text
stringlengths 62
9.94k
| label
int64 0
1
|
|---|---|
Višje sodišče je ugodilo pritožbi upniškega odbora GPG zoper sklep okrožnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo za razrešitev stečajne upraviteljice Melite Butara. Zadevo je vrnilo sodišču prve stopnje, ki se bo moralo opredeliti tako, da bo razvidno, ali je upraviteljica kršila svoje obveznosti ali ne. Sodišče znova o razrešitvi Butare Agrokor bo priglasil koncentracijo Agrokor, ki je 14. junija s konzorcijem 12 delničarjev podpisal pogodbo za nakup 53-odstotnega deleža Mercatorja, bo po lastnih navedbah do konca prihodnjega tedna agenciji za varstvo konkurence priglasil koncentracijo. Trnovec nov direktor Microsofta Slovenija Microsoft je za novega generalnega direktorja slovenske podružnice imenoval Roberta Trnovca. Ta bo vodenje podjetja Microsoft Slovenija prevzel s 1. septembrom, prihaja pa iz podjetja S&T Slovenija, kjer je bil predsednik uprave. ŠGZ krepi vpliv v Vzajemni Včeraj so bile volitve 15 novih zastopnikov za skupščino Vzajemne. Po volitvah so iz MDS sporočili, da je nadzor nad skupščino Vzajemne po volitvah prevzela Štajerska gospodarska zbornica. Ta naj bi poleg 12 obstoječih dobila še najmanj 11 predstavnikov in ima tako absolutno večino najmanj 23 od 45 zastopnikov. Velana zmanjšala osnovni kapital Velana bo za pokrivanje izgube zmanjšala osnovni kapital družbe. Ta zdaj znaša slabih 5,9 milijona evrov, po zmanjšanju pa ga bo še za 1,4 milijona evrov. Delnice Alte Investa na drugo dražbo Stečajni upravitelj družbe Poteza Skupina Janko Maček je za 21. avgust razpisal drugo javno dražbo za prodajo okoli 55-odstotnega deleža družbe Alta Invest. Izklicna cena je postavljena pri okoli 2,26 milijona evrov. Varščina znaša pet odstotkov izklicne cene. Montavar po likvidaciji v stečaj Mariborsko sodišče je na zahtevo upnika ljubljanskega podjetja Exterfer, ki se ukvarja s trgovino s kovinami, razglasilo stečaj družbe Montavar Metalna Nova. Za stečajnega upravitelja družbe, ki je sicer že nekaj časa v postopku likvidacije, je sodišče imenovalo Tadeja Vodičarja. Darsu rdeča luč za cestninjenje Razpis za elektronsko cestninjenje, ki ga je Dars objavil fe bruarja, nanj pa se je prijavil le avstrijski Kapsch, je padel v vodo. Državna revizijska komisija ga je namreč na zahtevo Telekoma, Strabaga, Efkona in Skytolla razveljavila. To je med drugim utemeljila tudi z razlago, da Dars »ne more bre meniti ponudnikov, ki so, glede na trenutne razmere, verjet no tudi sami v položaju, ko si ne morejo privoščiti financira nja tako kompleksnega projekta in nato čakati na poplačilo deset let«. Pripravila Jan Bratanič in STA | 0 |
Umar napoveduje razmere na trgu dela se bodo letos še poslabšale, zasebna potrošnja se bo zmanjšala. Še več bo brezposelnih, vidnejše rasti plač ni pričakovati. Rast obsega bruto domačega proizvoda BDP v letu 2011 je znašala 0,5 odstotka, je Urad za makroekonomske analize in razvoj Umar zapisal v zimski napovedi gospodarskih gibanj, s katero se je danes seznanila vlada. To je za celo odstotno točko nižja rast, kot jo je urad ocenil v septembra lani objavljeni jesenski napovedi. Zaradi močnega poslabšanja pričakovanj glede gibanj gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju je Umar občutno znižal napoved gospodarske rasti za Slovenijo. Letos se v Sloveniji obeta rast v višini 0,2 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se povzpela do dveh odstotkov, napovedujejo v Umarju. V času od priprave jesenske napovedi so se pričakovanja glede gibanj gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju močno poslabšala, pojasnjujejo na Umarju. Zaostrile so se tudi razmere na mednarodnih finančnih trgih, ki se kažejo v rasti cene zadolževanja vse več držav evrskega območja in vse težji dostopnosti do virov financiranja držav in poslovnih subjektov. Hkrati zadnji razpoložljivi podatki za Slovenijo kažejo, da se je gospodarska aktivnost že v lanskem drugem polletju umirjala hitreje, kot so pričakovali. S tem se uresničujejo glavna tveganja jesenske napovedi, zato so na uradu na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov in spremenjenih predpostavk pripravili novo napoved gospodarskih gibanj za Slovenijo za obdobje 2011&minus,2013. Spremembe v mednarodnem okolju se bodo najbolj odrazile v počasnejši rasti slovenskega izvoza, kar bo poleg nadalje zaostrenih finančnih razmer vplivalo tudi na nižjo rast investicij od jeseni pričakovane. Vrednost izvoza naj bi se po lanski rasti za 7,3 odstotka letos okrepila le še za 2,9 odstotka, medtem ko bodo bruto investicije v osnovna sredstva realno ostale na lanski ravni, ko so se zmanjšale za dobro desetino. Še več bo brezposelnih Takšno gospodarsko okolje bo vplivalo tudi na razmere na trgu dela, ki se bodo še poslabšale. Stopnja registrirane brezposelnosti se bo z lanskih 11,8 odstotka v dveh letih zvišala na 12,8 odstotka, napoveduje Umar, ki v zasebnem sektorju pričakuje nadaljnja znižanja števila zaposlenih v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih, trgovini in transportnih dejavnostih, po drugi strani pa bo še naprej naraščala zaposlenost v nekaterih poslovnih storitvenih dejavnostih. Letos bo še več brezposelnih, napovedujejo v Umarju. Glede plač na uradu ocenjujejo, da zaradi gospodarskih razmer vidnejše rasti ni pričakovati. Pričakovana postopna krepitev gospodarske aktivnosti, težnje po ohranjanju konkurenčnega položaja podjetij na domačem in mednarodnih trgih, predvidena nadaljnja rast brezposelnosti ter razmeroma nizka inflacija v letih 2012 in 2013 vzpostavljajo okoliščine, ki ne bodo omogočale vidnejše rasti plač v zasebnem sektorju, so zapisali. Stopnja inflacije se bo tako letos kot prihodnje leto gibala pri 1,8 odstotka. Vseeno pa po besedah direktorja Umarja Boštjana Vasleta obstaja tudi možnost, da bo rezultat ob koncu leta boljši. To je v največji meri odvisno od tega, kakšen bo rezultat prizadevanj članic evroobmočja za stabilizacijo razmer na finančnih trgih. Če bodo uspela, se bo izboljšala tudi dostopnost Slovenije do virov financiranja. Bo leta 2013 res bolje? Slovenija bi se tako po besedah direktorja Umarja Boštjana Vasleta v primeru izdaje obveznic trenutno zadolžila po obrestni meri blizu sedmih odstotkov, kar pomeni, da je kanal financiranja precej priprt. Ker se bančni sistem v evroobmočju sooča z izjemno negotovostjo, to otežuje dostop slovenskih bank do novih finančnih virov v tujini. V letu 2013 lahko ob rahli krepitvi rasti domačega in izvoznega povpraševanja pričakujemo dvoodstotno gospodarsko rast. Domača potrošnja se bo po štirih letih nazadovanja spet okrepila, izhajala pa bo iz krepitve poslovnih investicij in realizacije gradbenih del, ki so bile v krizi prekinjene ali odložene. V prihodnjem letu se nekoliko višja gospodarska rast pričakuje tudi v mednarodnem okolju. Ob tem pa v Umarju opozarjajo, da tveganja za dodatno poslabšanje razmer ostajajo velika. Napovedi so neposredno odvisne od stabilizacije razmer v mednarodnem okolju in slovenskem bančnem sistemu ter od uspešnosti javnofinančne konsolidacije in reformnih naporov, kar bi povrnilo zaupanje mednarodnih finančnih trgov. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju! | 0 |
Ljubljana - Deutsche Telekom je v prvem letošnjem četrtletju posloval z visoko izgubo, saj je moral v britanski enoti T-Mobile ob okrepljeni konkurenci, neugodnem razmerju menjalnih tečajev in bistvenem poslabšanju gospodarskih razmer odpisati kar 1,8 milijarde evrov sredstev. Izguba prvega trimesečja je tako znašala okoli 1,12 milijarde evrov. Omenjena oslabitev, ki so jo napovedali že aprila, naj sicer ne bi imela vpliva na denarni tok iz poslovanja, a je bil ta zaradi višjih kapitalskih stroškov in odhodkov zaradi odpuščanj vseeno na le 18,75-odstotni ravni tistega iz enakega obdobja lani in je znašal okoli 300 milijonov evrov. Čisti prihodki od prodaje so res porasli za 924 milijonov evrov oziroma za 6,2 odstotka, a je treba pri tem upoštevati, da so letos v konsolidirane rezultate vključili tudi grško skupino OTE. Tako so prihodki v tujini porasli za 16 odstotkov, tisti na domačem trgu pa so celo upadli za dobrih 300 milijonov evrov. Ob tem še omenimo, da je največji evropski telefonist na mobilnem področju beležil solidno devetodstotno rast, nekoliko nižjo pa na širokopasovnem oziroma fiksnem področju. | 0 |
Utekočinjen naftni plin se je lani močno podražil Naftni derivati v Sloveniji se bodo v torek podražili, 95- in 98-oktanski bencin pa bosta dosegla rekordno vrednost. Cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina se bo zvišala za 1,6 centa, na 1,279 evra, neosvinčenega 98- in 100-oktanskega pa za 1,2 centa, na 1,291 evra za liter. Bencin bo tako dosegel novo rekordno vrednost in bo precej dražji kot v sosednji Avstriji. Dizelsko gorivo se bo podražilo za 0,4 centa, na 1,237 evra za liter. Kot so sporočili iz Petrola in OMV-ja, bo treba po novem za liter kurilnega olja odšteti 0,821 evra, kar je 0,1 centa več kot do zdaj. Cena avtoplina bo ostala nespremenjena pri 0,814 evra za liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolarja. Gibanje cen naftnih derivatov od lanskega septembra naprej 95-oktanski bencin98-oktanski bencindizelsko gorivokurilno olje 7. september1,202 evra 1,228 evra1,166 0,740 21. september1,211 evra1,2441,175 0,749 5. oktober 1,2111,243 1,175 0,749 19. oktober 1,228 1,256 1,180 0,753 2. november 1,214 1,240 1,172 0,699 16. november 1,229 1,255 1,192 0,760 30. november 1,238 1,264 1,193 0,762 14. december 1,262 1,289 1,216 0,795 28. december 1,263 1,279 1,233 0,808 11. januar 1,2791,291 1,237 0,821 Cene pogonskih goriv v sosednjih državah 95-oktanski bencin98-oktanski bencindizelsko gorivo Avstrija1,24 evra 1,39 evra1,18 Hrvaška1,22 evra1,281,16 Italija 1,421,50 1,29 Madžarska 1,29ni podatka1,26 Vir AMZS | 0 |
Države evroobmočja so na letni ravni zabeležile 2,2-odstotno rast cen. S tem je inflacija prvič po letu 2008 presegla dva odstotka. V Sloveniji je bila letna inflacija sicer 1,9-odstotna. Za inflacijo so krive predvsem višje cene živil in energije. Države območja evra so decembra na letni ravni zabeležile 2,2-odstotno rast cen, je danes v prvi oceni sporočil evropski statistični urad Eurostat. Novembra je letna stopnja inflacije v območju evra znašala 1,9 odstotka. Letna stopnja inflacije se je tako dvignila nad srednjeročni cilj Evropske centralne banke ECB, ki je blizu, vendar nekoliko pod dvema odstotkoma. Inflacija na letni ravni v območju evra je prvič po novembru 2008 presegla dva odstotka in je najvišja od oktobra 2008, ko je znašala 3,2 odstotka. V Sloveniji je, kot je 30. decembra objavil slovenski državni statistični urad, letna stopnja inflacije decembra znašala 1,9 odstotka. Po oceni ekonomistov so inflacijo zvišale predvsem cene energije in živil. Brez učinka dviga davkov v mnogih državah bi bila stopnja inflacije nekaj desetink odstotka nižja, so po poročanju dpa zapisali strokovnjaki v Commerzbank in dodali, da bi bila ob neupoštevanju nihajočih cen energije stopnja dviga cen še nižja. S tem naj ne bi bilo razlogov, da bi Evropska centralna banka ECB zvišala obrestne mere. Zvišanje temeljne obrestne mere, ki je od maja 2009 na zgodovinsko nizkem enem odstotku, je pričakovati najprej konec leta. | 0 |
Najpriljubljenejši spletni iskalnik je v zadnjem četrtletju dobiček povečal za 26 odstotkov in presenetil analitike Finančne krize spletno oglaševanje ne občuti, saj naj bi se v tem letu povečalo za 8,7 odstotka, kar je višji dvig kot lani. Ameriški internetni gigant Google je s poslovnimi rezultati v tretjem četrtletju letos presenetil analitike in povečal dobiček za 26 odstotkov, poroča Bloomberg. Zmanjšalo se je sicer število oglaševalcev kreditov, vendar pa so na drugi strani potrošnjo povečala podjetja, ki proizvajajo oblačila in različne naprave. Google je prihodke povečal za 31 odstotkov na 5,54 milijard dolarjev, prihodki iz prodaje pa so dosegli 4,04 milijarde dolarjev. Dobiček družbe se je dvignil na 1,35 milijarde dolarjev, kar je 4,24 dolarja na delnico, če pa izvzamemo stroške delniških kompenzacij, pa je dobiček znašal 4,92 dolarja na delnico, kar je 3,6 odstotka več od pričakovanj analitikov. Kriza povečala oglaševanje na internetu Oglaševalci v teh časih zmanjšujejo svoja sredstva za televizijske in časopisne oglase in denar raje porabijo za oglaševanje na iskalnikih. Oglaševanje na internetu naj bi se v tem letu povečalo za 8,7 odstotka na 284 milijard dolarjev, kar je 1,5 odstotne točke več, kot se je povečalo lani. Število klikov na oglasna sporočila se je v zadnjem četrtletju povečalo za 18 odstotkov, četrtletje prej pa za 19 odstotkov. | 1 |
Docent na ljubljanski ekonomski fakulteti zanika vsakršno sporno delovanje v zvezi z Vzajemno. Proti njemu poteka gonja, ki pri nekaterih že vzbuja dvome v njegovo strokovnost, opozarja Aleš Ahčan odločno zanika, da bi v primeru ponesrečenega sodelovanja z Vzajemno storil karkoli narobe. Mihael Perman ni bil četrti družbenik v družbi Kumulus , zagotavlja. "Sodelujeva le na strokovni ravni, med drugim skupaj pripravljava novi magistrski študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Kakršnega koli drugega sodelovanja med nama ni," je v intervjuju za Dnevnik zatrdil Ahčan. "Vztrajanje zgolj pri dopolnilnih zavarovanjih je nerazumljivo" Glede prizadevanj upokojencev, ki vztrajajo pri tem, da premije Vzajemne ostanejo nizke, Ahčan ocenjuje, da gre za vztrajanje na zlomu sistema. "Ujeti smo v zanko demografije," poudarja Ahčan. Tudi rešitev, ki Vzajemni dovoljuje le izvajanje dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, ocenjuje kot "dolgoročno nevzdržno in nerazumljivo". Za poslovno sodelovanje izbral napačnega Glede svojega nekdanjega prijatelja in sopartnerja Tomaža Slivnika, ki Ahčanu očita sporno izjavo v zvezi s kompleksnostjo in softwersko podprtostjo nastajajočega obrestnega modela, slednji pravi, da je "padel na zrelostnem izpitu", ker je s človekom, ki ga je videl le od tri- ali štirikrat, ustanovil podjetje. Sporna in v medijih pogosto citirana izjava pa je prirejena in izvzeta iz konteksta, poudarja Ahčan. Z njo naj bi želel Slivniku le pojasniti, da bo s svojim predlogom obrestnega modela, ki ga je pripravljal za Vzajemno, težko upravičil previsoko ceno. Strokovnost je postavljena na kocko Sicer pa je Ahčan potožil tudi, da ima zaradi dogajanja v zvezi z Vzajemno tudi sicer precej težav. "Ne vem, če sem še strokovnjak," pravi glede mnenja javnosti. Razkriva še, da so ga v neki zavarovalnici, za katero pripravlja nov produkt, prosili, naj se skorajšnje predstavitve tega produkta javnosti ne udeleži. "Stvari niso več smešne," pravi. Na Ekonomski fakulteti pa naj bi zaradi dogodkov v javnosti bili prisiljeni sprožiti postopek proti njemu domnevno zato, ker projekt ni bil voden čez fakulteto. Sedaj naj bi fakulteta sistem izvajanja projektov za gospodarstvo sistemsko uredila. Strateški svet ni omogočal kvalitetnega dela Ahčan je za Dnevnik pojasnil še, zakaj je izstopil iz strateškega sveta predsednika vlade. "Če se sestajate enkrat ali dvakrat na mesec, gradivo dobite dan prej ali celo z zamudo, hkrati ste udeleženi pri ukrepih vlade, s katerimi se ne strinjate, in ste še predmet diskreditacije, je najboljše, da odstopite," je pojasnil. | 0 |
