso Pérez
Mariano Pernía
José Manuel Pinto
Gerard Piqué
Oleguer Presas
Carles Puyol |
Seznam španskih nogometašev | Seznam španskih nogometašev R | Antoni Ramallets
Sandro Ramirez
Sergio Ramos
Ruben de la Red
José "Pepe" Reina
José Miguel González Rey
José Antonio Reyes
Albert Riera
Sergi Roberto
Pedro Rodríguez
Vicente Rodríguez
Enrique Romero
Oriol Romeu
Javi Ros
Francisco Rufete |
Seznam španskih nogometašev | Seznam španskih nogometašev S | Miguel Ángel Salgado
Julio Salinas
Bruno Saltor
Josep Samitier
César Sánchez
Joaquín Sánchez
Santillana
Josu Sarriegi
Marcos Senna
David Silva
Roberto Soldado
Bruno Soriano
Alfredo Di Stéfano |
Seznam španskih nogometašev | Seznam španskih nogometašev T | Raúl Tamudo
Óscar Téllez
Gabriel García de la Torre
Curro Torres
Fernando Torres
Diego Tristán
Oliver Torres |
Seznam španskih nogometašev | Seznam španskih nogometašev V | Victor Valdes
Borja Valero
Juan Carlos Valerón
Juan Zambudio Velasco
Javi Venta
David Villa |
Transportgeschwader 1 | Transportgeschwader 1 | Transportgeschwader 1 (dobesedno slovensko: Transportni polk 1; kratica TG 1) je bil transportni letalski polk (Geschwader) v sestavi nemške Luftwaffe med drugo svetovno vojno. |
Transportgeschwader 1 | Transportgeschwader 1 Vodstvo polka | Polkovnik Adolf Jäckel: maj 1943
Polkovnik Josef Kögl: avgust 1944 |
Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu | Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu | Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu je vsakoletni hokejski turnir za reprezentance pod okriljem Mednarodne hokejske zveza od leta 1920. Med letoma 1920 in 1968 je kot Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu štel hokejski turnir Zimskih olimpijskih iger. Najuspešnejša reprezentanca po številu naslovov prvaka je Kanada, ki je dosegla 27 naslovov v 66-ih nastopih, Sovjetska zveza pa jih je dosegla 22 na le 34-ih turnirjih in je daleč najboljša po odstotku naslovov glede na število nastopov, 64,7 %, so tudi edina reprezentanca, ki je prav na vsakem nastopu osvojila medaljo. Skupaj s sovjetskimi naslovi je ruska reprezentanca, ki jo Mednarodna hokejska zveza priznava kot naslednico sovjetske reprezentanca, najuspešnejša s 27-imi naslovi prvaka. |
Jošje | Jošje | Jošje (izvirno srbsko Јошје) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Občino Kruševac; slednja pa je del Rasinskega upravnega okraja. |
Jošje | Jošje Demografija | V naselju, katerega izvirno (srbsko-cirilično) ime je Јошје, živi 249 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je njihova povprečna starost 47,5 let (45,8 pri moških in 49,1 pri ženskah). Naselje ima 85 gospodinjstev, pri čemer je povprečno število članov na gospodinjstvo 3,42.
To naselje je, glede na rezultate popisa iz leta 2002, večinoma srbsko, a v času zadnjih treh popisov je opazno zmanjšanje števila prebivalcev. |
Bankovac | Bankovac | Bankovac (izvirno srbsko Банковац) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Občino Aleksinac; slednja pa je del Niškega upravnega okraja. |
Bankovac | Bankovac Demografija | V naselju živi 149 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je njihova povprečna starost 42,7 let (42,6 pri moških in 42,7 pri ženskah). Naselje ima 54 gospodinjstev, pri čemer je povprečno število članov na gospodinjstvo 3,30. |
U-2366 | U-2366 | U-2366 je bila nemška vojaška podmornica Kriegsmarine, ki je bila dejavna med drugo svetovno vojno. |
U-2366 | U-2366 Zgodovina | Posadka je 5. maja 1945 sama potopila podmornico v Geltingovem zalivu, da ne bi padla v zavezniške roke; po vojni so razbitino dvignili in razrezali. |
Josef Fiala | Josef Fiala | Josef Fiala (tudi Joseph Fiala), češki skladatelj, oboist, čelist in pedagog, * 1748, † 1816.
Fiala je bil eden vodilnih predstavnikov razsvetljenstva na Češkem. |
Vudlenderji | Vudlenderji | Vudlenderji ali The Woodlanders so šestčlanska slovenska pop skupina iz Šentjurja. Ustanovni člani Tomaž Hostnik, Žiga Vešligaj in Anže Koren so kot tamkajšnji študenti zasedbo ustanovili v avstrijskem Linzu. Izvajajo predvsem avtorsko glasbo.
Zasedba se je leta 2017 predstavila na festivalu Melodije morja in sonca v Avditoriju Portorož, kjer je s skladbo Poletje zasedla 7. mesto. Leta 2019 so na festivalu Popevka s skladbo Kam bi šla? zasedli 2. mesto. Septembra 2021 so izdali svoj prvi album, imenovan Si ti tisti. |
Vudlenderji | Vudlenderji Člani: | Maša But – vokal, flavta
Tomaž Hostnik – klaviature, vokal
Gregor Hrovat – tolkala
Matic Plemenitaš – kitara, vokal
Žiga Vešligaj – saksofon, vokal
Jaka Krušič – bas |
Defenziva | Defenziva | Defenziva (iz francoščine défensive) je vojaška obramba strateškega značaja. Med vojno jo uporablja šibkejša stran, ki čaka na ugoden trenutek za ofenzivo (po navadi, ko napadalec pokaže svojo šibko točko). Traja lahko več časa, saj je glavni namen pridobiti čas. |
Helena Žigon | Helena Žigon | Helena Žigon slovenska maratonka, * 13. april 1928, Žiri, Slovenija, † 30. julij 2020.
Helena Žigon je najstarejša slovenska tekačica, ki je pretekla vse Ljubljanske maratone. |
Helena Žigon | Helena Žigon Zgodnja leta in prvi maraton | Dva meseca stara se je z očetom preselila iz Žirov v Ljubljano, kjer je naprej živela pri starih starših, kasneje pri mačehi. Leta 1945, stara 17 let, je nekoč na poti domov iz službe videla kros v ljubljanskem Tivoliju, se ga udeležila in zmagala. |
Helena Žigon | Helena Žigon Pozna leta | Helena je sodelovala na vseh pomembnejših maratonih tudi v svojih poznih letih. Najbolj znana je njena udeležba na vseh ljubljanskih maratonih in na 1. Istrskem maratonu, na katerem je točno na svoj 86. rojstni dan pretekla vseh 21 km polmaratona. |
Arne Næss | Arne Næss | Arne Dekke Eide Næss, norveški filozof, ekolog, plezalec in naravovarstvenik, * 27. januar 1912, Oslo, † 12. januar 2009.
Znan je bil kot najpomembnejši norveški filozof 20. stoletja in utemeljitelj t. i. globinske ekologije (ang. Deep Ecology). |
Indianapolis 500 1930 | Indianapolis 500 1930 | Indianapolis 500 1930 je bila osemnajsta dirka Indianapolis 500 na dirkališču Indianapolis in prva neprvenstvena dirka Grandes Épreuves v sezoni Velikih nagrad 1930. Potekala je 30. maja 1930. |
XXX godina | XXX godina | XXX godina je dvojni album v živo skupine Prljavo kazalište, ki je izšel leta 2009 pri založbi Croatia Records. Album vsebuje posnetke s spektakularnega koncerta, ki ga je skupina izvedla ob 30. letnici svojega delovanja in ob otvoritvi zagrebške Arene. Koncerta se je udeležilo več kot 20.000 ljudi.
Poleg dvojnega albuma je izšel tudi video album na DVD-ju. |
XXX godina | XXX godina Prljavo kazalište | Jasenko Houra – kitara
Tihomir Fileš – bobni
Mario Zidar – kitara
Mladen Bodalec – vokal
Jurica Leikauff – klaviature
Dubravko Vorih – bas kitara |
XXX godina | XXX godina Gosta | Davorin Bogović – vokal pri »Crno bijeli svijet«
Marijan Brkić – kitara pri »Crno bijeli svijet« in »Mojoj majci« |
Murray Hamilton | Murray Hamilton | Murray Hamilton, ameriški igralec, * 24. marec 1923, Washington, ZDA, † 1. september 1986, Washington, ZDA.
Hamilton je igral v več kot 140 produkcijah, postal pa je znan po igranju vloge župana Larryja Vaughna v filmih Žrelo 1 in Žrelo 2. Nastopil je tudi v filmih The Hustler (1941), The Amityville Horror in Brubaker in The Graduate. V vlogah dr. Kildare, Ulice San Francisca, Ellery Queen in Zlata dekleta.
Hamilton je bil leta 1965 nominiran za nagrado Tony za najboljšega igralca v podpori v širokopasovni predstavi Odsotnost violončela.
Bil je poročen s Terri DeMarco, umrl pa je za posledicami raka na pljučih leta 1986 v starosti 63 let. |
Ahmed Hikmet | Ahmed Hikmet | Ahmet Hikmet Müftüoğlu, turški pisatelj, časnikar in diplomat, * 3. junij 1870, Carigrad, † 19. maj 1927, Carigrad.
Ahmed je najbolj znan kot eden prvih modernih novelistov v Turčiji. Zelo si je prizadeval tudi za čistost jezika. |
Seznam belgijskih pevcev | Seznam belgijskih pevcev A | Salvatore Adamo (italijansko-belgijski)
Rick Allison
Dick Annegarn
Geike Arnaert
Natacha Atlas |
Seznam belgijskih pevcev | Seznam belgijskih pevcev D | José van Dam
Marie Daulne
Eva Dell'Acqua
Jean-Luc De Meyer
Barbara Dex |
Seznam belgijskih pevcev | Seznam belgijskih pevcev G | Gotye (Wouter/Wally De Backer) (belg.-avstral.)
Rocco Granata (ital.-belgijski)
Laura Groeseneken |
Seznam belgijskih pevcev | Seznam belgijskih pevcev L | Fud Leclerc
Esther Lekain
Lio (Wanda Maria Ribeiro Furtado Tavares de Vasconcelos: portugalsko-belgijska)
Helmut Lottie |
Seznam belgijskih pevcev | Seznam belgijskih pevcev M | Mony Marc
Maurane (Claudine Luypaerts)
Wim Mertens
Brian Molk (škotsko-belgijsko-ameriški) |
Seznam belgijskih pevcev | Seznam belgijskih pevcev T | Laura Tesoro
The Singing Nun (Sœur Sourire; pr.i. Jeanne-Paule Marie Deckers) |
Japonska napoved vojne Združenim državam Amerike in Združenemu kraljestvu | Japonska napoved vojne Združenim državam Amerike in Združenemu kraljestvu | 7. decembra 1941 je Japonska, 7,5 ure po napadu njenih obroženih sil na ameriško ladijsko oporišče v Pearl Harborju, napovedala vojno Združenim državam Amerike in Združenemu Kraljestvu. Vojna napoved je bila natisnjena na sprednji strani večernih izdaj vseh japonskih časopisov 8. decembra. Dokument je bil nato ponovno natisnjen na osmi dan vsakega meseca v vseh letih vojne, vse do japonske predaje septembra 1945. |
Južna Dakota | Južna Dakota | Južna Dakota (angleško South Dakota, [sáuf dakóda]) je Zvezna država Združenih držav Amerike, ki leži v srednjezahodni (Midwestern) regiji države. Ime je dobila po suskih plemenih Lakota in Dakota, pripadniki katerih sestavljajo večinski del prebivalstva in so včasih vladali celotnemu ozemlju. Južna Dakota je po površini 17. največja zvezna država, a 5. najmanj poseljena. Zvezna država je postala 2. novembra 1889. Pierre je glavno mesto, Sioux Falls s 171 tisoč prebivalci pa največje mesto v Južni Dakoti.
Južna Dakota meji s Severno Dakoto na severu, na jugu z Nebrasko, na vzhodu z Minnesoto ter Iowo in z Montano ter Wyomingom na zahodu. Skozi državo teče reka Misuri, ki deli Južno Dakoto na dva družbeno in geografsko različna dela, vzhod in zahod. Na vzhodu se nahaja večina prebivalstva, tu je pridelana tudi večina poljščin zaradi rodovitne zemlje. Za zahodni del so značilni predvsem ranči, gospodarstvo pa temelji na turizmu. Večina naravnih rezervatov Južne Dakote se nahaja na zahodnem delu. Prav tako lahko v zahodnem delu najdemo gorovje Black Hills, kjer se nahaja Mount Rushmore, ki je glavna turistična destinacija Južne Dakote. Za Južno Dakoto je značilno celinsko podnebje s štirimi izrazitimi letnimi časi. |
Baltasar Moscoso y Sandoval | Baltasar Moscoso y Sandoval | Baltasar Moscoso y Sandoval, španski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 9. marec 1589, Santiago de Compostela, † 17. september 1665. |
Baltasar Moscoso y Sandoval | Baltasar Moscoso y Sandoval Življenjepis | 2. decembra 1615 je bil povzdignjen v kardinala.
Leta 1616 je prejel duhovniško posvečenje.
29. aprila 1619 je bil imenovan za škofa Jaéna in 25. julija istega leta je prejel škofovsko posvečenje.
28. maja 1646 je bil imenovan za nadškofa Toleda. |
Kameleonska kača | Kameleonska kača | Kameleonska kača (znanstveno ime Enhydris gyii) je vrsta strupenjače, ki živi na indonezijskem otoku Borneo, njena značilnost pa je spontano spreminjanje barve.
Kameleonsko obnašanje kače je bilo slučajno odkrito leta 2005, ko je biolog Mark Auliya enega od primerkov položil v temno vedro. Po približno 20 minutah je kača spremenila barvo in postala skoraj povsem bela. Znanstveniki so kasneje ugotovili, da gre za novo vrsto, ki so jo uvrstili v rod Enhydris. Kot vse kače iz poddružine povodnih goževcev je tudi kameleonska kača živorodna. V dolžino doseže okoli 50 cm in je srednje strupena. Zobe ima v zadnjem delu čeljusti. |
Ražanac Mali (Zapadni Školj) | Ražanac Mali (Zapadni Školj) | Koordinati: 44°19′03″N, 15°20′08″E
Ražanac Mali je majhen nenaseljen otoček v Jadranskem morju, ki pripada Hrvaški.
Ražanac Mali, ki je na nekaterih pomorskih kartah označen tudi kot Zapadni Školj, leži v Velebitskem kanalu severozahodno od naselja Ražanac, od katerega je oddaljen okoli 4,5 km. Površina otočka meri 0,046 km². Dolžina obalnega pasu je 0,98 km. Najvišji vrh je visok 8 mnm. |
Velika nagrada Mehike 1966 | Velika nagrada Mehike 1966 | Velika nagrada Mehike 1966 je bila deveta in zadnja dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v sezoni 1966. Odvijala se je 23. oktobra 1966. |
Janez II. Holandski | Janez II. Holandski | Janez II. (1247 – 22. avgust 1304) (tudi Janez II. Avesnski) je bil grof Hainautski, Holandski in Zeelandski. |
Janez II. Holandski | Janez II. Holandski Življenje | Janez II., rojen leta 1247, je bil najstarejši sin Janeza I. Hainautskega in Adelajde Holandske. Grof Hainautski je postal po smrti svoje babice, grofice Margarete I. Hainautske. Janez je nadaljeval vojno med rodbino Dampierre in rodbino Avesnes proti grofu Guyu Flandrijskemu za cesarsko deželo Flandrijo.