Povezane so s sumi poneverb, poslovne goljufije, davčne zatajitve in ponarejanja listin Ali je med ovadenimi v Vegradu tudi nekdanja direktorica Hilda Tovšak, še ni znano Kriminalisti PU Celje so minuli teden podali tri kazenske ovadbe, ki se nanašajo na sume nepravilnosti v velenjski družbi Vegrad , ki je v stečaju od oktobra lani. Ovadbe so povezane s sumi poneverb, poslovne goljufije, davčne zatajitve in ponarejanja listin. Kriminalisti preiskavo v Vegradu še nadaljujejo. Kot so danes sporočili iz celjske policijske uprave, so kriminalisti v enem primeru zoper dve odgovorni osebi poslovnega sistema Vegrad podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja. Nezakonita poraba sredstev za vzajemno pomoč V zvezi s tem so celjski kriminalisti že konec lanskega leta podali kazensko ovadbo, ki se je nanašala na neupravičeno zadrževanje prostovoljnih prispevkov delavcev, zbranih za družini dveh preminulih delavcev. Dodatno so kriminalisti ugotovili še, da sta odgovorni osebi poslovnega sistema od začetka leta 2009 do sredine leta 2010 nezakonito in brez pravne podlage uporabljali še druga zbrana sredstva delavcev na posebnem računu t.i. blagajne za vzajemno pomoč. Sredstva so delavci zbirali za posebne namene pomoči, prav tako so se na računu zbirala tudi sredstva za delovanje sindikata, skupaj s članarino. Odgovorni osebi sta v omenjenem obdobju za poslovanje poslovnega sistema oziroma za gospodarsko dejavnost neupravičeno uporabljali sredstva v višini nekaj več kot 420.000 evrov. Del sredstev, ki sta jih neupravičeno uporabljali, sta na račun blagajne vzajemne pomoči sicer vrnili, delavce in sindikat pa sta dejansko oškodovali za nekaj več kot 220.000 evrov. Prikrivali naj bi okoliščine glede izpolnitve obveznosti Kriminalisti so zoper odgovorno osebo poslovnega sistema podali še kazensko ovadbo zaradi suma storitve treh kaznivih dejanj poslovne goljufije. Kot navajajo policisti, obstaja namreč sum, da je odgovorna oseba gospodarske družbe v času med letoma 2007 in 2009 z različnimi izvajalci sklenila različne pogodbe za izvedbo gradbenih del ter sopogodbenike spravljala v zmoto in jim prikrivala vrsto okoliščin glede izpolnitve svojih obveznosti. Odgovorna oseba je to največkrat naredila tako, da je sopogodbenikom večkrat pisno in ustno obljubljala različne oblike poplačil obveznosti, izdajala menice brez kritja ali jih drugače spravljala v zmoto. Zaradi neizpolnitve obveznosti jim je povzročila materialno škodo v skupni višini približno 530 tisoč evrov. Tajili naj bi davke in ponarejali listine Isto osebo so kriminalisti kazensko ovadili tudi zaradi suma storitve kaznivega dejanja davčne zatajitve ter kaznivega dejanja ponarejanja listin. Kriminalisti sumijo, da je odgovorna oseba v začetku leta 2010 preslepila pristojen davčni organ, tako da je v imenu poslovno povezane gospodarske družbe z območja Maribora davčnemu organu posredovala ponarejeno izjavo. Z izjavo je osumljena odgovorna oseba lažno prikazala, da je družba iz Maribora dala soglasje za pobot terjatev presežka obračunanega DDV v korist gospodarske družbe iz poslovnega sistema Vegrad. S tem dejanjem je pristojen davčni organ oškodovala za nekaj manj kot 100 tisoč evrov. Kriminalistična preiskava v poslovnem sistemu Vegrad se še nadaljuje, še navajajo na celjski policiji. | 0 |
Tablico ukradli že leta 2009, letos v roku enega meseca dvakrat dobil kazen mestnega redarstva za napačno parkiranje. Ljubljančanu Domnu Saviču so z avtomobila leta 2009 nekje med Postojno in Ljubljano ukradli eno izmed tablic. Policija je naredila zapisnik, na avtomobil pa je namestil nove tablice. V začetku junija letos pa so mu z ljubljanskega mestnega redarstva poslali obvestilo o napačnem parkiranju. To, da je bila ukradena tablica nameščena na povsem drugem avtomobilu, so spregledali. Kljub temu da je redarstvo obvestil o napaki in so postopek ustavili, se je identična zgodba ponovila pred dobrim tednom dni – znova je dobil kazen za prekršek, ki ga je storil tat tablice. Lahko bo dobil še kakšno kazen Na mestnem redarstvu Mestne občine Ljubljana so nam odgovorili, da obstaja možnost, da bo dobil še kakšen plačilni nalog. Goljufajo z zamenjavo tablic Na mestnem redarstvu v zadnjem času beležijo več primerov, ko lastniki sami odstranjujejo oziroma zamenjujejo registrske tablice in s tem dokazujejo, da ni bilo njihovo vozilo v prekršku. Evidenco o ukradenih tablicah vodijo na policiji, vendar pa mestni redarji nimajo dostopa do te evidence. Za posamezne primere, ko lastnik vloži pritožbo, pa preverijo, ali je lastnik uredil vse potrebno v povezavi s krajo tablic. Povezani sta evidenca policije in Matični register vozil, s katerim pa redarji na terenu niso povezani, zato podatkov ne morejo preverjati sproti. "Pri obravnavi prekrška se za posamezno tablico opravi poizvedba in se podatki iz Matičnega registra vozil vsakič prenesejo ponovno v sistem, torej ni mogoče zagotoviti, da se napaka ne bi zgodila ponovno. Zadeva bi se lahko ustrezno rešila na ravni države, ki bi morala vsakodnevno ažurirati Matični register vozil," pa so na redarstvu odgovorili na vprašanje, kako je mogoče, da je Ljubljančan kljub opozorilu, da je bila tablica pred štirimi leti ukradena, dobil plačilni nalog dvakrat. Rešitev spletni servis dMRVL Na redarstvu poudarjajo, da do tovrstnih težav ne bo več prihajalo, ko bo zaživel nov spletni servis dMRVL, ki bo mestnim redarstvom omogočal izmenjavo sporočil s sistemom za pridobivanje podatkov o vozilih. Policija evidence o tem, koliko prekrškov je izvedenih z vozili, na katerih so nameščene ukradene registrske tablice, ne vodi. Podatki zadnjih štirih let kažejo, da je letno ukradenih od 4.256 do 4.897 registrskih tablic. Letos pa so jih do konca junija ukradli že 3.027. | 0 |
Beograd - Potem ko se belgijski KBC, nemški Allianz in švicarski Baloise zaradi politične nestabilnosti niso odločili za nakup zavarovalniškega podjetja DDOR Novi Sad, so se cene delnic na Beograjski borzi znižale. Prvi politični dogodek, ki je vplival na dogajanje Beograjske borze je bila postavitev podpredsednika Srbske radikalne stranke Tomislava Nekolića na čelo Skupščine Srbije. Potem pa so tu še vprašanje Kosova, makroekonomije, tečajev in inflacije. Od sredine leta pa do danes so indeksi na omenjeni borzi venomer padali, najlikvidnejše delnice tako poročajo o povprečnem padcu štiridesetih odstotkov. Čeprav bi parafiranje Sporazuma o stabilizaciji in priključitvi Srbije Evropski Uniji lahko pozitivno vplivalo na cene, pa nihče točne ne ve, kdaj bo do tega dogodka prišlo. Strokovnjaki opozarjajo, da so politične odločitve pomembni ekonomski signali. | 0 |
Pravosodno ministrstvo New Yorka toži Bank of America in njenega direktorja, ker naj bi zavajali vlagatelje pri prevzemu Merrill Lynch. Direktor vztraja, da sam ni želel prevzeti propadajoče banke. Bank of America čaka sojenje. Urad pravosodnega ministrstva zvezne države New York Andrewa Cuoma je v četrtek vložil civilno tožbo proti Bank of America in njenemu nekdanjemu generalnemu direktorju Kenu Lewisu zaradi zavajanja vlagateljev pri prevzemu investicijske banke Merrill Lynch v začetku leta 2009. Cuomov urad je civilno tožbo vložil na dan, ko je Zvezna komisija za vrednostne papirje in borzo SEC z Bank of America dosegla novo poravnavo svoje civilne tožbe proti banki zaradi iste zadeve. SEC in Bank of America sta že septembra lani dosegli dogovor o plačilu 33 milijonov dolarjev odškodnine vlagateljem. Vendar pa je zvezni sodnik Jed Rakoff to jezno zavrnil in napovedal sojenje. Začetek procesa je razpisan za 1. marec. Tokratni dogovor predvideva, da bo Bank of America plačala 150 milijonov dolarjev odškodnine, vendar pa mora sodnik Rakoff ta dogovor sprejeti. Cuomov urad pa je sedaj zadevo zapletel tudi za zvezno vlado v Washingtonu. Lewis je pred kongresom že pričal, da sam ni želel izpeljati prevzema propadajoče Merrill Lynch, ampak so ga v to prisilili zvezni regulatorji. Bank of America je izrazila razočaranje nad neutemeljeno tožbo pravosodnega ministra New Yorka, čeprav pa nitiLewisu niti nekdanjemu glavnemu finančniku banke Joeju Priceu, ki je prav tako obtožen, ne grozi zaporna kazen, temveč zgolj denarna odškodnina, ker gre za civilno tožbo. V tožbi je zapisano, da sta Lewis in Price skupaj z banko namerno zavajala vlagatelje o resničnih izgubah pri Merrill Lynchu. Ta je v zadnjem četrtletju 2008 znašala 15 milijard dolarjev. Obtožnica prav tako govori o prikrivanju dejstva, da bo Bank of America prevzela tudi za 3,6 milijarde dolarjev obveznosti za nagrade ob koncu leta 2008 zaposlenim pri Merrill Lynchu. Prevzem je bil dokončan v začetku leta 2009. Bank of America naj bi potem s temi izgubami od zvezne vlade izsilila še 20 milijard dolarjev pomoči, potem ko je iz sklada za boj proti finančni krizi že dobila 25 milijard dolarjev. Banka je sicer decembra lani odplačala vseh 45 milijard dolarjev. | 0 |
Največ so po današnji eksploziji v japonski jedrski elektrarni izgubile delnice jedrske industrije Stanje ob koncu trgovanja Dow Jones - 0,43 % Nasdaq - 0,54 % S&P - 0,61 % Stanje ob 19:30 Ameriške delnice zaradi petkovega potresa na Japonskem padajo, poroča Reuters. Največ so izgubile delnice jedrske industrije po eksploziji reaktorja japonske jedrske elektrarne Fukušima. Dow Jones - 0,71 % Nasdaq - 0,69 % S&P - 0,86 % Stanje ob 15:00 V ZDA danes ni pomembnih gospodarskih objav, zato se bodo vlagatelji osredotočali predvsem na posledice potresa in cunamija na Japonskem in pocenitev nafte WTI, katere cena pa je popoldne znova skočila nad sto dolarjev za 159-litrski sod. Dow Jones - 0,37 % Za začetek je za 2,15 odstotka najbolj padel General Electric, ki je zasnoval 40 let star reaktor v Fukušimi, v katerem je prišlo do eksplozije in se domneva, da se je deloma stalila njegova sredica. Za 1,4 odstotka je spodrsnilo Boeingu, za en in 2,5 odstotka pa sta poskočila Caterpillar in Pfizer. Nasdaq - 0,08 % S & P 500 - 0,4 % Ta in prihodnji teden se bodo ameriške borze odpirale eno uro bolj zgodaj, kot sicer, ker so v ZDA ure že prestavili na poletni čas. | 0 |
V izvozu smo beležili nekoliko slabše rezultate kot v letu 2010, sporočajo iz tovarne olja Gea Tovarna olja Gea je po revidiranih podatkih lani ustvarila 982.314 evrov čistega dobička in tako več kot podvojila čisti dobiček iz leta 2010, ki je znašal 437.460 evrov. Čisti prihodki od prodaje bistriške tovarne olja so se povečali za 18 odstotkov na 32 milijonov evrov in s tem za 1,5 odstotka presegli pričakovanja uprave. V družbi v letnem poročilu, danes objavljenem na spletnih straneh Ljubljanske borze, ocenjujejo, da so v lanskem letu, ki je bilo zaznamovano s prilagajanjem na spremembe makroekonomskih pogojev gospodarjenja in racionalizacijo poslovnih procesov, poslovali pozitivno. Prav tako so lani povečali dodano vrednost, sprejeli strateške usmeritve do leta 2014 ter na vseh ravneh optimizirali stroške. Zabeležili rast prodaje na domačem trgu Letos v Tovarni olja Gea želijo zadržati tržni delež in ohraniti vodilni položaj v Sloveniji, realizirati nameravajo tudi odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja. Globalni trgi so v letu 2011 delovali "dokaj umirjeno", izjema je zadnje četrtletje, ko so se cene surovih olj začele zviševati, pravijo v družbi. V primerjavi z letom 2010 so zabeležili rast prodaje izdelkov na domačem trgu, vendar pa se je kakovost strukture prodaje poslabšala. "V izvozu smo beležili nekoliko slabše rezultate kot v letu 2010," so pojasnili. S poslovanjem v letu 2011 se je v torek seznanil tudi nadzorni svet Tovarne olja Gea. | 1 |
Na največjih borzah po svetu smer le ena navzgor Navdušenje, ki je zajelo tuje borze, je navzgor potisnilo tudi tečaje v Ljubljani. Slovenski borzni indeks se je zvišal četrtič v zadnjih petih dneh. Vlagatelji so vedno bolj prepričani, da se bo recesija kmalu poslovila. Resda so makroekonomski podatki mnogo bolj ohrabrujoči, kot so bili pred pol leta, toda gospodarstva še dolgo ne bodo tako cvetela, kot so pred krizo. Nouriel Roubini, eden redkih ekonomistov, ki je napovedal lanske finančne zlome, je za Financial Times povedal, da je veliko možnosti, da bodo gospodarstva spet zašla v recesijo. Ponedeljkovo trgovanje na Ljubljanski borzi so spet zaznamovale Krkine delnice, s katerimi je bilo zaradi večjega svežnja za 1,67 milijona evrov prometa, kar je največ v zadnjih dveh mesecih. Posli so se sklepali do 73 evrov. Z izjemo Mercatorja so se dražile tudi preostale delnice prve kotacije. KRKA +0,69 % 72,54 EUR MERCATOR - 0,31 % 160,49 GORENJE +1,85 % 10,48 NOVA KBM +0,17 % 11,96 PETROL +0,61% 308,33 SAVA RE +0,40 % 15,04 TELEKOM +0,21 % 163,78 Bernanke podžgal Wall Street Za nov odmerek optimizma na svetovnih trgih je v petek poskrbel predsednik ameriške centralne banke Ben Bernanke, ki je napovedal skorajšnji konec ameriške in svetovne gospodarske krize. Vlagatelji so preslišali njegov dodatek, da bo pot do pravega gospodarskega razcveta še dolga in pohiteli z oddajanjem nakupnih naročil. Indeks Dow Jones je splezal do 9.321 točk in teden končal dva odstotka višje, kot ga je začel. Pomagal je tudi podatek, da je prodaja rabljenih stanovanj v ZDA julija narasla za 7,2 odstotka, kar je največje zvišanje v zadnjih skoraj dveh letih. Nafta je prejšnji teden pridobila skoraj 10 odstotkov in vztraja na letošnjem vrhu, pri okrog 74 dolarjih. Svež desetmesečni vrh v Evropi Val evforije se je z novim tednom preselil v Azijo. Tokijski delniški barometer Nikkei 10.581 točk je v hipu zbrisal izgube prejšnjega tedna in ob nizkem prometu pridobil 3,4 odstotka. Največ so pridobivale delnice izvoznih podjetij, kot je Canon. Tudi Kitajska, ki je bila sredi prejšnjega tedna že 20 odstotkov pod letošnjim vrhom, je nadaljevala pot navzgor. Azijska velikanka naj bi prihodnje leto k štiriodstotni svetovni rasti bruto domačega proizvoda prispevala skoraj polovičen delež. Evropa je danes dosegla svež desetmesečni vrh. V evroobmočju se je obseg novih naročil junija glede na mesec prej zvišal kar za 3,1 odstotka, toda v primerjavi z letom prej je padec 25,1-odstoten. | 1 |
Ljubljana - V uglednem hrvaškem časniku Večernji list, ki je v lasti avstrijske medijske hiše Styria, se obeta splošna stavka. V primeru, da se zadeve v družbi ne bodo v kratkem uredile, obstaja celo resna grožnja, da Večernji list konec oktobra in v začetku novembra nekaj dni ne bo izhajal. Predsednik sindikata Večernjega lista Anton Filić je za Dnevnik pojasnil, da so se razmere v družbi zaostrovale že dalj časa, sodu pa je izbilo dno, ko so bile napovedane odpovedi treh fotografov in dveh zaposlenih v marketingu. "Ker je uprava te odpovedi utemeljila kot tehnološki višek, po drugi strani pa zaposluje honorarne sodelavce, deluje protizakonito," opozarja Filić. Po njegovih besedah je v Večernjem listu zaposlenih okoli sto honorarnih sodelavcev, ki že več let prejemajo mizerne plače, medtem ko je redno zaposlenih 176 ljudi. Kdaj natančno naj bi se odvila stavka, Filić še ne ve, saj so s potrebnimi aktivnostmi za organizacijo prijavo stavke in podobno šele začeli. "Po ocenah se bo stavke udeležilo od 80 do 90 odstotkov redno zaposlenih novinarjev v Zagrebški redakciji in dopisništvih. Čeprav je uprava Večernjega lista napovedala, da bo časnik kljub stavki izhajal, je vprašanje, na kakšen način. Morda si bodo pri tem pomagali s honorarnimi sodelavci. Če se bo to pripetilo, bomo javnost obvestili, da to ni Večernji list, ki ga poznajo," napoveduje Filić. sebastjan.morozov@dnevnik.si | 0 |
Direktorju Urada RS za intelektualno lastnino ovaden zaradi neupravičene uporabe osebnih podatkov. Proti Juriju Žureju, direktorju Urada RS za intelektualno lastnino (UIL) in strokovnjaku s področja varstva osebnih podatkov, je bila podana ovadba zaradi neupravičene uporabe osebnih podatkov, kar je kaznivo dejanje, in prijava informacijski pooblaščenki, varuhinji človekovih pravic in nadrejenemu ministru. 2. februarja 2012 je namreč v City hotelu v Ljubljani na javnem predavanju – vabilo zanj je bilo objavljeno v javnih glasilih – predaval Društvu pravnikov in brez zakonite podlage razkril osebne podatke o zaposlenih na UIL. Gre za informacije o bruto in neto plačah, bolniških odsotnostih, dopustih, prevozih in ostalih stroških brez njihovega soglasja in zakonske podlage. Podatke je javno predstavil v tabeli na zaslonu, ob čemer je dejal: "Sem hotel zakriti, da ne bi videli, ampak saj se načeloma ne vidi, no, da ne bo kaj ..." Žureja nam še ni uspelo priklicati za komentar. Jurij Žurej dobil "nemogoč" rok za odgovor na obtožbe V četrtek popoldne je dobil pripombe na svoje delo, v petek obisk kriminalistov, jutri pa mora odgovoriti na četrtkove pripombe. "Nekdo je zelo dobro premislil, kako onemogočiti pripravo odgovora in zagotoviti razrešitev iz krivdnih razlogov," pravi Žurej in dodaja: "Klasično šikaniranje!" Očitki podrejenih Komisija ministrstva za gospodarstvo Žureju med drugim očita dviganje glasu, žaljenje podrejenih, omejevanje socialnih stikov podrejenim in nekorektno nalaganje novih nalog. Žurej odgovarja: "Iz prijav izhaja, da so jih dali tisti, ki so že bili v disciplinskem postopku, ali tisti, za katere sem zahteval pregled delovanja v preteklih letih in odgovornost." Tožnik in sodnik hkrati Pripombe so nekateri zaposleni na UIL že pred časom poslali gospodarskemu ministrstvu, zbrala pa jih je posebna komisija, ki bo odločala o Žurejevi krivdi ali nedolžnosti. Med tremi člani komisije je tudi eden, ki je poslal prijavo na Žurejevo delo ministrstvu. "Kadija tuži, kadija sudi," pravi Žurej, kar pomeni, da sta tožnik in sodnik ena in ista oseba. | 0 |
V današnjem radijskem prispevku, ki ga pripravljamo novinarji Financ v sodelovanju z Radiom 1, razkrivamo, kako se je število ruskih milijarderjev skoraj početverilo | 1 |
Grške oblasti so se za takšen ukrep odločile, ker so odkrile več paketov z eksplozivom, naslovljenih na voditelje Francije, Nemčije in Italije ter nekaj tujih veleposlaništev Grčija je danes za 48 ur ustavila dostavo poštnih pošiljk v tujino. Ukrep so grške oblasti sprejele, ko so odkrili več paketov z eksplozivom, naslovljenih na voditelje Francije, Nemčije in Italije ter na tuja veleposlaništva v Atenah. Paket z eksplozivom je včeraj prispel v urad nemške kanclerke Angele Merkel, kasneje pa so na letalu, ki je iz Aten letelo proti Parizu, odkrili še nevarno pošiljko, ki je bila naslovljena na italijanskega premiera Silvia Berlusconija. Za več ur zaprli letališče v Bologni Paket z eksplozivom, naslovljen na Berlusconija, so odkrili na letalu poštne družbe TNT, zaradi česar so ga preusmerili v Bologno. Letalo so v Bologni parkirali stran od terminalov in ga povsem raztovorili. Ko so prišli do paketa za Berlusconija in ga začeli odpirati, je zagorel. Pri tem ni bil nihče poškodovan. Zaradi odkritja paketa, ki je tehtal le okoli dva kilograma, izgledal pa je, kot da so v njem knjige, so letališče v Bolgoni za več ur zaprli. Znova so ga odprli ob 2. uri zjutraj. Grške oblasti so zaradi paketov z eksplozivom za 48 ur ustavile dostavo poštnih pošiljk v tujino, da bi lahko opravile temeljit pregled. Paketi z eksplozivom pa v minulih dneh niso potovali le v tujino, temveč so bili naslovljeni tudi na več veleposlaništev v Atenah. | 0 |
Suše še nekaj časa ne bo konec Polovico pšenice uvozimo, pri sladkorju in soji smo v celoti odvisni od uvoza, suša pa je močno oklestila tudi letošnji pridelek, zato se višjim cenam ne bomo mogli izogniti. Direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS-ju Tatjana Zagorc je poudarila, da zadnje dražitve kmetijskih surovin že dražijo prirejo živali in mleka ter predelavo živil. Preskrbljenost s sojo, koruzo in žiti pa bo bistvenega pomena za prirejo živali. Povpraševanje se veča, Slovenija pa je v celoti odvisna od uvoza soje in sladkorja. Polovico potrebne pšenice 157.522 ton uvozimo, koruze pa smo lani uvozili 175.122 ton, je še pojasnila. Skupina Žito je najbolj odvisna od cene pšenice, ki je osnovna surovina za njihov nosilni steber, sledijo cene sladkorja, moke durum, riža in kakava, ki so tudi Žitove najbolj strateške surovine. Posledično so zato izpostavljena prav živila iz teh surovin - najbolj kruh in pekovski izdelki ter izdelki iz stebra konditorstvo, so izpostavili v Žitu. Višjim cenam se bomo težko izognili Kje se bodo cene pšenice, ki se v zadnjih dneh tudi na svetovnem trgu precej višajo, ustavile, je težko napovedati, saj se žetev v Evropi še ni končala, pravijo v Žitu. Z notranjimi ukrepi še brzdajo rast cen, če se bo gibanje rasti cen surovin nadaljevalo, pa bodo prisiljeni razmisliti o dvigu prodajnih cen, vendar je v tem trenutku prezgodaj ugibati kdaj in za koliko, so dodali. V Mercatorju so napovedali, da se bodo, če bodo dobavitelji višali cene, o vsakem predlogu spremembe cen posebej pogajali v dobro kupcev. Za zdaj od dobaviteljev še nimajo napovedi sprememb nabavnih cen, je pa verjetno, da se bo pri nekaterih skupinah živil to zgodilo. Tudi do zdaj so se maloprodajne cene višale manj in pozneje, kot so nabavne cene višali dobavitelji, so še pojasnili v trgovcu. | 0 |
Washington - Ameriški zasebni delodajalci so avgusta ustvarili 201.000 delovnih mest več, kot so jih ukinili, kažejo danes objavljeni podatki družbe za upravljanje s kadri in plačnimi listami ADP. Število neto ustvarjenih delovnih mest je bilo avgusta v ZDA višje kot mesec pred tem in je preseglo napovedi analitikov. Ameriški zasebni delodajalci so julija ustvarili 173.000 več delovnih mest, kot so jih ukinili, analitiki pa so za avgust napovedovali 143.000 neto ustvarjenih delovnih mest, poročajo tuje tiskovne agencije. Število neto ustvarjenih delovnih mest je bilo avgusta najvišje po marcu. Poročilo izpostavlja, da se je ustvarjanje novih delovnih mest ustavilo predvsem v sektorju predelovalne industrije, ki je bil po recesiji v letih 2008 in 2009 ključna gonilna sila ameriškega gospodarstva. Danes pa so bili objavljeni tudi podatki o gibanju obsega ameriških storitvenih dejavnosti. Vrednost indeksa Instituta za upravljanje s ponudbo (ISM) se je avgusta zvišala z julijskih 52,6 točke na 53,7 točke. Ameriški storitveni sektor zaposluje kar 90 odstotkov vse delovne sile, indeks ISM pa zajema vse od trgovine na drobno in gradbeništva do finančnih storitev, zdravstva in turizma. ZDA se sicer soočajo z upočasnjeno gospodarsko rastjo, ki je bila v drugem četrtletju 1,7-odstotna, in naraščajočo brezposelnostjo. Podatki o stopnji brezposelnosti bodo objavljeni v petek, julija pa je stopnja brezposelnosti znašala 8,3 odstotka. Stopnja brezposelnosti v ZDA sicer že 42 zaporednih mesecev ostaja nad osmimi odstotki, analitiki pa za avgust ne pričakujejo povišanja. | 1 |
Država bo vstopila še v dve družbi tveganega kapitala. S 6,18 milijona evrov bo postala 49-odstotna lastnica SCS in STH Ventures. V okviru programa, ki ga izvaja podjetniški sklad, podjetja pa izbira na podlagi razpisa, je na voljo 35,05 milijona evrov, in sicer ga v 85 odstotkih financira evropski sklad za regionalni razvoj, v 15 odstotkih pa državni proračun. Vlada je odobrila vstop države v zasebni družbi tveganega kapitala SCS in STH Ventures. V prvo bo vložila okoli 2,5 milijona evrov, v drugo pa okoli 3,68 milijona evrov, s čimer bo v obeh družbah pridobila po 49-odstotni delež. S tem se bo skupni vložek v družbe tveganega kapitala doslej je podprla štiri povečal na 26,74 milijona evrov. Država je s procesom vzpostavljanja trga tveganega kapitala in nalaganjem javnih sredstev v družbe tveganega kapitala začela konec leta 2009, ko je vlada sprejela program finančnega inženiringa, s katerim želi spodbuditi razvoj trga tveganega kapitala, je spomnila ministrica za gospodarstvo Darja Radić. Država je doslej prek Slovenskega podjetniškega sklada vstopila v štiri družbe tveganega kapitala, in sicer s skupnim vložkom 20,56 milijona evrov. V družbo Prvi sklad je vložila devet milijonov evrov, v družbo Meta Ingenium pet milijonov evrov, v družbo DTK Murka 3,92 milijona evrov, v Sklad poslovnih angelov pa okoli 2,64 milijona evrov. Vlaganje v zasebne družbe tveganega kapitala poteka po programu instrumentov finančnega inženiringa za mala in srednje velika podjetja v Sloveniji za obdobje 2009 2013. Vlaganja države lahko predstavljajo največ 49 odstotkov sredstev dokapitalizacije, 51 odstotkov pa morajo zagotoviti zasebni vlagatelji. | 1 |
Nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar in nekdanji direktor Pivovarne Laško Boško Šrot nista prišla na današnji predobravnavni narok na ljubljansko okrožno sodišče v zadevi, kjer jima sodijo zaradi trgovanja z delnicami Istrabenza. Nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar je danes povedal, da se predobravnavnega naroka na ljubljanskem okrožnem sodišču ni udeležil, ker bi bila njegova navzočnost potrebna le, če bi na naroku nameraval priznati krivdo. Kot je dejal, krivde ne misli priznati, ker očitanega kaznivega dejanja ni storil. "Zato bi bila moja navzočnost nepotrebna in nesmiselna," je še pojasnil. Predobravnavni narok ne poteka samo za Bavčarja, temveč tudi za nekdanjega direktorja Pivovarne Laško Boška Šrota, ki se naroka prav tako ni udeležil. Kasneje je pojasnil, podobno kot Bavčar, da njegova navzočnost ni bila potrebna, saj da ni storil nobenega kaznivega dejanja. "Nisem zlorabil položaja, da bi Bavčarju pridobil premoženjsko korist in s tem oškodoval firmo oziroma sebe," je dejal. Prav tako se naroka, kjer bi se izrekli o krivdi, ni udeležil nobeden od preostalih obtoženih. Nekdanjima šefoma Istrabenza in Pivovarne Laško bodo sicer začeli soditi 19. marca. Obtožnica zaradi domnevno spornega lastninjenja Pivovarne Laško, v katerem so bile pivovarna in njene hčerinske družbe domnevno oškodovane za 109 milijonov evrov, in trgovanja z delnicami Istrabenza je bila vložena avgusta lani. Na zatožno klop naj bi jih sedlo sedem Zaradi domnevno spornega trgovanja z delnicami Istrabenza bi morali danes na zatožno klop sesti še predsednik uprave Maksime holdinga Nastja Sušinski, nekdanji svetovalec za finance v Istrabenzu Kristjan Sušinski, lastnik Sportine Bahtijar Bajrović, Kranjski odvetnik Branko Lipovec, nekdanja "slamnata" lastnica Šrotovega podjetja Kolonel Danijela Raković, Sportina Bled, Durox in Cogito. Vendar ni bilo nikogar. Obtožnico razdelili na dva dela Sodišče je nato na predlog tožilstva obstoječo obtožnico zoper sedmerico razdelilo na dva dela. Tako bodo obtoženim najprej sodili zaradi domnevno spornega trgovanja z delnicami, ki se nanaša na večkratno prodajo 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, pozneje pa še zaradi menedžerskega prevzema Pivovarne Laško. Razdelitev obtožnice je bila po mnenju tožilstva nujna zaradi skorajšnjega izteka dopustnega triletnega roka za zamrznitev premoženja. Naj vas spomnimo Kazniva dejanja naj bi se zgodila leta 2007 ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško prodala najprej hčerinski družbi Plinfin (za 23 milijonov evrov), nato je pivovarna prodala Plinfin za vsega 7.500 evrov Sportini, ta pa 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona evrov Microtrustu v lasti Nastje Sušinski. Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov. | 0 |
163 rednih tedenskih poletov Adria Airways bo povečala število poletov v Beograd, kamor bodo od 30. oktobra leteli osemkrat tedensko. Sicer pa Adria iz Ljubljane tedensko leti na 15 destinacij. Konec oktobra Adria prehaja na zimski čas letenja, ki bo veljal do 24. marca prihodnje leto. Slovenski letalski prevoznik bo iz Ljubljane v zimskem obdobju opravil 163 rednih tedenskih poletov na 15 destinacij - večinoma po Evropi. Večkrat dnevno v Frankfurt, München, Zürich Štirikrat dnevno bodo letala letela v Frankfurt, trikrat dnevno pa na Dunaj, v München in Zürich. Enajstkrat na teden bodo povezali Ljubljano in Skopje, osemkrat tedensko pa bo mogoče leteti v Beograd. Devetkrat tedensko bo polet v Moskvo, sedem poletov tedensko bodo opravili v Istanbul, Prištino in Tirano, šest v Sarajevo in pet v Amsterdam. Trikrat tedensko bo Adria letela v Podgorico, dvakrat na teden pa v Köbenhavn. Iz Prištine v Nemčijo Decembra lani je Adria Airways vzpostavila tudi redne povezave iz Prištine, od koder bo pozimi štirikrat tedensko letela v München, sedemkrat tedensko pa v Frankfurt. | 1 |
Kriminalistična preiskava v Istrabenzu ne bo vplivala na potek prisilne poravnave Istrabenza, meni predsednik uprave družbe Topič. Predsednik uprave Istrabenza Bogdan Topič Policist pred vrati Istrabenza Kriminalistična preiskava v Istrabenzu po mnenju predsednika uprave družbe Bogdana Topiča ne bo vplivala na potek prisilne poravnave Istrabenza. S preiskavo je bil Topič seznanjen, kaj je predmet preiskave, pa ni vedel. Tudi če bi vedel, ne bi mogel komentirati, je Topič povedal, preden je za kratek čas obiskal sedež družbe v Kopru, kjer od 7. ure poteka kriminalistična preiskava. Kot je dejal, ne ve, ali policisti preiskujejo verižno prodajo 7,3 odstotka deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško pred dvema letoma prek verige družb prodala Maksimi Holding. Medtem pa je Bavčarjev odvetnik Aleksander Čeferin dejal, da gre prav za omenjeno prodajo. Dodal pa je, da preiskava nima osnove. Kot je znano, so kriminalisti danes zjutraj začeli z aktivnostmi v smeri utemeljevanja sumov kaznivih dejanj zlorabe položaja oz. pravic in pranja denarja. V okviru akcij so aretirali nekdanjega direktorja Pivovarne Laško Boška Šrota, ki so ga nato že izpustili, in nekdanjega prvega moža Istrabenza Igorja Bavčarja, opravljali naj bi tudi več hišnih preiskav. Poleg Istrabenza preiskujejo tudi Pivovarno Laško. | 0 |
Predsednik uprave Gazproma se je z Janšo in predsednikom Türkom pogovarjal o poteku plinovoda Južni tok čez Slovenijo. Predsednik upravnega odbora Gazproma Aleksej Miller Predsednik upravnega odbora Gazproma Aleksej Miller se je v petek s slovenskim premierjem Janezom Janšo in predsednikom republike Danilom Türkom pogovarjal o poteku plinovoda South Stream Južni tok čez Slovenijo, pri čemer naj bi Miller od sogovornikov dobil slovensko podporo projektu. Ruski mediji poročajo, da naj bi Gazprom končni krak Južnega toka zaradi slabih odnosov z avstrijsko naftno družbo OMW namesto preko Avstrije preusmeril preko Slovenije do severne Italije, s čimer bi se ognil Avstriji. Slovenija, ki trenutno predseduje EU, je po pisanju ruskih medijev majhen trg za Gazprom, saj je ta plinski gigant lani v Slovenijo dobavil le 590 milijonov kubičnih metrov plina, morebiten vstop Slovenije v projekt pa je po ocenah poznavalcev razmer precejšnje presenečenje, saj naj bi bilo vse dogovorjeno, da bo severni krak Južnega toka tekel od Rusije do Bolgarije, in sicer pod Črnim morjem, do Srbije, Madžarske in Avstrije do severne Italije. Gazprom in OMW sta se namreč dogovorila, pogodba sicer ni bila podpisana, da bosta ustanovila mešano podjetje, v katerem bosta imela partnerja po 50-odstotni lastniški delež, ki bo plin iz Južnega toka skladiščilo in prodajalo sosednjim državam. Po mnenju nekaterih poznavalcev naj bi se zapletlo pri prodaji plina v Avstriji, saj si Gazprom in OMW nista uspela razdeliti trga. Plinovod Južni tok, preko katerega naj bi letno šlo 30 milijard kubičnih metrov plina, je skupen projekt Gazproma in italijanskega Enija, sestavljala pa naj bi ga dva kraka. Poleg omenjenega iz Rusije, Bolgarije, Srbije, Madžarske, Avstrije oz. Slovenije v Italijo, naj bi v Italijo šel tudi krak, ki bi se iz Bolgarije razcepil v Grčijo in nato pod Jadranskim morjem v južno Italijo. Postavitev plinovoda, ki naj bi začel delovati v letu 2013, naj bi bila vredna med sedem in 10 milijard evrov, po nekaterih ocenah pa tudi dvakrat toliko. | 1 |