Janez II. je leta 1299 po smrti svojega bratranca Janeza I. Holandskega postal grof Holandski. Personalna unija, ki jo je vzpostavil med Hainautom in Holandijo-Zeelandijo, je trajala še pol stoletja. Oče Janeza I., Floris V., se je bojeval proti Flandriji za Zeelandijo. V boju proti Flandriji je prosil za pomoč Francijo. Francozi so leta 1300 in 1301 premagali Flamce. Poraženi so bili tudi uporniki v Zeelandu. Janezov brat, Guy iz Avesnesa, je postal škof v Utrechtu. Tako so vsi njegovi glavni sovražniki izginili.
Plima se je dramatično spremenila po flamski vstaji in porazu francoske vojske v bitki pri Zlatih ostrogah leta 1302, kjer je bil Janezov najstarejši sin ubit v boju na strani Francozov. Flamci so ob podpori tamkajšnjega nezadovoljnega prebivalstva napadli Hainaut in Zeeland. Guy Namurski je premagal Janezovega sina Viljema v bitki na otoku Duiveland. Utrechtski škof Guy je bil ujet. Guy Namurski in brabantski vojvoda Janez II . sta osvojila večino Utrechta, Nizozemske in Zelandije. Guya Namurskega je leta 1304 dokončno porazila holandska in francoska flota v pomorski bitki pri Zierikzeeju. Janez II. je ponovno pridobil večino svoje avtoritete, vendar je še istega leta umrl. |
Janez II. Holandski | Janez II. Holandski Družina | Leta 1270 se je Janez poročil s Filipo Luksemburško, hčerko grofa Henrika V. Luksemburškega in Marjete Barske. Njuni otroci so bili:
Janez, gospodar Beaumonta, grof Ostervanta. Padel v boju (11. julija 1302).
Henrik, kanonik v Cambraiu (umrl 1303).
Viljem I. Hainautski, grof Hainautski, Holandski in Zeelandski ( ok. 1286 – 7. junij 1337) Leta 1304 je nasledil svojega očeta. Poročen z Ivano Valoiško, hčerko Karla, grofa Valoisa.
Janez Beaumontski (1288 – 11. marec 1356). Bil je poročen z Margareto, grofico de Soissons.
Margareta (umrla 18. oktobra 1342), poročena z Robertom II. Artoajskim, ki je bil ubit v bitki pri Zlatih ostrogah 11. julija 1302.
Alica ali Alix (um. 26. oktober 1317), ki se je leta 1290 poročila z Rogerjem Bigodom, 5. grofom Norfolškim, s katerim ni imela potomcev.
Izabela (umrla 1305) se je poročila z Raoulom Clermontskim, gospodom Nesle, ki je bil ubit v bitki pri Zlatih ostrogah 11. julija 1302.
Ivana, nuna v Fontenellesu.
Marija Avesneska (1280–1354), poročena z Ludvikom I., vojvodo Bourbonskim.
Matilda, opatinja iz Nivellesa.
Janezovi nezakonski otroci so bili:
Viljem Cuser
Alajda Zandenburška, ki je bila poročena najprej z Volfertom II. iz Borselena, gospodarjem Veereja, in drugič z Otom III. Burenskim. |
Matej Mišič | Matej Mišič | Matej Mišič, slovenski hokejist, * 8. avgust 1983, Bled.
Mišič je bil večino dosedanje kariere član kluba HK Slavija, nazadnje v sezoni 2007/08 pa igral za KHL Medveščak. |
Srednja vas v Bohinju | Srednja vas v Bohinju | Srednja vas v Bohinju je naselje v Občini Bohinj. Leži ob vznožju Pokljuke, okrog 4 km vzhodno od Bohinjskega jezera oziroma okrog 3 km od Bohinjske Bistrice. Skozi Srednjo vas teče potok Ribnica, kateremu se v dolini pod vasjo pridruži potok Suha. Ribnica izvira na pokljuški planini Konjščica, čeprav večji del leta tok povečini začenja šele v bližini planine Uskovnica. Tvori dva slapova, ki sta za okrog 30 minut hoje oddaljena od vasi.
Na vaškem hribu stoji cerkev svetega Martina s pokopališčem, kjer je tudi spomenik padlim vaščanom v 1. svetovni vojni. Cerkev je prizorišče vsakoletnih glasbenih prireditev, imenovanih Glasbeno poletje v Bohinju. Od tod se ponuja tudi razgled na bližnja hriba, Rudnico (946 mnm) in Studor (1002 mnm).
V zimskem času obratuje na urejenem pobočju pod Rudnico, imenovanem Senožeta, 450 m dolga smučarska vlečnica. 7 ha obsegajoče smučišče omogoča tudi nočno smuko. Iz Srednje vasi vodi tudi gozdna cesta na Uskovnico. |
Električna zobna ščetka | Električna zobna ščetka | Električna zobna ščetka je zobna ščetka, ki omogoča hitre premike ščetin, in sicer v smereh gor in dol, naprej in nazaj ali krožno (izmenično v smeri in nasprotni smeri urinega kazalca) z namenom, da očistimo zobe. Premiki zvočne ali nižje hitrosti se izvajajo s pomočjo električnih motorjev. V primeru ultrazvočnih zobnih ščetk je ultrazvočno valovanje proizvedeno s pomočjo piezoelektričnih kristalov. Sodobno električno zobno ščetko običajno napaja akumulator, ki se polni indukcijsko, ko se le-ta nahaja v napajalniku.
Električne zobne ščetke delimo glede na frekvenco (hitrost) gibanja ščetin na električne, sonične in ultrazvočne zobne ščetke. Električne zobne ščetke naredijo do okoli 12.000 gibov na minuto, sonične do 42.000 gibov na minuto, ultrazvočne pa delujejo nad slišnim področjem človeka, torej v področju med 20 in 20.000 Hz oziroma z 2.400−2.400.000 gibi na minuto. |
Električna zobna ščetka | Električna zobna ščetka Zgodovina | Prva električna zobna ščetka, Broxodent, so zasnovali v Švici leta 1954, razvil jo je dr. Philippe-Guy Woog. Broxodent so prvotno proizvajali v Švici, kasneje v Franciji, za podjetje Broxo SA. Naprava Broxodent obstaja še danes in se jo priključi v standardno električno vtičnico omrežne napetosti. Električne zobne ščetke so bile prvotno ustvarjene za bolnike z omejenimi motoričnimi sposobnostmi in ortodontske paciente (na primer uporabnike zobnih aparatov).
Električno zobno ščetko Broxo je v ZDA leta 1959 prvič predstavilo podjetje ER Squibb and Sons Pharmaceuticals. Zobno ščetko so v ZDA prodajali pod imenoma Broxo-Dent in Broxodent. Leta 1980 je podjetjel ER Squibb and Sons Pharmaceuticals podelilo distribucijo podjetju Somerset Labs, diviziji podjetja Bristol Myers/Squibb.