Kulturno in etnološko društvo Gallus Bartholomaeus iz Šentjerneja in Zavod 25. junij sta Jošku Jorasu za darilo izročila žrebico lipicanko z imenom Dana kot simbol slovenstva in plemenitosti. Žrebico, ki so jo poimenovali Dana (darovana), je mimo cvetličnih korit po evropski poti na domačijo Joška Jorasa odpeljala njegova hči Desire Joras. Direktor Zavoda 25. junij Marjan Podobnik je ob tem dejal, da gre za simbolno darilo, saj je lipicanec eden od najlepših slovenskih simbolov, hkrati pa tudi simbol plemenitosti. Jorasa je Podobnik obenem pozval k prekinitvi gladovne stavke, ki danes poteka že 17. dan. "K prekinitvi stavke ga pozivamo, ker ga potrebujemo zdravega in čilega, in verjamemo, da bo prepričal vse, ki imajo ušesa, da bi slišali, pa še ne slišijo, in verjamem, da bodo slišali," je dejal Podobnik. Podobnik si želi, da bi ta simbol povezal vse dobromisleče tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, in verjame, da je veliko takšnih, ki si želijo, da se težave rešijo po pravični poti. "Joras tu brani svojo domačijo ter ščiti del slovenske zemlje in morja, kar je vredno spoštovanja in je plemenito dejanje," je dejal. Spomnil je, da bi pokojni predsednik države Janez Drnovšek danes praznoval rojstni dan. Čeprav je imel Drnovšek pri sporazumu z Račanom zelo nesrečno roko, je Podobnik prepričan, da bi se pokojni predsednik danes zavzel za razrešitev problema. Podobnik je še pojasnil, da so vlogo za shod, napovedan za prihodnjo soboto, že vložili – osem dni pred rokom – ter da verjamejo, da ne bo težav. | 1 |
Odkrijte in testirajte novi peugeot 508! Bodite med prvimi, ki bodo preizkusili novega peugeota 508. Kliknite tukaj in se prijavite na brezplačno testno vožnjo. Peugeot predstavlja novo usmeritev znamke pri vozilih srednjega višjega razreda - model 508. Tehnologija zadnje generacije, dinamična eleganca, kakovostna izdelava iz plemenitih materialov, udobje in odlične vozne lastnosti poosebljajo novi Peugeot 508. Tehnologija z občutkom! Izpopolnjena stilska zasnova armaturne plošče in dovršena končna obdelava materialov prispevajo k visokokakovostnem udobju v potniškem prostoru, v katerem je vsakemu potniku namenjen velikodušen in skrbno urejen prostor. Zaradi optimalne teže vozila, aerodinamične oblike in Peugeotovih tehnoloških inovacij se model 508 uvršča med vodilne avtomobile svojega razreda glede na zmogljivost motorjev in nizko porabo goriva. Na voljo so varčni dizelski in bencinski motorji z močjo od 112 do 204 KM z nizko stopnjo emisij CO2. Odlikuje jih Stop&Start sistem, s katerim prihranite do 15 odstotkov goriva v primerjavi s klasičnimi HDi motorji. Tehnologija je poglavitna, vendar na vsakem koraku sodeluje z estetiko. | 1 |
Bi imeli zemljišče nad Portorožem ali Ankaranom, apartmaje v Kranjski Gori, vilo na Bledu, delež v Aerodromu Portorož ali mogoče v Marini Koper? Istrabenz je iskal nove lastnike za vse to. Iztekel se javni poziv Istrabenza za zbiranje ponudb za nakup nepremičnin, poslovnih deležev in delnic, ki so v lasti družbe. Družba je med drugim prodajala zemljišča v Portorožu in nad Ankaranom, apartmaje v Kranjski Gori, vilo z zemljiščem na Bledu in deleže v drugih družbah, tudi v Aerodromu Portorož. Med drugim so naprodaj vila na Bledu ... V Aerodromu Portorož je Istrabenz prodajal 15,23-odstotni poslovni delež, v Marini Koper 6,04-odstotni delež in v družbi Fiba 0,36-odstotni delež. V družbi Golf Istra je prodajala 60-odstotni delež z možnostjo nakupa dodatnega 20-odstotnega deleža, medtem ko je v podjetju IP Obala prodajala 50-odstotni delež. Istrabenz je iskal kupca tudi za 4000 delnic oz. 10,67 odstotka delnic razreda A sklada Poteza Innovation and Growth, 2000 delnic oz. tri odstotke delnic razreda A sklada Poteza Adriatic Fund, 339 delnic oz. 0,010-odstotni delež Marlesa, 1620 delnic oz. 0,015-odstotni delež Nove Ljubljanske banke in 41.338 delnic družbe Novoles lesna industrija iz Straže, kar predstavlja 5,62-odstotni delež vseh izdanih navadnih delnic in 3,85-odstotni delež v osnovnem kapitalu. ... in zemljišča ob morju. V središču Portoroža naj bi nove lastnike dobile tri parcele, nad Ankaranom, s pogledom na morje, pa osem parcel. V Kranjski Gori so kupca iskali trije apartmaji in na Bledu vila z zemljiščem. Za vse nepremičnine, ki so predmet prodaje, je v zemljiški knjigi zaznamovana skupna hipoteka bank upnic ter isti vrstni red zaznamovanih skupnih hipotek. Prodajalec bo po sklenitvi pogodbe in pred plačilom kupnine poskrbel, da bodo banke izdale in deponirale pri notarju izbrisna dovoljenja. | 1 |
Frankfurt - Nemški avtomobilski koncern Daimler bo začasno skrajšal delovni čas za 18.000 delavcev v svojih nemških tovarnah za proizvodnjo tovornjakov. Kot so danes sporočili iz koncerna, gre za štiri Mercedes-Benzove tovarne, skrajšani delovni čas naj bi se začel sredi aprila ali najkasneje maja in trajal do konca poletnih počitnic, torej konca avgusta. Podjetje pri tem ni želelo razkriti podrobnosti, kakšni so cilji glede zmanjšanja proizvodnje. V Daimlerju pravijo le, da se bodo o tem odločali od tovarne do tovarne v dogovoru s predstavniki zaposlenih. Daimler, eden vodilnih proizvajalcev težkih tovornjakov na svetu, je prizadelo šibko povpraševanje, naročila pa se še vedno zmanjšujejo, je v sporočilu zapisalo vodstvo. Po zadnjih dostopnih podatkih je Daimler na področju težkih tovornjakov imel 30.000 zaposlenih. | 0 |
Maribor - Največje mariborsko nakupovalno središče Europark je s 1. februarjem dobilo novo vodstvo. Kot so sporočili iz Europarka, je njihovo lastniško podjetje, Spar European Shopping Centers (SES), na mesto direktorja, kjer bo nasledil Vlada Vedlina, postavilo Boštjana Brantušo, ki že od leta 2004 vodi tudi nakupovalno središče Citycenter v Celju. "Veselim se novega izziva v Mariboru. V središču mojega dela bo predvsem nadaljnji razvoj že sedaj uspešnega nakupovalnega centra in razširitev ponudbe za naše obiskovalce," je ob imenovanju povedal Brantuša in dodal: "Europark je upravičeno najbolj priljubljeno nakupovalno središče v regiji, zato bomo skupaj z obstoječo ekipo ta položaj le še nadgrajevali, in s tem gradili na že uspešnem delu mojega predhodnika." Sicer pa se po besedah lastnikov menjava vodstva izvaja v skladu z ukrepi strateškega prestrukturiranja, ki so bili v dogovoru z dosedanjim direktorjem Vladom Vedlinom, ta sicer zapušča njihovo podjetje, izdelani že leta 2007. | 1 |
Osumljenci so povzročili za okoli 750.000 evrov škode, v preteklem letu pa naj bi podtaknili okoli 60 požarov. Mariborski kriminalisti in policisti so 11. septembra s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku eno polnoletno in dve mladoletni osebi iz Maribora. Sumijo jih naklepnega požiga tribune v izgradnji na stadionu v Ljudskem vrtu , trgovine Maxina na Šentiljski cesti, stavbe bivše psihiatrije v Pivoli, lesenih vrtnih hiš v skladišču trgovine Baumax na Tržaški cesti in zabojnika za smeti v podhodu večstanovanjske hiše na Ruški cesti. Osumljeni so člani prostovoljnega gasilskega društva. Kot je danes na novinarski konferenci povedal vodja urada kriminalistične policije mariborske policijske uprave Marjan Fank, je preiskovalni sodnik po zaslišanju zoper polnoletno osebo odredil pripor. Osumljeni so z omenjenimi dejanji po neuradni oceni povzročili škodo v višini okoli 750.000 evrov. Enega osumljenca so na podlagi obvestila občana prijeli 9. septembra, neposredno po podtaknjenem požaru na zabojniku za smeti, ostala dva pa v jutranjih urah naslednjega dne. So za povečano število požarov krivi požigalci? "V obdobju od decembra 2006 do septembra letos smo na območju Policijske uprave Maribor zaznali bistveno povečanje požarov, za katere je bilo z ogledom ugotovljeno, da so podtaknjeni. Te zgostitve so bile večinoma na območju centra Maribora, levega in desnega brega reke Drave, kakor tudi Slivnice in Rač. Na teh območjih smo izvajali v nekajmesečnih aktivnostih tudi opravila, kot so zasede in pa blokade območij," je pojasnil Fank. Po njegovih besedah mariborski kriminalisti in policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil, saj dosedanje ugotovitve kažejo, da naj bi osumljeni samo na območju policijske postaje Maribor II naklepno požgali okoli 60 različnih objektov in predmetov, s požiganjem pa naj bi začeli decembra 2006. V večini primerov je šlo za požige zabojnikov za smeti. "Motiv za njihova dejanja je bil predvsem v dokazovanju in pa prisotnosti ob gašenju požarov," je dodal Fank. Obtoženim grozi zaporna kazen Policisti in kriminalisti so med preiskavo zasegli tudi nekaj računalnikov. Kot je dejal Fank, preiskava uporabe računalniške opreme še poteka, podatkov o tem, da bi osumljeni požare tudi snemali, pa zaenkrat ni. Za kaznivo dejanje požiga je zagrožena kazen od enega do osmih let zapora. Osumljenim pa očitajo tudi storitev kaznivih dejanj povzročitve splošne nevarnosti in poškodovanja tuje stvari. Osumljeni so sicer člani mariborskega prostovoljnega gasilskega društva. Kot je pred dnevi povedal predsednik društva Milan Eržen, nihče od kolegov ni nikoli posumil, da bi mladeniči lahko bili požigalci. Veljali so namreč za požrtvovalne gasilce, ki so vselej pripravljeni pomagati drugim. | 0 |
Ljubljana - Slovenski Siemens je v minulem poslovnem letu, ki se je končalo 31. septembra, ustvaril 57,9 milijona evrov prihodkov, medtem ko so leto prej ti znašali 73,9 milijona evrov. Dobiček iz poslovanja se je skoraj prepolovil in znašal 2,7 milijona evrov. Siemens je krizo pričakal dobro pripravljen, učinke krize pa so blažila predvsem predhodna naročila. Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedala direktorica slovenskega Siemensa, ki je ena manjših regionalnih družb nemške korporacije, Medeja Lončar, je družba v minulem poslovnem letu pridobila za 58,2 milijona evrov novih naročil, a so bili kupci izredno previdni, še zlasti v prvi polovici leta. Podoben trend so zaznali tudi pri investicijah v javno infrastrukturo. Siemens je v Sloveniji prisoten od leta 1992, zaposluje pa 130 ljudi. Prihodki letno nihajo, lani pa so bili učinki krize najbolj prisotni v sektorju industrije, ki v normalnih razmerah predstavlja levji delež v strukturi prihodkov. Sledita energetika in medicina. Slednja v strukturi prihodkov predstavlja od 10- do 15-odstotni delež. Podobna struktura prihodkov sicer velja tudi za celotno korporacijo. V Siemensu za leto 2010 zaradi že pridobljenih naročil načrtujejo nekoliko boljšo prodajo, ki naj bi celo presegla tisto iz poslovnega leta 2008. Po besedah Lončarjeve stavijo predvsem na velika naročila s področja energetike, med katerimi so pomembnejša prevoz novega statorja za Nuklearno elektrarno Krško, dobava prečnega transformatorja za Eles ter prenova statorja in rotorja v Termoelektrarni Šoštanj. Med ključnimi projekti Siemensa v Sloveniji velja v sektorju industrije v minulem letu omeniti prenovo vlivne naprave v Acroniju. Prodaja produktov s področja avtomobilske avtomatizacije in pogonske tehnike se je v prvi polovici leta zaradi krize precej zmanjšala, proti koncu poslovnega leta pa spet začela naraščati. Za divizijo mobilnost je bil eden ključnih projektov vgradnja signalno-varnostnih naprav na železniškem odseku Pragersko - Ormož ter prenova osvetlitve vzletno-pristajalne steze na letališču Jožeta Pučnika v Ljubljani. Ta divizija je sodelovala tudi na dveh razpisih za sistem ETCS (implementacija v infrastrukturi ter na tirnih vozilih), ki pa še nista zaključena. Na področju tehnične opreme objektov je Siemens eden od dobaviteljev opreme za nadzorni center Darsa v Dragomelju, ki naj bi ga odprli v začetku leta 2010, med vidnejšimi projekti pa je bil zaključek tehnične opreme hotela Kempinski Palace v Portorožu. V sektorju energija so poslovno leto najbolj zaznamovali projekti s področja proizvodnje energije, na področju zdravstva pa je Siemens slovenskim bolnišnicam dobavil nekaj tehnološko najnaprednejših diagnostičnih naprav. Korporacija Siemens s sedežem v Berlinu je poslovne rezultate predstavila prejšnji teden. V minulem poslovnem letu je Siemens ustvaril 76,7 milijarde evrov prihodkov (leto prej 77,3 milijarde evrov), od tega kar 23 milijard evrov iz prodaje produktov okoljskega portfelja. Dobiček je znašal 2,5 milijarde evrov, kar je manj kot leto prej, ko je bila večina dobička posledica odprodaje družbe Siemens VDP Automotive v višini 5,5 milijarde evrov. | 1 |
Bruselj - Prodaja avtomobilov v Evropi se je povečala tudi februarja. V 28 evropskih državah (brez Cipra in Malte, a vključujoč Islandijo, Norveško in Švico) so drugi letošnji mesec prodali 1.000.754 osebnih avtomobilov, kar je 3,2 odstotka več kot februarja lani. V državah članicah EU, brez upoštevanja Cipra in Malte, je bilo februarja prodanih 974.346 novih avtomobilov, kar je tri odstotke več kot februarja lani, je danes objavilo Združenje evropskih avtomobilskih proizvajalcev (ACEA). Kot navaja ACEA, se podatki po posameznih državah zelo razlikujejo. Tako se je februarja močno zmanjšala prodaja avtomobilov v Nemčiji, in sicer za 29,8 odstotka na 194.846. Padec je pripisati koncu sheme subvencioniranja nakupa novih avtomobilov. V drugih evropskih državah se je prodaja avtomobilov povečala: v Španiji za 47 odstotkov na 91.281, v Veliki Britaniji za 26,4 odstotka na 68.686, v Italiji za 20,6 odstotka na 200.560 in v Franciji za 18,2 odstotka na 180,535 avtomobilov. V Sloveniji se je prodaja novih avtomobilov februarja na letni ravni povečala za 1,8 odstotka na 4803 avtomobilov, v prvih dveh mesecih letos pa za 6,1 odstotka na 9853 avtomobilov. S februarsko prodajo se lahko najbolj pohvalijo francoski avtomobilski proizvajalci. Skupina Renault (Renault in Dacia) je na letni ravni prodajo povečala za 30 odstotkov na 109.663 avtomobilov, skupina PSA (Peugeot in Citroen) pa za 18,4 odstotka na 149.128 avtomobilov. Evropski avtomobilski proizvajalec številka ena, nemški Volkswagen (Volkswagen, Audi, Seat in Škoda) je prodajo na letni ravni zmanjšal za 1,7 odstotka na 207.969 avtomobilov. V prvih dveh mesecih letos se je prodaja avtomobilov v Evropi povečala za 8,1 odstotka na približno 2,09 milijona. Skupina Volkswagen je v prvih dveh mesecih letos ohranila položaj največjega evropskega proizvajalca avtomobilov, tržni delež skupine znaša 20,1 odstotka, medtem ko je ta v enakem obdobju lani dosegal 21,3 odstotka. Sledijo PSA Peugeot Citroen s 14,4-odstotnim deležem, Renault z 10,8-odstotnim in Ford z 10,1-odstotnim deležem. | 1 |
Ljubljana - "Ko je Merkur odobril posojilo Merfinu, se je sam znašel v težjem likvidnostnem položaju, in rezultati so danes tu. Če Merkur ne bi Merfinu (prek družbe HTC Dva, op. p.) odobril 180 milijonov evrov posojil, se to ne bi zgodilo," je v sredo v Odmevih priznal nekdanji predsednik uprave Merkurja Bine Kordež. Čeprav je potrdil, da je poslovne odločitve, ki so ogrozile preživetje Merkurja, sprejemal sam, pa je krivdo zvrnil predvsem na banke, ki so zahtevale vračilo posojil. "Banke so vedele, kaj se dogaja," je zatrdil Kordež in dodal, da jim je že maja lani predstavil razmere v Merkurju. Toda razmere, ki jih je Kordež predstavil bankam, so bile daleč od realnih. To je med drugim dokazalo tudi popravljeno letno poročilo, ki ga je pripravila nova uprava Merkurja. Sodeč po prvotnem letnem poročilu (revizor je kasneje umaknil svoje mnenje), ki ga je v začetku minulega leta pripravil Kordež, je imel Merkur na zadnji dan leta 2009 295 milijonov evrov kapitala in 13,6 milijona evrov dobička, medtem ko je novo letno poročilo razkrilo, da je izguba znašala 140 milijonov evrov, višina kapitala pa 123 milijonov evrov. Tudi Kordeževih pojasnil, da je Merkur junija, ko se je umaknil z mesta predsednika uprave, še vedno "dokaj solidno posloval", uradni podatki ne potrjujejo. Samo v prvi polovici minulega leta je namreč Merkur ustvaril še dodatnih 100 milijonov evrov izgube, prihodki so se znižali na 191 milijonov evrov, kapital je skopnel na borih nekaj milijonov evrov, skladišča pa so bila praktično prazna. Poslovanje Merkurja se je sicer začelo slabšati že leta 2008, ko so se jim prihodki znižali na 851 milijonov evrov, v letu 2009 pa še za dodatnih 40 odstotkov, le na dobre pol milijarde evrov. Sočasno je Kordež začel menedžerski prevzem reševati tudi na račun dobaviteljev, kar se je kazalo na rasti poslovnih obveznosti in z vse večjimi zamudami pri poravnavanju obveznosti. Da se je uprava Merkurja bolj kot s poslovanjem ukvarjala s samim menedžerskim prevzemom, kaže tudi podatek, da se niso pravočasno odzvali na padec poslovanja, da niso sprejeli nujnih ukrepov programa presežnih delavcev... "Celo za običajne državne pomoči, kot je bila subvencija za skrajšani delovni čas, se ni prijavljalo, čeprav se je v posamičnih enotah in segmentih znotraj podjetja obseg dela zmanjšal tudi za dve tretjini," v načrtu finančnega prestrukturiranja še ugotavljajo v Taxgroup. matjaz.polanic@dnevnik.si | 0 |