Električna zobna ščetka podjetja General Electric Electric je bila predstavljena v začetku 1960tih. Zobna ščetka je bila je bila brezžična z akumulatorskimi NiCad baterijami, bila je prenosna in precej velika, kot dve držali ročnih baterijskih svetilk. NiCad baterije so bile v tistih časih podvržene pomnilnemu učinku . Električna zobna ščetka General Electric je bila dobavljiva s stojalom za polnjenje v pokončnem položaju. Ker je bila zobna ščetka večino časa nameščena v polnilcu, se je hitro iztrošila, saj se NiCad baterije na ta način hitreje starajo. Prvotne NiCad baterije so tudi sicer imele kratko življenjsko dobo. Ker so bile baterije zatesnjene v notranjosti naprave, je bilo po koncu življenjske dobe potrebno zavreči celotno zobno ščetko, ne samo izrabljeno baterijo.
Uporaba omrežne napetosti za delovanje električne zobne ščetke v kopalnici je problematično. V zgodnjih 1990-ih sta podjetji Underwriter Laboratories (UL) in Canadian Standards Association (CSA) prenehali certificirati vrvične naprave za uporabo v kopalnici. Novejše naprave so morale vključevati zniževalnik napetosti za obratovanje zobne ščetke pri nizki napetosti (običajno 12, 16 ali 24 voltov). Standardi kabelskih napeljav v mnogih državah zahtevajo, da morajo biti izhodi v kopalnicah zaščiteni z napravo RCD/GFCI (na primer, v ZDA velja zahteva že od leta 1970 za kopalnice pri novogradnji).
V 1990. letih so se pojavile težave varnostnih certifikatov za zobno ščetko Broxo. Sledile so izboljšave baterij in s tem tudi razvoj konkurence na področju električnih zobnih ščetk. Broxo S.A. tudi danes še vedno proizvaja in trži nizkonapetostne električne zobne ščetke, pojavili pa so se tudi novi veliki tekmeci, kot sta na primer Philips Sonicare in Braun Oral-B.
Leta 1992 so v ZDA patentirali prvo ultrazvočno zobno ščetko s prvotnim imenom Ultima in kasneje Ultrasonex. Istega leta 1992 je FDA podelila dovoljenje za vsakodnevno domačo uporabo. Sprva je Ultima ultrazvočna zobna ščetka delovala samo z ultrazvokom, nekaj let kasneje pa so ji dodali še motor za dodatne sonične vibracije v modelu Ultrasonex. Danes obstaja več ultrazvočnih zobnih ščetk, ki hkrati nudijo ultrazvok v kombinaciji s soničnimi vibracijami. |
Električna zobna ščetka | Električna zobna ščetka Vrste | Električne zobne ščetke lahko razdelimo tudi glede na vrsto delovanja na vibracijske in rotacijsko-oscilacijske. Pri uporabi vibracijskih ščetk se priporoča enaka tehnika ščetkanja kot se priporoča pri čiščenju z ročno zobno ščetko. Pri rotacijsko-oscilacijskih zobnih ščetkah pa se priporoča čiščenje na način, da se zobna ščetka počasi premika od zoba do zoba.
Električne zobne ščetke lahko delimo tudi glede na hitrost gibov na standardne električne, sonične zobne ščetke in ultrazvočne zobne ščetke. Če ščetka deluje v slišnem območju človeškega ušesa (20 Hz do 20.000 Hz), je ščetka opredeljena kot sonična. Zobna ščetka, ki deluje v višjem področju od slišnega področja človeka, je opredeljena kot ultrazvočna zobna ščetka. Nekatere ultrazvočne zobne ščetke, kot na primer Megasonex in Ultreo, imajo tako sonični kot tudi ultrazvočni način delovanja. |
Električna zobna ščetka | Električna zobna ščetka Sonične zobne ščetke | Sonične zobne ščetke so podskupina električnih zobnih ščetk, ki proizvajajo vibracije ščetin v slišnem območju človeškega ušesa. Večina sodobnih akumulatorskih električnih zobnih ščetk, kot na primer Sonicare in Oral-B, sodi v to kategorijo in ima frekvenco delovanja v področju od 200 do 400 Hz, kar ustreza 12.000-24.000 pulzov oziroma 24.000-48.000 gibov na minuto. Ker sonične zobne ščetke temeljijo na drgnenju-pometanju pri čiščenju zob, je amplituda gibanja pogosto visoka; višja amplituda zagotavlja večjo pot in površino zamahov, kar lahko omogoča učinkovitejše čiščenje. |
Električna zobna ščetka | Električna zobna ščetka Ultrazvočne zobne ščetke | Najnovejša tehnologija električnih zobnih ščetk so ultrazvočne zobne ščetke, ki oddajajo ultrazvočno valovanje za čiščenje zob. Pogoj, da zobno ščetko uvrščamo med ultrazvočne, je njeno delovanje v frekvenčnem območju nad 20.000 Hz oziroma 2.400.000 gibina minuto. Ultrazvočnim zobnim ščetkam za vsakodnevno domačo rabo je Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) odobrila delovanje pri frekvenci 1,6 MHz oziroma 192.000.000 gibov na minuto.
Ultrazvočne zobne ščetke oddajajo vibracije pri visoki frekvenci in nizki amplitudi. Te vibracije razbijejo bakterijske verižice v biofilmu in zobnih oblogah ter bakterijam poškodujejo vezi, s katerimi se pritrjujejo na površino zob. Ultrazvok deluje tudi do 5mm v globino dlesni (v gingivalnih žepih).
Nekatere ultrazvočne zobne ščetke, kot na primer Emmi-Dent, oddajajo samo ultrazvočno valovanje. Druge ultrazvočne zobne ščetke, kot na primer Ultreo in Megasonex, delujejo ultrazvočno z dodanimi soničnimi vibracijami v območju od 9.000 do 40.000 gibov na minuto, kar dodatno zagotovi odstranitev delcev hrane in ostankov bakterijskih verižic. Sonične vibracije v ultrazvočnih zobnih ščetkah so zaradi delovanja ultrazvoka lahko nižje v amplitudi kot pri soničnih zobnih ščetkah. Tako bakterijskih verižic ni potrebno fizično odstraniti z vibracijo, lahko jih preprosto »pometemo« , ker so verižice bakterij že razpadle pod vplivom ultrazvoka.
Zaradi podobnosti izrazov "ultrazvočno" in "sonično" obstaja kar nekaj nejasnosti na trgu, pogosto namreč soničnim zobnim ščetkam pripisujejo tudi lastnosti ultrazvoka. Zobne ščetke, ki delujejo pri frekvenci, nižji od 2.400.000 gibov na minuto (pod 20.000 Hz), so "sonične" zobne ščetke. Ime "sonične" pomeni, da delujejo v slišnem področju človeškega ušesa (od 20 Hz do 20.000 Hz), na primer s hitrostjo 31.000 gibov na minuto.. Samo zobne ščetke, ki oddajajo ultrazvok oziroma vibracije nad zgornjo mejo človeškega sluha, imenujemo "ultrazvočne" ščetke. |
Električna zobna ščetka | Električna zobna ščetka Učinkovitost | Študije trdijo, da so električne zobne ščetke lahko učinkovitejše od ročnih, ker je učinkovitost čiščenja manj odvisna od tehnike ščetkanja uporabnika. Nekateri zobozdravniki celo trdijo, da električne zobne ščetke pomagajo otrokom pri premagovanju strahu pred zobozdravnikom. Neodvisne študije ugotavljajo, da večina električnih zobnih ščetk ni nujno bolj učinkovitih od ročnega ščetkanja, vendar ob predpostavki, da je uporaba ročne zobne ščetke pravilna in zato činkovita. Rotacijsko-oscilacijskim zobnim ščetkam pripisujejo le nekoliko boljše učinke od ročnih zobnih ščetk. Raziskave ugotavljajo, da sta način ščetkanja in količina porabljenega časa pomembnejša kot vrsta zobne ščetke. Pri bolnikih z omejenimi ročnimi spretnostmi ali kadar obstaja težava pri doseganju zob, pa zobozdravniki smatrajo električne zobne ščetke kot posebej koristne. Metaanaliza raziskav v Cochrane podatkovni zbirki iz leta 2014 ugotavlja večjo učinkovitost električnih zobnih ščetk v primerjavi z ročnimi: nastanek zobnega plaka se zmanjša za 11% in nastanek vnetja dlesni za 6% po eno- do trimesečni uporabi. Po treh mesecih uporabe električne zobne ščetke se je nastanek zobnega plaka zmanjšal za 21% in vnetja dlesni za 11%. Uporaba ultrazvočnih zobnih ščetk pa je pokazala, da se z razdalje 5mm razbijejo zobne obloge, sestavljene iz kariogenih bakterij Streptococcus mutans, poškodujejo se bakterijske celične stene in pritrditvene vezi bakterij.