Nemški katoličani, ki ne želijo plačevati cerkvenega davka, od danes ne bodo več mogli prejemati zakramentov ali biti botri otrokom, je z dekretom odločila nemška škofovska konferenca. V Nemčiji je vse od 19. stoletja v veljavi praksa, po kateri se državljani izrekajo za neverujoče ali pripadnike neke veroizpovedi, pri čemer v drugem primeru plačujejo davek. Če si kasneje premislijo, morajo začeti postopek za izstop iz Cerkve. V zadnjih letih je število izstopov predvsem iz katoliške, pa tudi protestantskih Cerkva naraslo, predvsem po izbruhu pedofilskih škandalov leta 2010. V Nemčiji je približno tretjina prebivalcev katoličanov. Zaradi tega "zaskrbljujočega" razvoja dogodkov je nemška škofovska konferenca v četrtek objavila dekret, v skladu s katerim vsak katoličan, ki bo izstopil iz Cerkve, ne bo več mogel prejeti zakramentov, niti bolniškega maziljenja, razen v primeru življenjske ogroženosti. Prav tako ne bo več mogel biti boter otrokom. Dekret prav tako določa, da mora posameznik, ki je izstopil iz Cerkve, če se želi cerkveno poročiti, za to zaprositi cerkvene oblasti. "Pod pogojem, da obljubi, da bo ohranil vero in da bo otroke vzgajal v katoliški veri," so škofi dodali v dekretu. Zapisali so tudi, da je mogoče odreči cerkveni pogreb posamezniku, ki pred smrtjo ni izkazal obžalovanja. Ta dekret je sprožil burne odzive v naprednem katoliškem gibanju "Wir sind Kirche" (Mi smo Cerkev). "To je slab dekret, do katerega prihaja v slabem trenutku," so v gibanju zapisali v danes objavljenem sporočilu za javnost. | 0 |
Še zadnji potencialni vlagatelj je ocenil, da so finančna in pravna tveganja za vstop v Muro prevelika. Prokurist družbe Podlesnik kljub temu ostaja optimističen. Upanje za Muro ugaša? Ponudbo za reševanje Mure je umaknil tudi zadnji potencialni vlagatelj. Ocenil je, da so finančna in pravna tveganja za vstop v družbo prevelika, je v izjavi za javnost po večurni seji upravnega odbora Slovenske odškodninske družbe Sod povedal predsednik upravnega odbora Soda Uroš Rotnik. Kot je še pojasnil Rotnik, je upravni odbor obravnaval in pregledal vse aktivnosti, ki sta jih v zadnjem času izvajali vodstvi Soda in Mure. Pri tem so ugotovili, da so vsi potencialni investitorji, ki so bili pripravljeni vlagati v Muro, odstopili. Po Rotnikovih besedah so bili vzrok za umik ponudb predvsem prevelika finančna in pravna tveganja. Poleg tega je upravni odbor Soda na današnji seji podrobno preučil tudi zadnji predlog za reševanje murskosoboškega tekstilnega velikana, ki ga je pripravil prokurist Mure Zdenko Podlesnik. Direktor Soda Tomaž Kuntarič je ob tem pojasnil, da zadnji Podlesnikov predlog predvideva ohranitev okoli 300 delovnih mest manj kot predhodni predlogi, poleg tega pa so nižja tudi ocenjena potrebna sredstva. Ta naj bi v prejšnjih predlogih znašala 11 milijonov evrov, po zadnjem predlogu pa naj bi bilo za rešitev Mure potrebnih 6,5 milijona evrov. Rotnik je v nadaljevanju poudaril, da Sod od uprave in nadzornega sveta Mure pričakuje nadaljnje aktivnosti s ciljem ohranitve čimvečjega števila delovnih mest v Muri. Trenutno morajo biti aktivnosti storjene s strani uprave Mure. Delno so jih danes predstavili, delno pa jih bodo verjetno še predstavili preko organov Mure, je še dejal Rotnik in dodal, da bo Sod Muri zagotovo tudi v prihodnje stal ob strani. Podlesnik ostaja optimističen Današnjo sejo, ki je trajala skoraj pet ur, je že predčasno zapustil Podlesnik. Ob odhodu je bil dokaj redkobeseden, novinarjem je zaupal le, da je sicer že utrujen, da pa glede reševanja Mure kljub vsemu ostaja optimističen . Podlesnik je že včeraj dejal, da če do dogovora ne pride, bo v Muri proizvodnja v polnem teku obratovala le še približno dva do tri tedne, potem pa bo za dve tretjini upadla. Program bomo oklestili na to, kar je glede na skromna sredstva, ki nam še ostajajo, mogoče, je dejal Podlesnik. V nekem trenutku se bo celo ustavila, ker bomo del proizvodnje preselili v tehnološko zaključene prostore, je pojasnil. Prostore, kjer s proizvodnjo ne bodo nadaljevali, bodo ponudili za dezinvestiranje lastnikom in bankam. | 0 |
V prvih devetih mesecih je družba NFD Holding ustvarila 8,2 milijona evrov skupnih prihodkov, čisti dobiček pa znaša 3,9 milijona evrov NFD Holding je v prvih devetih mesecih ustvaril 8,2 milijona evrov skupnih prihodkov, čisti dobiček pa znaša 3,9 milijona evrov. Z devetmesečnimi rezultati so se v torek seznanili nadzorniki družbe, katere je uprava seznanila tudi z možnimi dodatnimi ukrepi, ki ob zaostrenih pogojih na trgu zagotavljajo normalno poslovanje. Nadzorni svet družbe NFD Holding je na seji dal upravi soglasje za dodatno zastavo delnic za najeti kredit pri banki. Seznanil se je tudi s skupno vrednostjo zastavljenih tržnih vrednostnih papirjev za projekt Istrabenz po stanju na dan 30. september, je NFD Holding danes objavil na spletnih straneh Ljubljanske borze. | 1 |
Agrokor naj bi se nakupa večinskega lastniškega deleža Mercatorja od konzorcija prodajalcev lotil brez enega samega evra kapitala in zaradi visoke zadolženosti tudi z zelo omejenimi možnostmi dodatnega zadolževanja. Dokumenti italijanske banke Unicredit, ki so jih pridobili na časniku Dnevnik, naj bi dokazovali, da maksimalni znesek, za katerega se lahko zadolži Agrokor, ne da bi pri tem kršil zaveze do kupcev svojih obveznic, znaša le 250 milijonov evrov, pri čemer je nakup večinskega deleža v Mercatorju glede na ponujeno ceno 221 evrov za delnico ocenjen na preko 800 milijonov evrov. Namesto lastnega kapitala naj bi hrvaški živilsko-trgovski velikan potencialnim finančnim partnerjem v poslu obljubljal, da bi prihodnje leto lahko prodal proizvajalca sladoledov Ledo. Dokument, ki sta ga Zagrebačka banka ter Unicredit Bank Austria, obe iz skupine Unicredit, 12. oktobra, torej tik pred oddajo nezavezujoče ponudbe Agrokorja za Mercator, poslali na matično banko v Milanu, tako po pisanju časnika dokazuje, da brez Evropske banke za obnovo in razvoj EBRD in Mednarodne finančne korporacije IFC iz skupine Svetovne banke finančna konstrukcija posla ni mogoča. Agrokor naj bi tako pričakoval, da obe mednarodni finančni ustanovi v prevzem vložita po 170 milijonov evrov, pri čemer EBRD in IFC glede na dokumente, ki so jih razkrili v Mercatorjevi upravi, zaenkrat sploh še nista zagotovili, da bosta v financiranju sodelovali in se skupaj z Agrokorjem ne pogajata s konzorcijem prodajalcev. Možnost za sodelovanje v projektu naj bi proučili šele po opravljenem skrbnem pregledu poslovanja največjega slovenskega trgovca. Tudi če bi EBRD in IFC prispevali 340 milijonov evrov, Agrokor pa bi se zadolžil za omenjenih 250 milijonov evrov, bi še vedno ostalo prek 200 milijonov evrov dodatnih sredstev, ki bi jih moral najti hrvaški koncern. Glede na dokument v Zagrebu ocenjujejo, da bi s prodajo Leda iztržili 480 milijonov evrov, pri čemer bi jih 280 milijonov namenili za prevzem Mercatorja, preostalo pa za poplačilo obveznosti. V vmesnem obdobju do zaključka te transakcije bi Agrokor tako potreboval premostitveno posojilo. Ob tem v Agrokorju dovoljujejo tudi možnost, da prodaja Leda ne bi uspela, v tem primeru pa se zanašajo na to, da bodo našli nove partnerje, ki naj bi sodelovali pri nakupu Mercatorja. Računali naj bi zlasti na istrsko skupino Adris, ki je nastala na temeljih Tobačne tovarne Rovinj. Agrokor naj teh možnosti v nezavezujoči ponudbi za Mercator sploh ne bi omenjal, saj naj bi v njej zapisal, da namerava skupaj z EBRD, IFC in skladom One Equity Partners, ki deluje v okviru ameriške banke JP Morgan Chase, oblikovati poseben finančni holding, v katerega bi tuji partnerji vložili kapital, Agrokor pa trgovsko verigo Konzum. Poleg tega naj bi dokument razkrival še en ključen vidik finančne konstrukcije Agrokorjevega prevzema Mercatorja. Gre za dogovor z obstoječimi Mercatorjevimi posojilodajalci, da ti zaradi spremenjenega lastništva ne bodo ukinili za 950 milijonov evrov posojilnih linij. Glede na to, da so za večino teh posojilnih mehanizmov banke, ki Mercator prodajajo, v Zagrebu menijo, da bodo te zaveze ohranile. Foto Reuters Dokument naj bi po pisanju Dnevnika na laž postavljal tudi Agrokorjeve obljube, da ne bo finančno izčrpaval Mercatorja in da bo povečeval število zaposlenih ter celo izboljšal položaj slovenskih dobaviteljev. Iz dopisa naj bi bilo namreč razvidno, da Agrokor že v prvem letu napoveduje za okoli 170 milijonov evrov sinergij, kar v poslovnem žargonu pomeni prihranke ob združevanju aktivnosti dveh podjetij. Skupaj 52,10 odstotka Mercatorja prodajajo Abanka, Banka Celje, Banka Koper, Gorenjska banka, banka Hypo Alpe Adria, delniški investicijski sklad NFD 1, NFD Holding, NKBM, NLB, Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska. Omenjeni delničarji so junija letos podpisali sporazum o skupni prodaji trgovskega podjetja. V zadnjih dneh se je prodaja zapletla, saj je Mercatorjeva uprava razkrila, da se s prodajalci pogaja izključno Agrokor in ne napovedani konzorcij kupcev, to pa bi lahko po njenem mnenju škodilo interesom enega največjih slovenskih podjetij. Prodajalci medtem pravijo, da so mednarodni partnerji posel pripravljeni podpreti v poznejši fazi, zato pozivajo k vnovičnemu izrazu podpore prodaji. Mercatorjeva uprava je že pripravila predloge za rešitev zapleta. | 0 |
Odprte scene. Zasvojenci droge vse pogosteje uživajo na javnih mestih, kar je tvegano tako zanje kot za družbo. V zadnjih letih se je zaradi številčnejšega pojava brezdomstva med uporabniki prepovedanih drog povečala tudi problematika uživanja drog na javnih mestih, ki jim v slengu pravijo "odprte scene". To pa je povezano tudi z vse več odvrženega kužnega materiala. "Učinkovit odziv na to je vzpostavitev programa varnih sob za uporabo drog," je prepričana Ines Kvaternik z Zavoda zdravstveno varstvo (ZZV) Koper. Prek varnih sob se po njenih besedah doseže preprečevanje okužb, zmanjšuje se tvegano vedenje odvisnikov in predoziranje ter omogoča vključitev v zdravljenje. V Sloveniji je, kot je navedla, približno šest tisoč sto problematičnih uporabnikov opiatov, od katerih jih 40 odstotkov ni vključenih v nobeno obliko zdravljenja. | 0 |
To, da bo ECB državne obveznice kupovala od bank, je tudi danes močno dvignilo tečaje delnic evropskih bank. Stanje ob 12:30 FTSE + 0,15 % Evraz + 11,8 % Xstrata + 6,75 % Barclays + 5,65 % Glencore + 5,05 % Preložitev Glencorovega prevzema Xstrate, je potopila tečaj delnic prvega in dvignila tečaj delnic druge. Vrh kotacije znova obvladuje rudarski sektor, od koder prihaja osem od desetih naj podražitev. Od 4,6 do 5,2 odstotka so zrasli Vedanta, Rio Tinto in Antofagasta. Drsi dobra tretjina delnic. Pod gladino sta naftni družbi BP in Royal Dutch Shell, katerima je spodrsnilo za 0,85 in 0,15 odstotka. Za 1,9 odstotka je padel farmacevt GlaxoSmithKline. DAX + 0,8 % Commerzbank + 6 % Infineon + 5,85 % Deutsche Bank + 5,75 % Deutsche Post - 3,35 % Vrh kotacije, tako kot tudi na ostalih borzah območja evra, obvladujejo delnice finančnih delnic. Tečaj delnic Deutsche Post je spodnesla odločitev nemške države, da proda petodstotni paket delnic. CAC + 1,15 % Credit Agricole + 8,1 % Societe Generale + 5,1 % Pernod Ricard - 1,7 % Delnice bank še naprej letijo v nebo in so samo na račun včerajšnje in današnje rasti na tedenski ravni zrasle od 12 do skoraj 17 odstotkov. Močno se draži tudi precej drugih delnic, saj jih je kar 17 do 40 pridobilo vsaj dva odstotka. Od 3,5 do štiri odstotke so zrasli hotelir Accor, komunalna družba Veolia, proizvajalec cevi za naftno industrijo Vallourec, proizvajalec gradbenih materialov Saint Gobain in ponudnik poslovnih storitev Cap Gemini. FTSE MIB + 2,25 % Banca MPS + 10,65 % Mediaset + 6,25 % Parmalat - 0,95 % Tudi v Italiji se bančne delnice krepijo in to le malo manj kot včeraj. Intesa Sanpaolo, Ubi Banca in Unicredit so se okrepili od 3,5 do 4,5 odstotka. RTS + 2,05 % | 1 |
Portorož - "Zaradi desetletja dolge makroekonomske stabilnosti so ljudje začeli verjeti, da je tveganje redkost in da ga lahko nevtraliziramo. Zdaj nas čaka večletno obdobje revščine. Ocenjujem, da bo kriza trajala vsaj dve leti, eno leto bo trajalo okrevanje po njej, s posledicami krize pa se bodo ukvarjali še naši otroci," je povedal Willem Buiter, profesor evropske politične ekonomije na London School of Economics and Political Sciences na 10. Poslovni konferenci Portorož z naslovom Ali si globalna finančna kriza in ekostrategija podjetij nasprotujeta ali se dopolnjujeta. Po njegovem mnenju so se centralne banke po svetu na finančno krizo odzvale hitro. "Narediti pa bodo morale še več, in sicer pri regulativah bank, vlogi bonitetnih agencij in podobnem. Ker Slovenija veliko blaga izvozi in ker je odvisna od zunanjih virov financiranja, je tudi izpostavljena recesiji," dodaja Buiter. Po besedah podpredsednika črnogorske vlade Vujice Lazovića mora teorija ostati v ozadju, pomembne pa morajo postati inovacije "Medtem ko so se številne države odločile za protekcionistične ukrepe, da bi odpravile težave, v Črni gori verjamemo, da bomo krizo laže prebrodili z odprtim trgom," dodaja Lazović. "Zaradi krize se bodo Mercatorjeve investicijske aktivnosti v drugi polovici letošnjega leta za polovico zmanjšale, vendar se bo razvoj družbe nadaljeval. V času krize postaja zelo pomembno obvladovanje tveganja (risk management)," pojasnjuje predsednik Mercatorjeve uprave Žiga Debeljak. Dodaja, da je kriza lahko priložnost za podjetja, ki imajo veliko denarnega toka. "V Mercatorju se oziramo za manjšimi in srednje velikimi podjetji, ki imajo težave." Debeljak v Mercatorju zaradi krize ne načrtuje odpuščanja, prepričan pa je, da kriza številnim podjetjem v Sloveniji ne bo prizanesla. "Zaradi krize v avtomobilski industriji bodo najbolj prizadeta tista slovenska podjetja, ki proizvajajo za avtomobilske multinacionalke in gradbena podjetja." Na Poslovni konferenci Portorož se je zastavilo tudi vprašanje, ali naj država - in v kolikšni meri - pomaga podjetjem v težavah. "Vlada bi podjetjem v težavah morala pomagati. Ob tem pa se seveda postavlja vprašanje, kakšen vpliv ima na težave podjetij kriza in kakšnega slab menedžment," pravi Lazović. | 0 |
Google je mesečno zabeležil v povprečju 153,4 milijona ameriških obiskovalcev z domačih in službenih računalnikov Prebivalci ZDA so v letu 2011 na spletu najbolj obiskovali spletno stran ameriškega spletnega iskalnika Google . Sledita strani ameriškega spletnega družabnega omrežja Facebook in prav tako ameriškega spletnega iskalnika Yahoo . Google je mesečno zabeležil v povprečju 153,4 milijona ameriških obiskovalcev z domačih in službenih računalnikov, Facebook 137,6 milijona, Yahoo pa 130,1 milijona, kažejo podatki analitske hiše Nielsen. Do desetega mesta še YouTube, Apple in Microsoft Sledijo Microsoftove strani MSN, WindowsLive in Bing, ki so skupaj zabeležile v povprečju po 115,9 milijona različnih ameriških obiskovalcev mesečno. Do desetega mesta sledijo nato še Youtube, Microsoft, AOL Media Network, Wikipedia , Apple in Ask Search Network. | 1 |