Učinkovitost električne zobne ščetke ni odvisna samo od načina delovanja in pravilne uporabe, pač pa tudi od glave zobne ščetke. Večina proizvajalcev priporoča uporabo mehkih ščetin in da se glavo zobne ščetke menja vsake tri mesece oziroma najmanj vsakih šest mesecev, oziroma takoj, ko se stanje ščetin vidno poslabša. |
Električna zobna ščetka | Električna zobna ščetka Napajanje in polnjenje | Sodobne električne zobne ščetke delujejo pri nizki napetosti, 12V ali manj. Nekatere redke zobne ščetke uporabljajo zniževalni pretvornik moči za napajanje, večina pa uporablja polnilno nezamenljivo baterijo, vgrajeno v notranjost držala, ki je nepredušno zaprto, da preprečuje poškodbe zaradi morebitnega vdora vode. Prve NiCd baterije so se polnile preko kovinskih jezičkov v napajalniku, sodobne električne zobne ščetke pa uporabljajo brezkontaktno indukcijsko polnjenje: držalo ščetke in polnilnik sta ločena in vsak izmed njijuvsebuje tuljavo; ko sta postavljena v bližini, pogonska tuljava iz stojala polnilnika prenese moč na tuljavo držala ščetke, kar napolni baterijo. |
Električna zobna ščetka | Električna zobna ščetka Skrb za okolje | Po mnenju organizacije Friends of the Earth so električne zobne ščetke z nezamenljivo baterijo primer slabega izdelka… praktično nemogoče je ločiti baterijo in napravo od neprodušno vodoodporno zatesnjenega plastičnega ohišja, kar pomeni, da vredni sestavni deli ali celo strupeni materiali končajo na deponiji ali v sežigalnicah. |
Električna zobna ščetka | Električna zobna ščetka Timer | Mnoge sodobne električne zobne ščetke imajo timer, ki običajno po dveh minutah ali vsakih 30 sekund opozarja na čas delovanja z vibriranjem ali s kratko prekinitvijo delovanja, da bi uporabnik prešel na čiščenje naslednjega od štirih razdelkov v ustih , kot je priporočeno. |
Električna zobna ščetka | Električna zobna ščetka Zaslon | Nekatere električne zobne ščetke imajo LCD-zaslon, ki prikazuje čas ščetkanja, smeške ali druge slike za vzpodbujanje optimalnega ščetkanja. Te funkcije lahko usmerjajo ljudi v natančnejše in učinkovitejše čiščenje. |
Električna zobna ščetka | Električna zobna ščetka Senzor pritiska | Pregrobo umivanje zob lahko povzroči poškodbe sklenine in dlesni, zato ima večina sodobnih soničnih zobnih ščetk vgrajen senzor pritiska, ki uporabnike opozarja na preveč agresivno ščetkanje. Obstajata dve vrsti senzorjev pritiska. Nekateri senzorji proizvajajo opozorilni zvok, nekateri pa celo ustavijo vibracije delovanja, če se čisti preveč agresivno. |
Električna zobna ščetka | Električna zobna ščetka Indikator ultrazvoka | Zaradi dejstva, da so ultrazvočne frekvence izven slišnega področja in da posledično človek ne zazna ultrazvočnih premikov gibanja in tudi ne opazi delovanja ultrazvočne zobne ščetke, ko je le ta vključena, proizvajalci pogosto dodajo svetlobni indikator, ki opozori uporabnika, da je zobna ščetka vključena in da oddaja ultrazvok. |
Električna zobna ščetka | Električna zobna ščetka Načini čiščenja | Večina soničnih zobnih ščetk ponuja različne načine čiščenja in stopnje intenzivnosti. Načini čiščenja so namenjeni za posebne vrste čiščenja, napimer za občutljive zobe, vsakodnevno nego, beljenje in čiščenje jezika.
Nekatere zobne ščetke, ki delujejo s kombinacijo ultrazvoka in soničnih gibov, omogočajo različno intenzivnost soničnih gibov; v nekaterih primerih se sonične vibracije tudi popolnoma izklopijo, tako da deluje le ultrazvok. Ta opcija ultrazvočnega čiščenja brez soničnih vibracij je lahko primerna za bolnike, katerim ne ustreza sonično ali električno čiščenje, vendar pa potrebujejo dodatno moč čiščenja s pomočjo ultrazvoka; na primer v obdobju po parodontalni operaciji. |
Svetovno prvenstvo v podvodnem hokeju 1984 | Svetovno prvenstvo v podvodnem hokeju 1984 | Svetovno prvenstvo v podvodnem hokeju 1984 je potekalo v Chicagu (Illinois, ZDA). |
Gorska reševalna služba Kamnik | Gorska reševalna služba Kamnik | Gorska reševalna služba Kamnik je planinsko društvo in postaja Gorske reševalne službe Slovenije, ki je bila ustanovljena leta 1922. |
Gorska reševalna služba Kamnik | Gorska reševalna služba Kamnik Odlikovanja in nagrade | Leta 1992 je služba prejela častni znak svobode Republike Slovenije z naslednjo utemeljitvijo: »za izjemne zasluge pri razvoju planinstva in varovanju človeških življenj«. |
Tomaž Rajterič | Tomaž Rajterič | Tomaž Rajterič, slovenski kitarist in pedagog, * 1. november 1967, Ljubljana.
Rajterič je že v začetku študija kitare dosegal številne nagrade na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Diplomski in podiplomski študij je opravil na Ženevskem glasbenem konservatoriju, izpopolnjeval pa se je v Lausanni in na Mozarteumu v Salzburgu. redno nastopa kot komorni in orkesterski solist. Od leta 1997 poučuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. |
Življenja Tomaža Kajzerja | Življenja Tomaža Kajzerja | Življenja Tomaža Kajzerja je slovenska televizijska dramska serija, ki se je predvajala na prvem programu TV Slovenija ob torkih, med 31. decembrom 2013 in 11. februarjem 2014, in nato deset let kasneje ob nedeljah, med 7. januarjem in 4. februarjem 2024.
Glavni junak nanizanke Tomaž Kajzer v vsaki epizodi kljub enakemu imenu živi drugo življenje. VC prvi sezoni je nastopil v vlogi revizorja, finančnega svetovalca, učitelja golfa, kuharja, odvetnika in kreativnega direktorja. V drugi sezoni pa je nastopil v vlogi koreografa, politika, nepremičninskega posrednika, kriminalista - strokovnjaka za poligraf in duhovnika.
Serija velja za neuspešen poskus t.i. prestižne igrane drame. Po 6 delih je vodstvo RTV zavrnilo možnost nadaljevanja.