Najdražje. Zaradi omrežnine elektrika za povprečneža na leto dražja za skoraj 18 evrov. Smeti, voda, okolje. Marca vlada določa najvišje cene. Komunalna podjetja napovedujejo podražitve. Cene. Z novim letom nekatera podjetja napovedujejo podražitev svojih storitev. Da vas ne bi presenetile višje položnice, smo preverili, katera podjetja bodo spremenila cene (glejte spodaj). Večji podražitvi se bosta zelo verjetno zgodili pri elektriki in dopolnilnih zdravstvenih zavarovanjih. Zavarovalnice še skrivajo, za koliko se bodo premije dvignile. Pri največji med njimi, Vzajemni, denimo ugotavljajo, da bodo stroški na leto zrasli za sedem milijonov. Če to razdelimo med zavarovance, bi lahko bila premija višja okoli 69 centov na posameznika. Prihodnje leto pa naj bi se rahlo povišale tudi najemnine, ocenjuje Marko Puschner s portala Slonep.net: "Kot posledica preveč intenzivnega padca v zadnjih dveh letih." KAJ SE BO PODRAŽILO? 1. Hrana (Foto: Žurnal24) "Dejstvo je, da se zadnji mesec vse surovine dražijo. Če se bodo ti trendi nadaljevali, se bo industrija morala spoprijeti s tem, da podražitve prenese na cene proizvodov," pravi predsednik uprave Žita Anton Balažič. Koliko dražji bodo, ne želi ugibati. Da so cene žit že previsoke, od 15 do 20 odstotkov, pa trdi tudi agrarni ekonomist Aleš Kuhar: "Cene so nenormalno visoke. Raziskovalcem ni jasno, zakaj." 2. Bencin "Ne pričakujem, da bo sod nafte naslednje leto veliko dražji od sto dolarjev (danes je pri dobrih 90 evrih, op. p.)," pove poznavalec Djani Brečevič in dodaja, da to ni v interesu kartela Opec, saj otežuje okrevanje gospodarstva. "Od vlade pa je odvisno, kako se bo to poznalo pri končni ceni goriv," pravi. 3. Komunalne storitve (Foto: Boštjan Tacol) Cene komunalnih storitev so zamrznjene do marca, nato ponekod sledijo podražitve. Sevniška komunala napoveduje, da bo podražila vodarino, koprska pa zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov ter odvajanje in čiščenje komunalnih voda. Komunala Trebnjega še čaka na odločitev vlade, iz celjskega Simbia in murskosoboške komunale pa sporočajo, da ne bodo dražili. 4. Zdravstveno zavarovanje Zdravstvene zavarovalnice Adriatic Slovenica, Triglav in Vzajemna ne izključujejo povišanja premij za dopolnilno. Rast škod se namreč nadaljuje. Višine podražitve ne razkrivajo. | 0 |
Portugalska je v zadnjih mesecih zabeležila 10-odstotno krepitev turističnega sektorja, kar predstavlja najmočnejšo rast v zadnjih letih, je ta teden dejal portugalski gospodarski minister Antonio Pires de Lima. Samo prihodek z naslova prihoda tujih turistov se je v prvem polletju zvišal za 8,2 odstotka, tako da je dosegel 3,7 milijarde evrov. V prvih šestih mesecih se je na Portugalskem močno okrepil predvsem obisk turistov iz ZDA, Nemčije in Francije. Število prvih se je v letni primerjavi zvišalo za 16,8 odstotka, število drugih za 14 odstotkov, število tretjih pa za 10,8 odstotka, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. V državi, ki se je po izbruhu finančne in gospodarske krize znašla na robu prepada in je bila zato prisiljena zaprositi za mednarodno pomoč, pa so med januarjem in junijem zabeležili tri odstotke manj turistov iz prav tako ranljive Španije. Turizem predstavlja 9,2 odstotka portugalskega bruto domačega proizvoda (BDP) in je pri premagovanju težav države ključnega pomena, je poudaril Adolfo Mesquita Nunes, ki je na ministrstvu zadolžen za to gospodarsko panogo. Portugalska je maja 2011 od območja evra in Mednarodnega denarnega sklada dobila 78 milijard evrov pomoči, v zameno zanjo pa je morala pristati na niz varčevalnih ukrepov. Država sicer zdaj beleži prva znamenja okrevanja. V drugem četrtletju se je njen BDP po dveh letih recesije znova obrnil na pozitivno stran in na ravni trimesečja dosegel spodbudno rast 1,1 odstotka. Obeti pa kljub temu ostajajo negativni, v celotnem letu 2013 naj bi Portugalska zabeležila padec BDP v višini 2,3 odstotka, stopnja brezposelnosti, ki je zdaj 16,4-odstotna, pa bi se lahko zvišala na 18 odstotkov. | 1 |
Izvršni direktor kitajskega računalniškega podjetja je svoj dodatek v višini 2,5 milijona evrov razdelil med zaposlene. Tako je okoli 10.000 zaposlenih dobilo dodatek v višini 2000 kitajskih juanov oziroma 257 evrov. Radodarni šef Jang Juanćing Večina delavcev bi najverjetneje podpisala, da bi imela takšnega šefa, kot je izvršni direktor podjetja Lenovo. Vodilni v podjetju so si seveda tudi letos izplačali dodatke. A izvršni direktor Jang Juanćing se je odločil, da tri milijone dolarjev vreden dodatek 2,5 milijona evrov razdeli med zaposlene. Tako je okoli 10.000 zaposlenih dobilo dodatek v višini 2000 kitajskih juanov oziroma 257 evrov. Številka v evrih se morda komu ne zdi ravno velika, na Kitajskem pa predstavlja več kot znaša mesečna plača marsikaterega zaposlenega. Po nekaterih podatkih je minimalna plača v kitajski provinci Shenzhen le okoli 210 evrov. V Sloveniji je minimalna neto plača 584 evrov. Seveda pa direktor ne bo obubožal, ker je dodatek razdelil. Njegov letni zaslužek namreč znaša kar 11 milijonov evrov. | 1 |
V Zvon Ena Holdingu se s strateškimi partnerji iz tujine pogovarjajo o prodaji T-2, s čimer bi poplačali tudi del dolga do Dravskih elektrarn. V finančni družbi Zvon Ena Holding pa so v poročilu o poslovanju od začetka julija do danes zapisali, da se z več strateškimi partnerji iz tujine pogovarjajo o prodaji deleža v družbi T-2. Kot še piše v poročilu, je imel T-2 v omenjenem obdobju štiri milijone evrov čiste izgube pred obdavčitvijo, zapadle obveznosti plačuje z zamikom in ima likvidnostne težave. V holdingu so T-2 letos tudi dokapitalizirali z 22,5 milijona evrov. V poročilu so še zapisali, da se s strateškimi partnerji iz tujine pogovarjajo o prodaji deleža v T-2 in o prodaji drugega premoženja za poplačilo obveznosti do Dravskih elektrarn. Kot je znano, je Zvon Ena Holding Dravskim elektrarnam dolgoval skupno 21 milijonov evrov, od tega pa je že vrnil 12 milijonov. Smart Com in Lokainvest sta podala predlog za stečaj T-2 Kot je znano, sta podjetje Smart Com in Lokainvest na mariborsko okrožno sodišče že podali predlog za začetek stečajnega postopka nad T-2. Po pojasnilu direktorja Smart Com Filipa Remškarja T-2 še ni plačal zapadlih računov za izgradnjo telekomunikacijskega omrežja. V T-2 pa so sicer povedali, da je zahteva za stečaj neutemeljena, kar so sodišču v ugovoru na predlog tudi obrazložili. Podrobneje pa postopka niso želeli komentirati. Z okrožnega sodišča v Mariboru so sicer sporočili, da so zahtevo za začetek stečajnega postopka prejeli, trenutno pa čakajo na odločitev T-2, ali bodo na predlog ugovarjali ali ne. | 0 |
Če predhodno niste vedeli za pasti postavljenega modela privatizacije, potem ocenjujem, da niste sposobni voditi ministrstva za finance. Če je vaša vloga v tej farsi aktivnejša, pa se vam mora nemudoma prepovedati stik z državnim premoženjem in javnimi financami, je v pozivu, ki ga je poslal na ministrstvo, zapisal Peče. Peče je spomnil, da je na model privatizacije NKBM opozoril že v začetku decembra, ko je vlada odločala o prihodnosti banke. Dejstvo je, da so se posamezniki znotraj vlade odločili, da večinski delež NKBM, namenjen dobro poučenim vlagateljem, namenijo tujim institucionalnim vlagateljem pod pretvezo tuje profesionalnosti in dolgoročnosti njihovega interesa kot vlagateljev. "Žal so se moje napovedi uresničile. Tujim povezanim institucionalnim vlagateljem ste tako omogočili milijonske zaslužke v nekaj dneh na račun slovenskega zaupanja pravnih in fizičnih oseb v NKBM," je prepričan Peče, ki pravi, da se prva faza privatizacije NKBM s tem ni končala. "S kontrolo cene vrednostnega papirja in z vnaprejšnjimi dogovori ste omogočili kratkoročno parkiranje lastništva in začetek faze koncentracije papirjev, prek nizozemskih Antilov in ostalih off shore," je zapisal Peče. Kot je še prepričan poslanec SNS, se je privatizacija NKBM prelevila v izigravanje primarnega domačega sektorja v iskanju lastniškega deleža NKBM in v usmerjanje vrednosti delnice NKBM. | 0 |
Cene življenjskih potrebščin so se marca na letni ravni zvišale za dva odstotka. K dvigu so največ prispevale višje cene hrane in pijač, gostinskih storitev, tobačnih izdelkov in električne energije. V GZS ocenujejo, da je v letu 2014 možna le 0,1-odstotna oživitev gospodarske rasti. V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin marca na letni ravni zvišale za dva odstotka. K temu so največ prispevale višje cene hrane in pijač, gostinskih storitev, tobačnih izdelkov in električne energije. V primerjavi s februarjem so se cene zvišale za razmeroma nizkih 0,3 odstotka, so izračunali na državnem statističnem uradu. K skupni letni rasti cen so višje cene hrane in brezalkoholnih pijač prispevale 0,7 odstotne točke, pri tem pa so izstopale višje cene sadja in zelenjave za 12,6 oz. 10,4 odstotka ter mesa za 5,2 odstotka. Za desetino višje cene gostinskih storitev so k letni inflaciji prispevale pol odstotne točke, za 14,1 odstotka višje cene tobačnih izdelkov pa še 0,4 odstotne točke. Električna energija se je podražila za 11,9 odstotka, kar je k letni inflaciji prispevalo dodatne 0,4 odstotne točke. Na letni ravni so med podražitvami izstopale še višje cene zdravstvenega zavarovanja za 11,1 odstotka, drugih storitev v prevozu za 8,7 odstotka, socialnega varstva za 5,1 odstotka, goriv in maziv za 4,4 odstotka, alkoholnih pijač za 3,9 odstotka, osebnih predmetov za 3,9 odstotka in komunalnih storitev za 3,8 odstotka. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Umar je dodatno znižal napovedi o gibanju obsega bruto domačega proizvoda BDP. Še višjo rast cen življenjskih potrebščin so marca zavirale nižje cene osebnih avtomobilov za 4,8 odstotka, telefonskih storitev aparatov za 3,3 odstotka in plina za 9,8 odstotka. V enem letu so se opazneje pocenili še bolnišnične storitve za 6,3 odstotka, prevozne storitve za šest odstotkov ter storitve za rekreacijo in kulturo za 5,5 odstotka. Storitve so se v enem letu podražile za 2,1 odstotka, blago pa za 1,9 odstotka. Povprečna 12-mesečna rast cen je marca ostala na ravni preteklih mesecev, to je pri 2,6 odstotka, potem ko je bila v enakem obdobju lani dvoodstotna. K skupni letni rasti cen so prispevale tudi višje cene sadja in zelenjave. Letna rast cen 2,2-odstotna Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavi rasti cen v EU, je bila marca v Sloveniji 2,2-odstotna lani 2,4-odstotna, povprečna 12-mesečna rast cen pa 2,8-odstotna lani 2,1-odstotna. Inflacija na mesečni ravni je bila marca z 0,3 odstotka precej nižja kot v prejšnjih letih, zaviralo pa so jo cene naftnih derivatov, ki so se letos prvič znižale. Kot ugotavljajo statistiki, se cene v skupini obleka in obutev letos ob prehodu na pomladno-poletno kolekcijo niso dvignile toliko kot v preteklih letih. Oblačila so bila za 8,7 odstotka dražja kot februarja. K mesečni rasti cen so opazneje doprinesle še višje cene kruha in izdelkov iz žit za 1,9 odstotka ter opreme za šport za 15,5 odstotka. GZS V letu 2014 stagnacija Gospodarska zbornica Slovenije GZS ocenjuje, da je za leto 2014 glede na trenutne razmere možna le manjša, to je 0,1-odstotna oživitev gospodarske rasti, torej stagnacija. V GZS pravijo, da se še naprej soočamo z zadržanimi poslovnimi pričakovanji, omejenim dostopom do finančnih virov, posledično z zelo nizko investicijsko aktivnostjo in vse nižjo zasebno porabo. Pravih dolgoročnih strategij in pravih rešitev za izhod iz krize pa ni. Ukrepi so prepočasni, preveč ohlapni in neceloviti, menijo v GZS. | 0 |
Ljubljana - Škofijsko podjetje Betnava, ki je vodilo sporno naložbo v revitalizacijo istoimenskega mariborskega dvorca, vse bliže pa je tudi stečajnemu postopku, ima novega direktorja. Na ta položaj se je prejšnji ponedeljek zavihtel Simon Zdolšek, ki sicer ostaja predsednik uprave družbe Zvon Ena Holding. Zanjo bo v nekaj dneh znano, ali bo končala v stečaju, tudi Betnavi pa ne kaže nič bolje, saj ima več kot mesec dni blokirane račune, sooča pa se tudi z milijonsko tožbo družbe Prvi faktor. "Soglasje k imenovanju za direktorja Betnave sem podal na prošnjo družbenikov, saj je dosedanja direktorica Dragica Marinič odstopila," nam je včeraj pojasnil Zdolšek. "V najkrajšem možnem času bom poskušal ugotoviti stanje in v skladu s (pozitivno) zakonodajo tudi ukrepati," je dodal. Več Zdolšek ni hotel povedati, po neuradnih informacijah pa je preživetje Betnave v rokah upnikov, ki bi se morali strinjati s konverzijo svojih terjatev v kapital. Trenutno so lastniki podjetja duhovniki mariborske nadškofije - Janez Lesnika, Bernard Geršak, Alojz Krašovec, Anton Majc in Jožef Goličnik. Ti so deleže Betnave kupili šele januarja lani, ko so lastništva "odrešili" Andreja Mesarca, Iztoka Čegovnika, Zmaga Potočnika, Danico Ozvaldič, Franca Ješovnika in Antona Ekarta. Slednji so ustanovitelji Betnave in so leta 2008 vanjo vložili vsak po 380.000 evrov, do denarja pa so prišli prav z blagoslovom nadškofije oziroma je poroštvene pogodbe za posojila podpisal takratni mariborski nadškof Franc Kramberger. "Zasebno" podjetje je zatem prišlo do 1,7 milijona evrov evropskih sredstev, vendar se je pozneje izkazalo, da je ministrstvu izstavilo račune za dela, ki niso bila nikoli opravljena. Omenjena sredstva pa so, kot smo razkrili, takoj po prejemu jeseni 2009 poniknila na računih Vegrada, ki je izvajal gradbena dela na dvorcu in tudi vodil računovodstvo Betnave. Ta evropskega denarja zaradi poznejšega stečaja Vegrada ni nikoli več videla, isti znesek pa skuša od nje iztožiti tudi faktoring družba, ki ji je Vegrad odstopil terjatev. Iz internih listin Nadškofije Maribor, ki smo jih pridobili, je razvidno, da je njeno vodstvo konec leta 2009 Vegrad prosilo, da bi ta odkupil deleže vsaj Potočnika (predsednik nadzornega sveta Zvona Dva Holdinga) in Ekarta (vodja službe za investicije in vzdrževanja v nadškofiji). Vseeno se je dogovor izjalovil, nadškofija, ki je morala v imenu Betnave vrniti evropska sredstva, pa je "našla" druge kupce. tomaz.modic@dnevnik.si | 0 |