Leta 2023, po desetih letih, so posneli 2. sezono serije. Snemanje se je začelo maja in zaključilo julija, v 38 dneh je ekipa posnela svežih 5 epizod, ki prihajajo na spored januarja 2024. |
Življenja Tomaža Kajzerja | Življenja Tomaža Kajzerja Produkcija | Epizoda Kuhar z zvezdico je bil posneta v restavraciji Janeza Bratovža.
Proračun je ocenjen na 420.000 evrov. Peter Bratuša je dejal, da je to malo denarja. Varčeval je pri sebi, pa tudi Studio Arkadena je imel izgubo. Njegovo produkcijo podjetje je z njo pridelalo 50.000 evrov minusa. |
Življenja Tomaža Kajzerja | Življenja Tomaža Kajzerja Ekipa | avtorja: Peter Bratuša (Felina films) in Špela Levičnik Oblak
režija: Peter Bratuša
fotografija: Marko Brdar
scenografija: Janez Kovič in Špela Kropušek
maska: Nataša Sevčnikar
kostumografija: Vesna Črnelič
glasba: Sebastijan Duh
zvok: Sebastijan Duh in Andrej Hrvatin
montaža: Tomislav Pavlić in Svetlana Dramlić
izvršni producent: Marcel Buh
producent: Janez Kovič (Studio Arkadena) |
Življenja Tomaža Kajzerja | Življenja Tomaža Kajzerja Kritike | Agata Tomažič je pohvalila zadovoljiv zaplet in verjetnost zgodbe v epizodi Kuhar z zvezdico ter naravni govor ter prepričljive kostume in interierje za ljudi višjega razreda v epizodi Rita Conchita. Zmotili so jo svetopisemski odlomki, ki jih izreka izterjevalec v epizodi Angel varuh, saj so odveč in pobrani iz Tarantinovega Šunda. Posnemanje ameriške kinematografije je opazila tudi v Riti Conchiti, ko si Kajzer na zahtevo šoferja med vožnjo v primestno graščino Brunenberg nadene zlato masko v slogu Kubrickovega filma Široko zaprte oči. Serijo je označila za enega najboljših slovenskih tv izdelkov v zadnjih 20 letih, kar je utemeljila s pomanjkanjem konkurence v svetu đurićevskih stereotipnih komedij in obrtniško brezhibnostjo, ki jo je poleg prej omenjenih scenografije in kostumografije videla tudi v brezhibni fotografiji, odlični igri, izpiljenem scenariju brez lukenj in politični aktualnosti. Pripomnila je, da se seriji pozna, da jo režira režiser oglasnih spotov, saj bi ji lahko kljub všečnosti očitali vsebinsko izpraznjenost, npr. kdo je Tomaž Kajzer in zakaj je vsakič v drugi vlogi. Oceno je zaključila z mislijo, da je serija freska sodobne slovenske družbe, ki ji lahko zraste vrednost čez leta, kot znameniti hrastoveljski freski, ki je bila ob svojem nastanku le izumetničen sobopleskarski poseg. |
Življenja Tomaža Kajzerja | Življenja Tomaža Kajzerja Zunanje | Življenja Tomaža Kajzerja v IMDb
Življenja Tomaža Kajzerja na 4d.rtvslo.si
Uradna spletna stran (web archive. 6. marec 2014) |
Oaxaca de Juárez | Oaxaca de Juárez | Mesto in občina Oaxaca de Juárez ali pa preprosto Oaxaca, je glavno in največje mesto v mehiški zvezni državi enakim imenom. Mesto leži v okrožju Centro District v osrednji dolini regije, ob vznožju Sierra Madre oziroma Cerro del Fortin, in se razteza na bregovih reke Atoyac. To mesto je v veliki meri odvisno od turizma, ki temelji na velikem številu znamenitosti iz časov kolonialne dobe kot tudi arheoloških ostankov avtohtonih kultur Zapotekov in Mistekov. Skupaj z arheološkim najdiščem Monte Albán je postala leta 1987 del UNESCO-ve svetovne dediščine.
Mesto ima tudi vzdevek »la Verde Antequera« (zelena Antequera) zaradi starega imena in različnih objektov, zgrajenih iz avtohtonega zelenega kamna. Ime Oaxaca izhaja iz imena jezika nahuatl za kraj Huaxyacac, v španščini Guajaca, kasneje pa Oaxaca. Ime »de Juárez« je bilo dodano v čast Benita Juáreza, ki je bil rojen v tej državi. Grb za občine nosi podobo obglavljene Donaje, ki je bila avtohtona princesa v letih takoj po osvojitvi špancev. |
Oaxaca de Juárez | Oaxaca de Juárez Zgodovina | Pred 2500 leti so se v dolino in okolico, kjer leži današnja Oaxaca naseljevali Zapoteki in Misteki, zlasti pomembni sta antični središči Monte Albán in Mitla. Azteki so prišli v dolino leta 1440 in jo poimenovali Huaxyacac, kar v jeziku nahuatl pomeni »med drevesi huaji« (Leucaena leucocephala). Tukaj so imeli strateški vojaški položaj imenovan Cerro del Fortín, iz katerega so pazili na Zapoteško središče Zaachila in zagotavljali varno trgovsko pot med Mehiško Dolino, Tehuantepecom in ostalo Mezoameriko. Ko so prišli leta 1521 Španci, so bili Zapoteki in Misteki vpleteni v eno od svojih številnih medsebojnih vojn. Španska osvajanja so končala te spopade.
Prva španska ekspedicija na to območje prispe pozno leta 1521 pod poveljstvom kapetana Francisca de Orozca, ki ga je spremljalo 400 Aztekov. Hernán Cortés je poslal Francisca de Orozco v Oaxaco, ker je Montezuma II. dejal, da azteško zlato prihaja od tam. Španska odprava pod Orozcom se loti gradnje španskega mesta, na mestu azteške vojaške postojanke ob vznožju Cerro de Fortin. Prvo mašo je imel kaplan Juan Díaz na bregu reke Atoyac pod velikim huaje drevesom, kjer je bila kasneje zgrajena cerkev. Ta isti kaplan je dodal imenom okoliških vasi v nahuatl jeziku še svetniška imena: Santa María Oaxaca, San Martín Mexicapan, San Juan Chapultepec, Santo Tomas Xochimilco, San Matías Jalatlaco, Santiago Tepeaca, itd. Španci so za svojega prvega župana izbrali Gutierresa de Badajoca, izvolili prvi mestni svet in začeli gradnjo stolnice v Oaxaci leta 1522. Ime naselja v nahuatl je bilo Guajaca, po špansko pa Oaxaca.
Ustanovitev relativno neodvisnega naselja ni ustrezala Hernánu Cortésu, ki je želel moč nad celotno regijo zase. Cortés je poslal Pedra de Alvarada da izžene večino prebivalcev naselja. Prvi španski naseljenci so se pritožili španski kroni, ki je priznala ustanovitev naselja leta 1526, zemljišče pa razdelila med Špance, ki so prišli z Orozcom. Vendar pa to ni ustavilo Cortésa, ki je še enkrat pregnal prebivalce in zamenjal mestni svet le tri mesece po tem, ko je kralj priznal nastanek naselja. Ponovno so se pritožili, tokrat podkralju v Ciudad de Mexico, Nuno de Guzmánu. Ta je tudi priznal ustanoviteljstvo prvim špancem in mesto ponovno imenoval leta 1529, tokrat kot Antequera v čast Guzmánovemu rojstnemu kraju. Francisco de Herrera je sklical nov mestni svet. Prvi izris naselja je izdelal Juan Pelaez de Berrio.