Diplomatsko sporočilo iz Češke navaja, da namerava komisar Rehn pri reševanju meje popustiti Sloveniji. Hrvaška dodatnih pogovorov ne sprejema. Iz hrvaškega veleposlaništva na Češkem je v Zagreb prispelo diplomatsko sporočilo, ki po navedbah Novega lista nedvomno potrjuje, da bo evropski komisar za širitev Olli Rehn Hrvaško prevaral, kljub temu, da so jo zaradi pristanka na končni kompromis, javno pohvalili. "Rehn se ne namerava umakniti" Iz sporočila je jasno razvidno, da se je komisar Rehn odločil, da bo popustil Sloveniji in pričel z novimi pogovori, piše Novi list. To naj bi pomenilo, da se bo celotna situacija vrnila na začetek pogovorov. Pavel Svitil, vodja gospodarskega oddelka za širitev češkega zunanjega ministrstva, je 18. maja hrvaške diplomate obvestil, da se Rehn ne namerava umakniti iz pogovorov okoli mejnega spora. Pat položaj Glede na to, da EU nima nikakršnega mehanizma, da bi preprečila takšno vedenje Slovenije in deblokirala hrvaška pristopna pogajanja, se zdi, da se je Olli Rehn znova znašel v pat položaju, iz katerega ni videti izhoda. Z drugimi besedami lahko Slovenija še naprej brez kakršnih koli ovir in sankcij blokira Hrvaško, piše Jutarnji list. Hrvaška mora vztrajati pri svojem Hrvaška stran ne namerava popustiti pri odločitvi sabora, ki je potrdil kompromisni predlog Rehna, po katerem se spor med državama rešuje z arbitražnim sodiščem. Akademik Davorin Rudolf, predsednik komisije za mejo, poudarja, da mora Hrvaška vztrajati pri končnem predlogu "vzemi ali pusti", ki ga je predlagala evropska komisija. "Slovenija nima podpore pri članicah" Čeprav zahteva Slovenije bistveno odstopa od zadnjega Rehnovega predloga, Rehn meni, da morajo slovenski amandmaji predstavljati osnovo za nadaljnje pogovore, je Hrvatom sporočil Svitil. V diplomatskem sporočilu je zapisano tudi, da nobena izmed članic EU ne podpira slovenske zahteve in da EU nima mehanizma, ki bi prisilil Slovenijo, da od te odstopi. Čehi Hrvatom dobronamerno svetujejo, naj nadaljujejo z dialogom, ki je edini način za reševanje bilateralnega problema. Potrebni so dodatni pogovori Z reševanjem svojega propadlega predloga in lastnega političnega ugleda v Bruslju bo Rehn tako pozval Hrvaško k nadaljevanju pogovorov, ki pa so bili po dogovoru med hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Jandrokovićem in Rehnom zaključeni. Trud hrvaškega sabora, ki je potrdil Rehnov predlog, je tako zaman, piše Novi list. Rehn pričakuje, da bodo na nadaljnje pogovore Hrvati brezpogojno pristali, saj brez pogovorov Slovenija ne bo odstopila od blokade pristopnih pogajanj s Hrvaško. | 0 |
Ker so plačilno nesposobni, je direktorica podjetja Prevent Mislinja podala predlog za stečaj. V podjetju namreč ne zmorejo več odplačevati posojila, ki ga je najela matična družba Prevent Global. Službo bo izgubilo 81 zaposlenih. Prevent Mislinja ni zmožen več odplačevati posojila, ki ga je najelo matično podjetje v Slovenj Gradcu. Direktorica podjetja Prevent Mislinja Andreja Oder je danes na Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu podala predlog za stečaj podjetja. Podjetje je plačilno nesposobno, saj ni več sposobno odplačevati posojila, ki ga je na plečih podjetja najela matična družba Prevent Global. Ta je od avgusta v stečaju. Podjetje je konec leta 2008 prevzelo 3,2 milijona evrov vredno posojilo, ki ga je za svoje potrebe pri NLB najelo podjetje Prevent Global, takrat pod vodstvom Boruta Meha. Matična družba je do konca lanskega leta posojilo tudi redno odplačevala, težave pa so se začele pojavljati v letošnjem letu, je danes pojasnila direktorica družbe Odrova. Podjetje Prevent Mislinja, ki od posojila ni porabilo niti evra, je po njenih besedah letos nemalokrat pomagalo pri odplačevanju v upanju, da se bo situacija v matični družbi uredila. Vendar ni bilo tako, saj je bil za Global avgusta letos uveden stečaj, breme preostanka posojila v višini 2,5 milijona evrov pa je padlo na hčerinsko podjetje. Podjetje Prevent Mislinja z 81 zaposlenimi, letnim prometom okoli 5,5 milijona evrov in osnovnim kapitalom v višini 1,1 milijona evrov posojila ni več zmožno odplačevati. Vodstvo družbe zato predlaga stečaj, čeprav je direktorica še po stečaju matične družbe v sodelovanju s stečajnim upraviteljem Borisom Kastivnikom upala na razrešitev zapleta. Trenutno ima podjetje odprta še številna naročila, nadaljnja proizvodnja pa je odvisna od postopka stečaja, o katerem bo sodišče odločalo v treh dneh, potem ko je podjetje že poravnalo začetne stroške postopka. Preventova proizvodnja in blagovna znamka z likom ježka je bila na Koroškem v svojih začetkih osnovana prav na proizvodnji šivanja zaščitnih oblačil, ki so jih do danes izdelovali v podjetju Prevent Mislinja. V preteklosti so v Mislinji izdelovali tudi zaščitne rokavice, vendar so proizvodnjo pred časom preselili v Sarajevo. Podjetje Prevent Mislinja za lastno poslovanje nima najetega nobenega posojila, leto 2008 je družba sklenila s 130.000 evri dobička in gospodarsko krizo pričakala v dobri kondiciji . Lani je poslovala z izgubo v višini 200.000 evrov, letošnje tekoče poslovanje pa je bilo sredi leta že pozitivno, je pojasnila direktorica družbe, ki sicer verjame v znanje zaposlenih in razvoj zaščitnih oblačil za več kot tisoč različnih kupcev ter možnosti nadaljevanja proizvodnje. Podjetje je zaposlenim izplačalo letošnji regres, prav tako tudi plače za avgust, zmanjkalo pa je sredstev za poplačilo prispevkov za avgust. V zadnjem letu je to že četrti stečaj podjetja v okviru Preventove skupine na Koroškem. Najprej je bil stečaj uveden za podjetje Prevent Pur iz Pameč, ki je zaposlovalo 165 delavcev, dober mesec dni pa sta v stečaju tudi dve ključni Preventovi družbi, matično podjetje Prevent Global in njena hčerinska družba Prevent avtomobilski deli s skupno 1260 zaposlenimi. Če je kdo menil, da je zadeva s Preventom končana, je seveda mislil narobe, se je na današnjo napoved stečaja mislinjskega podjetja odzval sekretar koroškega območnega svobodnega sindikata Lojze Raško. Domine padajo, kot je bilo napovedano. In bojim se, da bo tega še več, je dodal. | 0 |
Do konca leta v Ljubljani še več enosmernih ulic. Izboljšave bodo namenjene predvsem stanovalcem Za uredbo enosmernih cest na obrobju središč smo se odločili zaradi pritiska mirujočega prometa, je na današnji novinarski konferenci povedal ljubljanski župan Zoran Janković. Foto: Andrej Križ Letna dovolilnica za stanovalce bo 100 evrov V Prulah in Spodnji Šiški so že uredili sistem enosmernih ulic. S tem so pridobili 1.200 novih parkirnih mest, ki so opremljena z parkomati, za vse, razen za stanovalce. Glede stanovalcev bo odločal še mestni svet. »Upam, da bo na seji mestnega sveta potrjeno, da bodo stanovalci dobili letno dovolilnico za 100 evrov,« je povedal Janković. "Dnevni migranti raje iskali prostor bližje centru" Kot je še dejal župan bodo s tako ureditvijo po njegovem mnenju pridobili predvsem stanovalci, saj bodo dnevni migranti raje iskali prostor bližje centru. »Menim, da bodo tako stanovalci končno dobili priložnost, da imajo vsak dan zagotovljeno parkirno mestom,« je dodal. Dovolj parkirnih mest za vse Župan je na očitke, da nekateri stanovalci niso zadovoljni z ureditvijo enosmernih ulic, odgovoril, da so ti isti stanovalci pred tem pisali na občino pisma in dopise, da bi se zgradila nova parkirna mesta, saj so jim vse ulice zapakirali dnevni migranti. »Prepričan sem, da bodo imeli vsi dovolj parkirnih mest, ko ureditev popolnoma zaživi. Pričakujem, da se bo stvar uredila v nekaj mesecih,« je še povedal ljubljanski župan. Kje bodo urejene enosmerne ulice Do konca letošnjega leta nameravajo urediti enosmerne ulice na južnem delu Bežigrada (med Parmovo ulico, ulico Bežigrad, Dunajsko cesto in železniško progo Ljubljana - Jesenice), na severnem delu Kodeljevega (med Ljubljanico, ulico Na peči, Povšetovo ulico in železniško progo Ljubljana - Metlika), na Prulah (med Ljubljanico, Karlovško cesto in Gruberjevim prekopom)in Mirju (med Tržaško cesto, Groharjevo cesto, Gradaščico in Jadransko ulico ter med ulico Mirje, Barjansko cesto, Gradaščico in Groharjevo cesto). S klikom na sliko si lahko ogledate novo ureditev enosmernega prometa. | 1 |
Družba Siringa je prodala Lesnino avstrijski družbi XXXLutz, ki je drugi največji trgovec s pohištvom na svetu. Kupec namerava ohraniti blagovno znamko Lesnina in sedež družbe v Ljubljani. Lesnina Družba Siringa, v kateri so zbrani predvsem menedžerji Lesnine, je v začetku julija podpisala pogodbo o prodaji 99 odstotkov Lesnine drugemu največjemu trgovcu s pohištvom na svetu, avstrijski družbi XXXLutz, je danes na novinarski konferenci povedal prvi mož Lesnine Bojan Papič. Finančnih podrobnosti prodaje niso želeli razkriti. Kot je povedal Papič, ki je eden izmed večjih lastnikov družbe Glen, ta skupaj z družbo Publikum Trezor lastniško obvladuje Siringo, je kupoprodajna pogodba začela veljati po dovoljenju slovenskih in tujih regulatorjev trga. Kupec bo sicer ohranil blagovno znamko Lesnina in sedež družbe v Ljubljani. Član upravnega odbora XXXLutz Ewald Repnik pa je dejal, da se v družbi zanašajo na lokalno znanje, know how in menedžment , ter potrdil, da bo sedež podjetja ostal v Ljubljani. Ljubljana bo z nakupom lastniškega deleža Lesnine postala regionalni center XXXLutza za celotno jugovzhodno Evropo. Morebitne finančne težave in gospodarska kriza po besedah Papiča niso razlog za prodajo družbe. Mi nismo šli v ta aranžma iz neke prisile ali ekonomske nuje. Lesnina je še vedno zelo zdravo podjetje, ki se je dobro zoperstavilo krizi, je povedal Papič. Da nakup Lesnine ni bil povezan s finančnimi razlogi, je potrdil tudi Repnik. XXXLutz želi razširiti svoje delovanje v jugovzhodni Evropi, zato jih je prepričala dobra strateška lega Lesnine. Za Lesnino so se odločili tudi zaradi njenega uspešnega poslovanja in odličnega menedžmenta. Lesnina je dober trgovec, je prepričan Repnik. Lesnina, ki je bila ustanovljena leta 1949 in po ocenah Papiča obvladuje približno 20 do 25 odstotkov slovenskega trga, je postala v času svojega delovanja najprepoznavnejši trgovec s pohištvom in dekorativnimi izdelki za dom na slovenskem in hrvaškem trgu, v zadnjih letih pa se je intenzivno širila tudi v Srbiji. Prihodki od prodaje Lesnine, ki ima skoraj 1100 zaposlenih, so lani znašali skoraj 200 milijonov evrov. XXXLutz je bil ustanovljen leta 1945 v Avstriji, skozi leta pa je postal drugi največji trgovec s pohištvom na svetu. Pri ekspanziji smo precej hitri, je pojasnil Repnik. Skupino danes sestavlja skupaj 160 prodajaln, od tega 74 pohištvenih prodajaln XXXLutz s celotnim prodajnim asortimanom, 30 prodajnih mest Mömax in 56 Möbelix diskontnih prodajaln. Skupina zaposluje 16.600 ljudi, skupna prodaja pa je lani dosegla 2,6 milijarde evrov. | 1 |
Zaposleni v gostinstvu in turizmu bodo 9. junija izvedli protestni shod, ker delodajalci niso podpisali že dogovorjenega aneksa o dvigu najnižjih plač v gostinstvu in turizmu Sindikat delavcev gostinstva in turizma (GiT) je za 9. junij napovedal protestni shod pred Turistično-gostinsko zbornico Slovenije. Vzrok za tako potezo je po besedah predstavnikov sindikata predvsem dejstvo, da delodajalci niso podpisali že dogovorjenega in parafiranega aneksa o dvigu najnižjih plač zaposlenih v gostinstvu in turizmu. Odziv zbornice tako po mnenju sindikata ni ne korekten ne utemeljen. Kot pravi predsednica sindikalne pogajalske skupine in sekretarka sindikata GiT Karmen Leban, se s takšnim pristopom do pogajanj predstavniki delodajalcev kažejo kot izrazito neresni in nemoralno pogajalci s "figo" v žepu. Če protestni shod ne uspe, sledi splošna stavka Sindikat sedaj od Turistično-gostinske zbornice zahteva, da takoj podpiše aneks. "Če tega ne bo naredila, bodo posledice neprijetne. 9. junija bomo poleg ostalih aktivnosti pripravili protestni shod, razširjen s predsedniki sindikatov podjetij, na katerem bomo pokazali svoje negodovanje," je dejala Lebanova in izrazila prepričanje, da se bodo protestnega shoda udeležili vsi predsedniki sindikatov v podjetjih, ki jih zanima socialni dialog in njihov položaj v panogi. Če sindikat zahtevanega ne bo dosegel niti s protestnim shodom, po besedah Lebanove sledi splošna stavka v turizmu. "Začeli bomo z zbiranjem podpisov, stavka pa bo napovedana takrat, ko je najbolj odmevna, to pa je v času turistične sezone," je dejala Lebanova. Delavci v gostinstvu in turizmu so po njenih besedah popolnoma izigrani, saj "nič, kar se dogovoriš, ne velja več". | 0 |
Everett - Potem ko je evropski proizvajalec letal Airbus odkril manjše strukturne napake na krilih svojega velikana A380, je tudi ameriški tekmec Boeing odredil pregled najnovejših letal 787 dreamliner, saj je opazil znake razslojevanja plasti letalskih trupov. Iz Boeinga so sporočili, da je napaka posledica nepravilnega postopka nameščanja podporne strukture trupa, družba pa že preiskuje vseh 50 doslej izdelanih letal, da bi ugotovili, pri koliko letalih je prišlo do omenjene napake v proizvodnem postopku. Najnovejši 787 dreamliner je sicer prvo komercialno potniško letalo, v veliki meri sestavljeno iz ogljikovih vlaken, prav zaradi tega pa je imel Boeing z letalom že ogromno težav, saj je pri uporabi tega materiala še precej neznank. Zaradi inovativne zasnove in lažjih uporabljenih materialov je letalo sicer energetsko učinkovitejše in porabi za petino manj goriva kot primerljiva letala, potnikom pa naj bi z novimi tehnološkimi rešitvami,večjimi okni in vlažnejšim kabinskim zrakom nudil večje udobje. Od začetka razvojnega programa v letu 2004 je Boeing vknjižil več kot 800 naročil teh letal. Prvo naj bi sicer dobavil že v prvem polletju leta 2008, a se je pri razvoju in proizvodnji soočal z številnimi ovirami, zaradi česar je družba prvo letalo s triletno zamudo dobavilo šele lansko jesen. Prvi in zaenkrat edini prevoznik, ki upravlja z dreamlinerji, je japonska All Nippon Airways. Iz družbe so že sporočili, da nameravajo še naprej nemoteno opravljati lete, saj napaka po navedbah Boeinga ne ogroža varnost letal na kratki rok. | 0 |
Prva dama Mednarodnega denarnega sklada (MDS) Christine Lagarde je med obiskom Grčije dejala, da bo treba finančno pomoč tej državi povečati za več deset milijard evrov Grčija se nikakor ne more izviti iz krize. V grški proračun se lani znova ni nateklo toliko prihodkov, kot je bilo načrtovano. Stopnja brezposelnosti se je medtem oktobra povišala na 18,2 odstotka, sindikati zaradi varčevalnih ukrepov znova grozijo s stavkami, Mednarodni denarni sklad (MDS#IMF) , ki ga vodi Christine Lagarde , pa ugotavlja, da bo treba finančno pomoč Grčiji povečati za več deset milijard evrov. Foto: Bloomberg Kot so danes pojasnili na grškem finančnem ministrstvu, jim tudi lani ni uspelo izpolniti zastavljenih proračunskih ciljev. Proračunski prihodki so tako cilj zgrešili za 873 milijonov evrov. Neto prihodki so bili kljub različnim ukrepom celo 1,7 odstotka pod prihodki iz leta 2010, poročajo tuje tiskovne agencije. Razlog za še slabše stanje stavka dacarjev Finančno ministrstvo je razlog za neuspeh pripisalo stavki zaposlenih v davkariji, poleg tega pa naj bi se v proračun manj denarja nateklo tudi zaradi zmanjšanja dohodkov Grkov. Luknje niso pomagali zapolniti niti davčni ukrepi. Grška vlada je denimo lani zvišala prometni davek na 23 odstotkov in ga razširila tudi na restavracije in hotele, uvedla davek na nepremičnine ipd. Grčija se tako neuspešno trudi znižati javnofinančni primanjkljaj. Lani naj bi presegel devet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) in se tako glede na leto 2010 še zvišal. Letošnji BDP Grčije se bo skrčil za 2,8 odstotka Varčevanje terja posledice v realnem gospodarstvu. Grčija je že štiri leta v recesiji, tudi letos pa se bo grški BDP po napovedih tamkajšnjih oblasti skrčil, in sicer za 2,8 odstotka. To se odraža tudi na trgu dela. Kot je danes objavil grški statistični urad, se je stopnja brezposelnosti v državi oktobra na mesečni ravni povzpela za 0,7 odstotne točke, na letni ravni pa za 4,7 odstotne točke. V desetem mesecu lani je tako znašala 18,2 odstotka, kar pomeni, da je bilo uradno brez dela 903 tisoč ljudi. Prihodnji teden se obeta nova stavka Grki so razburjeni, grški glavni sindikat GSEE pa je danes zaradi vladnih pritiskov, naj delavci sprejmejo novo krčenje plač, za prihodnji teden napovedal stavko. Kot so pojasnili v GSEE, bo stavka v Atenah predstavljala "močno sporočilo" vladi, delodajalcem in mednarodnim posojilodajalcem, "ki pripravljajo nove in strožje protidelavske ukrepe". Grška vlada, na čelu katere je od nedavnega Lucas Papademos, pa je sindikate in delodajalce pozvala, naj se odločijo za nižje plače in na ta način spodbudijo konkurenčnost. | 0 |