V tem času je Cortés pridobil od kralja naziv markiz doline Oaxaca s spornimi vasmi. Dovoljeno mu je bilo močno obdavčiti območje in imeti nadzor nad ozemljem. Antequera je bila v položaju, da preživi obdana z vasmi pod nadzorom Cortésa, ki so bile zelo sovražne. Da bi preprečili nesoglasja, je kralj Antequero povzdignil v status mesta, mu dal določene pravice, privilegije in izjeme. Prav tako je zagotovil, da oblast ostala pod neposrednim nadzorom kralja in ne Cortésa. Ta peticija je bila podeljena leta 1532 s strani Karla V. Španskega. ,
Po osamosvojitvi Mehiki leta 1821, je mesto postalo sedež občine in tako ime mesta in občine postane Oaxaca. Leta 1872 je "de Juárez" dodano ime v čast Benita Juáreza, ki je tukaj začel svojo pravniško in politično kariero.
Leta 1854 je močan potres uničil velik del mesta. V naslednjih desetletjih so ga obnovili tako da je imel leta 1890 30.000 prebivalcev. Potres leta 1931 je uničil 70% mesta. Mesto si je opomoglo v zadnjih 25 letih, prebivalstvo narašča tako, da ima z okoliškimi naselji že 450.000 prebivalcev. |
Oaxaca de Juárez | Oaxaca de Juárez Geografija | Mesto Oaxaca se nahaja v Centralni dolini, glavni dolini Sierra Madre del Sur. To gorovje se razteza več kot 1000 kilometrov jugovzhodno od Sierra Madre Occidental do ožine pri Tehuantepecu na vzhodu in je sestavljeno iz več gorskih grebenov. Osrednji del, kjer se nahaja Oaxaca de Juarez, je obdan z nizom gorskih verig, katerih zahodni del se imenuje Sierra Mixteca. Najvišji vrhovi Sierra Madre del Sur dosežejo do 3700 metrov. Relief je zelo raznoliko strukturiran, saj nastopajo različne vrste kamnin, ki različno erodirajo. Prevladujejo apnenci in granit.
Občina Oaxaca de Juárez meji na severu na San Pablo Etla, na vzhodu na občine San Andrés Huayapam, San Agustín Yatareni in Santa Lucía del Camino, na zahodu na San Antonio de la Cal in Santa Cruz Xoxocotlán in na jugu Santa Maria in San Jacinto Atzompa Amilpas. Območje mesta obsega 0,01 odstotka celotne površine zvezne države.
Od celotnega območja (85,48 km²) se 23,41 % uporablja za kmetijstvo. Pridelki so koruza, fižol in lucerna. 34,75 % so gozdovi s prevladujočim hrastom (Quercus glaucinoides). Približno 1,7 % zemljišč je neobdelano in okoli 40 % je pozidano.
Oaxaca se nahaja južno od rakovega povratnika in je podnebno v tropih. S 1550 m nadmorske višine se nahaja v zmernem podnebnem območju, s povprečno letno temperaturo 22 °C. Deževna sezona traja od maja do oktobra. |
Oaxaca de Juárez | Oaxaca de Juárez Potresi | V zgodovini mesta so potresi vedno igrali razdiralno vlogo. Obstajajo poročila o potresih, ki so povzročili hudo škodo v letih 1562, 1801, 1815, 1821, 1825, 1836 in 1837. V nadaljevanju so samo potresi z magnitudo 7,0 ali več:
|
Oaxaca de Juárez | Oaxaca de Juárez Gospodarstvo | Turizem je danes prevladujoč in najbolj dinamičen sektor gospodarstva. 77 % prebivalstva dela v storitvenem sektorju, to je v trgovini, gostinstvu in hotelirstvu. Na drugem mestu z 20 % sledi gradbeni sektor, oskrba z energijo in predelovalna industrija. V kmetijstvu in na drugih področjih dela le tri odstotke zaposlenih. Oaxaca je kljub vsemu ena najrevnejših prestolnic v državi. Regija ima velike gospodarske in okoljske težave zaradi krčenja borovih gozdov in desetletij čezmerne paše.
Raziskava Secretaría de Turismo de Oaxaca je pokazala, da je imelo mesto v letu 2004 kar 231 hotelov s 5926 sobami. Več kot milijon turistov je obiskalo moesto, vendar le nekaj več kot 160.000 je bilo tujcev. Od teh je bilo Evropejcev 58,75 %, ostali so večinoma iz ZDA.
V Oaxaci in okolici je zelo razvita tudi rokodelska dejavnost. Poznani so po izdelkih iz keramike in kovine (kovaštvo), po pletenju košar, tkanju in obdelavi usnja (strojenje je še povsem tradicionalno) ter plemenitih kovin. Njihove tradicionalne tehnike so poznane po vsem svetu. Tkanine tkane na tradicionalnih statvah in izdelki iz volne so znani že stoletja, barve uporabljajo naravne, med njimi je znamenita rdeča, ki jo pridobivajo iz košeniljke (grana cochinilla), znan je njihov bombaž coyuchi. Svetovno znani so tudi izdelki iz lesa. Lončarstvo ima dolgo tradicijo. Oblikovalci lončenine so specializirani v dveh tehnikah: zelena glazirana posoda iz gline Atzompa in črna keramika iz San Bartolo Coyotepec. |
Oaxaca de Juárez | Oaxaca de Juárez Znamenitosti | Čeprav je Oaxaco prizadelo mnogo potresov, je zgodovinsko središče zgrajeno v kolonialnem slogu, precej dobro ohranjeno. S svojimi pravokotnimi ulicami je dober primer urbanističnega načrtovanja v španskih kolonijah. Tudi gradnja je protipostresno primerno prilagojena. Glavni trg Zocalo je bil obnovljen leta 2005. Z zavzetostjo umetnika Francisca Toleda, je mesto v zadnjih petnajstih letih doživelo izjemen kulturni razvoj. |
Oaxaca de Juárez | Oaxaca de Juárez Plaza de la Constitución ali Zócalo | Plaza de la Constitución ali Zócalo je iz leta 1529, načrtoval ga je Juan Pelaez de Berrio. V kolonialnem obdobju je bil peščen, samo marmorni vodnjak so postavili v letu 1739. Ta je bil odstranjen leta 1857, na njegovo mesto so postavili kiosk in posadili drevesa. Leta 1881 je bila vegetacija preurejena in leta 1885 postavljen kip Benita Juáreza. Leta 1901 je bil Zocalo ponovno preoblikovn in nameščen nov Art Nouveau kiosk. Fontana iz zelenega kamna s figurami je bila postavljena leta 1967. Kiosk v središču gosti državno glasbeno skupino La marimbo in druge skupine. Okoli trga (parka) so različne javne zgradbe:
Na južni strani so različni portali: Palacio de Gobierno, ki je bila izpraznjen in v letu 2005 ponovno odprta kot muzej, imenovan Museo del Palacio 'Espacio de Diversidad'. Drugi portali vsebujejo Portal de Mercadores na vzhodni strani, Portal de Claverias na severni strani in Portal del Señor na zahodni strani.
Palača deželne vlade se tudi nahaja ob glavnem trgu. Uporablja Portal de la Alhóndiga, pred palačo je Benito Juárez trg. Prvotna palača je bila slovesno odprta leta 1728, na poročni dan princa in princese Španije in Portugalske. Arhitekturni slog je gotski. Današnja stavba se je začela graditi leta 1832, odprta pa je bila leta 1870, vendar ni bila končana do leta 1887. V notranjosti so freske, ki odražajo zgodovino Oaxace je od predšpanske dobe, kolonializma in po neodvisnosti. Večino je naslikal Arturo Garcia Bustos leta 1980. |
Oaxaca de Juárez | Oaxaca de Juárez Sakralni objekti | Stolnica, imenovana tudi stolnica Marije Vnebovzete (Catedral Metropolitana de Nuestra Señora de la Asunción), se je začela graditi leta 1535, a so jo v času gradnje večkrat poškodovali potresi. Med letoma 1702 in 1733 je bila sedanja stavba (tretja po vrsti) zgrajena in posvečena julija 1733. Zasnovana je v neoklasicističnem slogu z baročno fasado in zelenega kamna Cantera in bogatimi reliefi. Tudi notranjost je v neoklasicističnem slogu. Oltar s kipom Marije Vnebovzete je bil prinesen iz Italije, bronasto skulpturo je izdelal Tadoini.
Iglesia de Santo Domingo de Guzmán je najbolj znana cerkev v Oaxaci in stoji v sklopu dominikanskega samostana iz prve polovice 16. stoletja. Pred cerkvijo sta v renesančnem slogu, v osrednjem reliefu, sveti Dominik in Hipolit iz Rima. Po reformi leta 1860, je bila cerkev spremenjena v konjušnico, kar je povzročilo resno poslabšanje stavbe. V uporabo so jo vrnili konec 19. stoletja. Življenjske in delovne površine so spremenili v vojašnico in četrt častnikov. Leta 1994 se je začela preureditev v kulturni center Centro Cultural Santo Domingo.
Basílica de Nuestra Señora de la Soledad stoji približno šest blokov zahodno od Zocala. Na pobudo kaplana Don Fernanda Méndeza se je leta 1682 začela gradnja, leta 1689 pa končala. Škof Isidro Sariñana y Cuenca jo je imenoval za baziliko. Objekt je zasnovan v baročnem slogu in ima bogato okrašeno pročelje glavnega portala v obliki odprtega zaslona. V zadnjem delu cerkve je Museo de la Basilica de Nuestra Señora de La Soledad, kjer so razstavljene obleke device Marije. (Kip Device Soledad, okronan z 2 kg težko zlato krono, posuto z diamanti je bil predmet kraje v zadnjem času.) Mnogo let kasneje, je bil samostan preurejen v prevzgojni dom, stanovanja učiteljev na šoli in pisarno okrožnega tožilca. Zdaj služi kot občinska palača. Stavba hrani številne dragocene predmete, kot so slike, kipi in verska oblačila ter orgle iz leta 1686. Virgen de la Soledad je zavetnica mesta.
Iglesia San Agustín pripada samostanu reda svetega Auguština, katerega člani so leta 1556 prišli v mesto. Prvi samostan in cerkev sta bila dokončana leta 1596. Sedanja baročna cerkev so začeli graditi v zadnjem desetletju 17. stoletja in končali leta 1722.
Cerkev San Juan de Dios je najstarejša ohranjena cerkev v Oaxaci. Prvotna stavba, kapela iz gline, je bila zgrajena v času Hernána Cortésa leta 1521. Leta 1662 jo je uničil potres. Sedanja cerkev stoji na istem mestu in je bila končana leta 1703.
Iglesia San Felipe Neri je baročna cerkev, katere gradnja se je začela leta 1733 in je bila končana leta 1770. Zvoniki so iz 19. stoletja.
Samostan San Catalina je bil ustanovljen leta 1568; Fray Bernardino de Alburquerque ga je imenoval Monasterio del Rosario de María. Izgradnja kompleksa se je začela leta 1579. Prenove in dopolnitve so se nadaljevale do 18. stoletja. Po reformah 1862 je bil nekdanji samostan prvič uporabljen kot zapor. Po tem je bila v njem mestna uprava, kino, šola, od leta 1976 se uporablja kot hotel. |
Oaxaca de Juárez | Oaxaca de Juárez Muzeji | Centro Cultural de Santo Domingo je v nekdanji samostanski stavbi v sklopu s cerkvijo Santo Domingo in je bil obnovljen leta 1996. Velja za eno najboljših restavratorskih del v Latinski Ameriki. V muzeju so prikazani nekateri pomembni artefakti iz Monte Albána. Arhitekturno zanimiv je križni hodnik s kupolami in zapletenim koridorjem ter vodnjakom v vrtu. Velik del muzeja zaseda Museo de las Culturas de Oaxaca ( Muzej kultur Oaxace. Ta muzej je postal sestavni del kulturnega centra leta 1964 po tem ko se je prvotni Instituto de Ciencias y Artes preselil na drugo lokacijo. Muzej je specializiran za Zapoteško in Misteško kulturo. Prikazan je Tesoro Mixteco (Misteški zaklad), to je zbirka, ki jo je odkril arheolog Alfonso Caso v grobnici št. 7 na Monte Albanu. Zaklad obsega veliko kosov nakita iz zlata in srebra in predstavlja najbogatejšo zbirko zlata in srebra starodavne Mehike. Drugi pomembni eksponati so predmeti iz grobnice št. 5 iz mahajališča Lambitieco in segajo do 700 n. št. V muzeju so tudi vsakdanji predmeti iz kolonialnega obdobja. Kulturni center ima tudi knjižnico Biblioteca Fray Francisco de Burgoa, ki hrani več kot 25.000 enot od 15. do 20. stoletja in sodi pod Universidad Autónoma Benito Juárez v Oaxaci.
Jardin Ethobotánico je 2 hektara velih botanični vrt v samostanskem kompleksu. V njem so zasajene avtohtone rastline iz tega območja.
Drugi muzeji so še:
Museo de los Pintores Oaxaqueños, muzej domačega slikarstva;
Museo Arte Prehispánico de Rufino Tamayo, ima zbirko 1150 različnih kosov iz mezoameriških obdobij (majevske stele, keramične pse iz Colime in drugo), ki jih je zbral Rufino Tamayo in podaril svojemu mestu;
Instituto de Artes Gráficos de Oaxaca ima zbirko grafih iz različnih obdobij;
Hemeroteca Publica de Oaxaca »Nestor Sánchez« v samostanu Santo Domingo. |
Oaxaca de Juárez | Oaxaca de Juárez Tržnica Benito Juarez | Mercado Benito Juárez se nahaja en kvart južno od Zocala. Na tržnici je mogoče kupiti cvetje, sadje, sladoled, sadne pijače, ročna dela, usnjene izdelke, klobuke in nože. Splošno je znana kot Mercado de la comida - tržnica za hrano, saj ta prevladuje. Tukaj se dobijo Oaxaške regionalne jedi kot moles, tasajo, tlayudas, pan de yema (tip jajčnega kruha), Chapulines (ocvrte kobilice), sir quesillo, kot tudi zelo velike skodelice vroče čokolade, ki so pogosto začinjene s cimetom in mandlji. |
Oaxaca de Juárez | Oaxaca de Juárez Meskal | Mescal (v nahuatl mexcalli) je mehiška žgana pijača s 40% alkohola, narejena iz posebne vrste agave. Okus in videz Mezcala je odvisen od vrste agave, kot tudi priprave in časa shranjevanja. Najbolj znan mescal je tekila, ki jo izdelujejo v bližini mesta Tequila izključno iz modre agave, ki raste v mehiški državi Jalisco. Mescal se proizvaja v glavnem v območju okrog mesta Oaxaca. Uradno ga smejo proizvajati tudi v državah Guerrero, Durango, San Luis Potosi in Zacatecas.
Pražene kobilice
Tasajo
Sir quesillo na tržnici v Oaxaci
Tipična kombinacija predjedi v Oaxaci: kobilice, črvi, mravljinčja jajca in guacamole
Proizvodnja meskala, žgane pijače iz posebne vrste agave
Meskal z obveznim dodatkom črva, ki živi v agavi |