Krajani Trbovelj so uzrli medveda, ki je prečkal cesto blizu mesta. Na srečo pa jo je ucvrl v gozd in ni povzročil težav. Pred dvema dnevoma so krajani Trbovelj uzrli medveda, ki je pri Podmeji prečkal cesto. Tamkajšnji lovec Julij Plantan je za zurnal24.si povedal, da se je medved pojavil iz Dobovške strani čez Savo, pobegnil pa je v gozd proti Savinjski dolini. Prešel je iz sosednjega lovišča v njihovega, lovci pa so ga sledili v gozd. Če bi medved zataval v mesto, je po navedbah Plantana posebna enota za reševanje tam že v pripravljenosti. Medved med prebivalci ni povzročil nobene panike, nekateri so se ga sicer ustrašili, drugi pa uspeli fotografirati, so za zurnal24.si povedali v lovskem domu Trbovlje. V Trbovljah ne pomnijo, kdaj bi nazadnje uzrli medveda. Lovec Plantan pravi, da se na njihovem koncu zelo redko pojavi, na oči krajanov pa se prikolovrati enkrat na trideset let. Pobegnil je v gozd ... © Josip Korimšek | 1 |
10 % brezposelnih moških, 11,2 % žensk Stopnja registrirane brezposelnosti se je prvič po avgustu nekoliko znižala. Statistični urad rezultati spodbudni tudi Pomurju. Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je bila marca 10,6 odstotka, je objavil državni statistični urad. Število registriranih brezposelnih oseb se je znižalo za skoraj 900, na okoli 98.900. Število delovno aktivnih oseb se je zvišalo za 0,1 odstotka, na okoli 837.000. Stopnja registrirane brezposelnosti pri moških je znašala 10 odstotkov, kar je 0,1 odstotne točke manj kot februarja, za toliko pa se je znižala tudi pri ženskah, kjer je znašala 11,2 odstotka. Število oseb, zaposlenih pri pravnih osebah, se je marca znova zvišalo, tokrat za 1.350, vendar pa se je hkrati za skoraj 200 znižalo število oseb, zaposlenih pri fizičnih osebah. Marca sta bili delovno aktivni 836.902 osebi, od tega je bilo 750.947 oseb zaposlenih, 85.955 pa samozaposlenih. Število samozaposlenih oseb se je znižalo četrti mesec zapored. Spodbudno je, da se je stopnja registrirane brezposelnosti že drugi mesec znižala tudi v pomurski statistični regiji, v kateri je ta stopnja sicer najvišja. Pričakujemo lahko, da se bo tako tudi nadaljevalo, saj se je število registriranih brezposelnih oseb tam znižalo tudi v aprilu, so zapisali na statističnem uradu. | 1 |
Rekord zlata v absolutnem znesku Spodbudni signali iz tujine so pomagali, da je indeks SBI20 drugič zapored pridobil odstotek in je zdaj tik pod štirimesečnim vrhom. Gorenje posli so se sklepali do 13 evrov je bilo s 4,5-odstotnim pribitkom vodilno po rasti. Njegov enotni tečaj se je povzpel že šestič zapored in v tem nizu pridobil 13 odstotkov. To je lepa novica za tiste, ki so spomladi Gorenje kupovali pod devetimi evri, in bolj slaba tolažba za vlagatelje, ki so bili pred točno dvema letoma za te delnice pripravljeni odšteti tudi 50 evrov. V prvi kotaciji se je občutno podražila še Nova KBM, ki je presegla 13 evrov. Tečaj najprometnejših delnic Krke 1,1 milijona evrov prometa in Petrola 0,6 milijona je le malenkost višji. Tečaji najprometnejših delnic KRKA0,39 % 72,52 PETROL0,07 % 325,13 NKBM3,86 % 12,92 AERODROM-0,15 % 33,35 TELEKOM2,03 % 155,04 ZAV. TRIGLAV0,99 % 27,67 LUKA0,94 % 25,81 Dow 2. zapored za več kot 100 točk navzgor Kdor je prejšnji teden mislil, da se je na vodilnih delniških trgih po izjemnem sedemmesečnem vzponu začel korenit popravek, se je uštel. Prva polovica tega tedna je pokazala, da navdušenih kupcev še vedno ne manjka. V torek je Wall Street spet divjal navzgor. Delniški indeks Dow Jones 9.731 točk, ki je prejšnji teden z izjemo ponedeljka precej izgubljal, se je povzpel za 1,4 odstotka, kar je bila zlasti posledica podražitve surovin in plemenitih kovin. Rekord zlata zgolj v absolutnem znesku Zlato je celo doseglo rekordnih 1.045 dolarjev, saj vedno več vlagateljev verjame, da se ameriškemu dolarju slabo piše. Cena zlata je seveda rekordna le v absolutnem dolarskem znesku. V evrih ne gre za rekord, še manj pa, če upoštevamo inflacijo. Po nekaterih izračunih bi morala unča zlata precej preseči 2.000 dolarjev, da bi realno ujela vrednost iz leta 1980. Vodilne evropske borze so v torek v povprečju porasle za 2,2 odstotka največ v zadnjih dveh mesecih. Kaj bo povedala Alcoa? Na ozračje svetovnih borz je spodbudno vplivala tudi pogumna poteza avstralske centralne banke, ki je za četrt odstotne točke dvignila obresti, kar je očiten znak, da se gospodarske razmere v nekaterih delih razvitega sveta popravljajo. Če tudi podjetja poslujejo bolje, bo znano v naslednjih dneh. Proizvajalec aluminija Alcoa bo danes kot po navadi prvi, ki bo poročal o poslovnih rezultatih zadnjega četrtletja. | 1 |
Mali delničarji Slovenije so razočarani, ker je bila na včerajšnji skupščini Save nekdanji upravi z Janezom Bohoričem na čelu podeljena razrešnica. “Verjel sem, da imajo delničarji odgovornost in da bodo s simbolnim dejanjem pokazali, da si prejšnja uprava razrešnice in nagrade za svoje delo leta 2010 in na začetku leta 2011 ne zasluži,” je dejal Rajko Stanković, predsednik društva. Sava je lani ustvarila 156 milijonov evrov izgube. Bremeni jo tudi 400 milijonov evrov težak dolg bankam, ki ga nameravajo zmanjšati z dezinvestiranjem. Tako so tik pred prodajo nepremičninske in gumarske dejavnosti, za kateri naj bi iztržili sto milijonov evrov, ostajajo pa jim močno racionaliziran turizem in deleža v dveh bankah. Imenovan je bil nov štiričlanski nadzorni svet, v katerem bodo sedeli Miran Kraševec, Roman Ambrož, Rok Ponikvar in Tomaž Perše. | 0 |
Cene bencina se obračunavajo na 14 dni Naftni derivati v Sloveniji so se opolnoči malenkostno podražili. Neosvinčeni 95-oktanski bencin je dražji za 0,001 evra, na 1,116 evra za liter, 98-oktanski bencin za 0,002 evra in novem stane 1,135 evra za liter. Cena dizelskega goriva se je zvišala za 0,001 evra, na 1,054 evra. Kurilno olje pa se je podražilo za 0,007 evra, zanj pa je po novem treba odšteti 0,612 evra za liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. | 0 |
Ljubljana - Trgovanje na Ljubljanski borzi se je danes končalo z globokim padcem indeksa najpomembnejših podjetij SBI TOP, znižal se je za 1,95 odstotka oziroma 12,75 točke na 642,62 točke. V indeksu so se pocenile vse delnice, med njimi najbolj Krkine, s katerimi je bilo opravljenega tudi največ prometa. Borzni posredniki so opravili za 576.490 evrov prometa. Največ zanimanja so pokazali za delnice Krke, s katerimi so opravili za 370.960 evrov prometa. Njihov zaključni tečaj se je znižal za 3,51 odstotka na 55 evrov. Delnicam novomeškega farmacevta so po padcu sledile delnice Nove Kreditne banke Maribor, ki so se ob prometu 2060 evrov pocenile za 1,89 odstotka na 5,20 evra. Na Varšavski borzi za delnice druge največje slovenske banke danes še niso pokazali zanimanja. Delnicam Krke in NKBM sledijo delnice Mercatorja (28.250 evrov, -1,15 odstotka na 154,20 evra), Petrola (23.990 evrov, -1,08 odstotka na 165,20 evra), Telekoma Slovenije (14.180 evrov, -1,05 odstotka na 66 evrov) in Gorenja (23.560 evrov, -0,89 odstotka na 6,69 evra). Po preostalih delnicah v prvi kotaciji - delnicah Luke Koper in Intereurope - vlagatelji danes niso povpraševali. V standardni kotaciji so se pocenile delnice Aerodroma Ljubljana (200 evrov, -7,14 odstotka na 13 evrov), Zavarovalnice Triglav (390 evrov, -2,19 odstotka na 13,20 evra) in Pozavarovalnice Sava (3370 evrov, -0,02 odstotka na 6,10 evra). Malenkost so se podražile delnice Save (3220 evrov, +0,03 odstotka na 31 evrov). OBJAVE NEKATERIH BORZNIH DRUŽB Družba Triglav Naložbe je na spletnih straneh Ljubljanske borze objavila sklic skupščine, ki bo 20. septembra. Na njej bodo imenovali revizorja za letošnje leto. Mlinotest je sporočil, da je od Okrožnega sodišča v Novi Gorici pretekli teden dobil izpodbojno tožbo delničarja Žito zoper sklep skupščine o delitvi dobička. | 0 |
Stavkovni odbor v družbi KIK Kamnik ni sprejel predloga sporazuma uprave, s katerim je ta želela ugoditi stavkajočim in s tem doseči prekinitev stavke. Ta se tako nadaljuje. Kot je sporočil direktor KIK Kamnik Aleš Erbežnik, se je stavkovni odbor posvetoval z območnim Sindikatom kemične, nekovinske in gumarske industrije KNG, ne pa tudi z delavci, zato je prišlo do zavrnitve. Stavka v družbi KIK Kamnik se nadaljuje. Predsednik stavkovnega odbora in predsednik KNG Slovenije Stane Zobavnik pa je dejal, da se je odbor za zavrnitev odločil, ker predlog ne prinaša nič novega. Z njim si direktor kupuje čas, je pojasnil in dodal, da se bo stavka nadaljevala, edina rešitev za zaposlene pa je stečaj družbe. Dejal je še, da vodstvo družbe v novem predlogu ne upošteva že dogovorjenega, in sicer izplačila plač za julij, uskladitve plač z rastjo inflacije in življenjskih stroškov za leto 2008 in za leto 2009, pa tudi ne zahteve inšpekcijskega pregleda s področja varnosti pri delu. Direktor je dolžan urediti razmere za delo, pa tega ni storil. Spomnimo ... Erbežnik je v ponedeljek zaposlenim, ki s prekinitvami stavkajo že od sredine maja, neprekinjeno pa od 27. julija, predlagal nov sporazum za izpolnitev stavkovnih zahtev. Ob tem je poudaril, da lahko sredstva za poplačilo obveznosti do delavcev zagotovi le v primeru ponovno vzpostavljene proizvodnje. Tekočo likvidnost lahko družba zagotavlja le s kontinuiranim delom, je v dopisu stavkovnemu odboru zapisal Erbežnik. Dokler se bo sedanje stanje nadaljevalo, direktor družbe ne vidi možnosti za poplačilo vseh stavkovnih zahtev, zato stavkovnemu odboru predlaga, da ponovno preuči možnost za oživitev proizvodnje, sprejme njegove predloge glede časovnih rokov za izplačila obveznosti ter ustavi stavko. Direktor je za izpolnitev stavkovnih zahtev predlagal, da se neizplačani del plače za letošnji junij v 100-odstotnem znesku, tudi za čas stavke, izplača najkasneje do tega petka, 14. avgusta. Nadalje predlaga, da se plača za julij izplača do 31. avgusta, neporavnane obveznosti z naslova obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja pa se izplačajo najkasneje do 30. septembra letos. Stavkovni odbor je te predloge ocenil kot prelaganje obveznosti za plačilo v kasnejše obdobje, zato se z njim ne strinja, je pojasnil Zobavnik. | 0 |
Telekom Slovenije, katerega vodenje marca prevzema Ivica Kranjčević, naj bi delničarjem Ipka izplačal že 60 milijonov evrov, dolguje pa jim še 15 milijonov evrov Poplačila manjšinskih družbenikov kosovskega Ipka, ki dosegajo vrednosti več deset milijonov evrov, so ovita v skrivnost, piše današnji Dnevnik. Do lastniške strukture kosovskega operaterja, ki je v delni lasti Telekoma Slovenija in v katerega je slednji vložil že 200 milijonov evrov, ni mogoče priti. Telekom bo delničarjem Ipka izplačal 60 milijonov evrov Nakupne opcije, ki jih ima Telekom do manjšinskih lastnikov svojih hčerinskih družb, so prikazane v postavki druge dolgoročne obveznosti, ki je še ob polletju lani znašala skoraj 74 milijonov evrov. Ko so pogajanja z lastniki Ipka pripeljala do faze, v kateri so v Telekomu ocenili, da bo do nakupa tudi prišlo, se je opcija prenesla pod kratkoročne obveznosti. Slednja se je nato do septembra povečala na 75 milijonov evrov, kar pa verjetno pomeni znesek, ki ga bo Telekom izplačal delničarjem Ipka. Ker so ti obdržali še slabih sedem odstotkov delnic, ki jih bo Telekom odkupil marca 2011, jim je torej že izplačal skoraj 60 milijonov evrov, piše Dnevnik. Lahovnik bi revidiral nekatere posle Telekoma Spomnimo, da minister za gospodarstvo Matej Lahovnik že razmišlja o reviziji nekaterih poslov Telekoma, med drugim tudi nakupe makedonskega Cosmofona in kosovskega Ipka. | 0 |
Spremembe po dveh tednih Obisk bencinskih postaj bo znova dražji. Cene naftnih derivatov se dvigujejo za okoli pet centov na liter. Za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina bo od torka treba odšteti 1,482 evra, kar je 4,9 centa več kot zadnjih 14 dni. Cena litra 100-oktanskega bencina bo znašal 1,5 evra ali 5,5 centa več, dizelsko gorivo bo stalo 1,382 evra ali 6,2 centa več kot zdaj. Liter kurilnega olja pa bo stal 1,008 evra, kar je 5,1 centa več. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij gibanja cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar - evro.95-oktanski bencin98-/100- oktanski bencindizelsko gorivokurilno olje 28. december 20101,2631,2791,2330,808 28. december 20111,3421,3561,2770,945 30. april 20121,4881,5061,3371,021 15. maj 20121,4351,4621,3201,003 29. maj 20121,4271,4521,3090,991 11. junij 20121,4141,4391,2960,979 27. junij 20121,3741,3961,2670,947 9. julij 20121,4331,4501,3200,957 24. julij 20121,4821,51,3821,008 | 0 |
Med AUKN-jem in vlado je v zadnjem času precej napeto Na ministrstvu za finance so zavrnili navedbe AUKN-ja o možnosti KBC-jevega tihega prevzema NLB-ja in ošvrknili javno komentiranje agencije. Navedbe v pismu ne držijo in temeljijo na netočnih informacijah ter domnevah glede dokapitalizacije NLB-ja in sprememb, ki jih prinaša novela zakona o bančništvu. Zaradi interesa dokapitalizacije se na ministrstvu ne nameravamo opredeljevati do posameznih zgrešenih in zavajajočih navedb v dopisu, saj se, za razliko od članov uprave agencije, zavedamo morebitnih negativnih posledic javnega komentiranja procesa za celoten slovenski finančni sistem, so v odzivu zapisali na ministrstvu za finance. Preberite si tudi AUKN KBC bi lahko potihoma prevzel NLB Agencija za upravljanje kapitalskih naložb AUKN je v pismu, pod katerega sta podpisana člana uprave Marko Golob in Danilo Grašič, podrobneje pojasnjuje mogoče scenarije pri dokapitalizaciji NLB-ja, o kateri bodo lastniki banke odločali 27. junija. Pri tem sta opozorila na mogoč scenarij, po katerem bi lahko belgijski KBC, drugi največji lastnik banke, v dokapitalizaciji tiho prevzel NLB, in to brez prevzemne premije. Odnosi med MF-jem in AUKN-jem so že nekaj časa napeti, saj je vlada omejila pristojnosti agencije. AUKN mimo vlade Po poročanju medijev naj bi vlada vodstvu AUKN-ja grozila z ukrepi, ker na skupščini Zavarovalnice Triglav niso podprli vseh vladnih predlogov za imena nadzornikov. Ob tem so pojasnili, da pri vseh imenih ni bila upoštevana volja lastnika oziroma ni bilo usklajenosti med agencijo in vlado. AUKN se je medtem odločil tudi za umik maja predlagane dodatne točke za junijsko skupščino Telekoma Slovenije, ki je predvidevala zamenjavo predstavnikov kapitala v nadzornem svetu, pri čemer je imena kandidatov za nove nadzornike posredovalo ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Ministrstvo oziroma vlada s tem nista bila seznanjena. | 0 |
Mariborski župan Franc Kangler je delavcem Konstruktorja, ki so že tri mesece brez plače, obljubil pomoč iz županovega sklada. Sindikalist Mladen Kutnjak se boji, da je vse skupaj le zganjanje teatra in da učinka ne bo . Delavci mariborskega gradbenega podjetja Konstruktor VGR, ki zaradi neizplačila treh plač že več kot mesec dni stavkajo, so se na poziv podravske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS zbrali pred mariborsko občino. Sprejel jih je župan Franc Kangler in nakazal možnost pridobitve enkratne pomoči iz županovega sklada. Delavci Konstruktorja so že tri mesece brez plač. Kot je povedala sekretarka za gradbeništvo v podravskem območnem odboru ZSSS Breda Črnčec, se je pred poslopjem občine zbralo okoli 50 delavcev, ki jih je najprej sprejel podžupan Milan Mikl, nato pa še župan Kangler. Slednjemu so predali poziv na pomoč pri reševanju problematike delavcev Konstruktorja, ki so zaradi izpada treh plač na robu preživetja. Zaradi hude socialne stiske in brezpravnega položaja, v katerem so se ti delavci znašli, smo prosili župana, da jim pomaga vsaj z izredno socialno pomočjo, je pojasnila. Kangler je po besedah Črnčeceve izrazil sočutje s stavkajočimi delavci in obljubil, da bo s pristojnimi službami preučil možnost takšne pomoči. Hkrati je za ponedeljek sklical sestanek, na katerem naj bi se zbrali tako predstavniki sindikata kot direktor Konstruktorja Samo Majcenovič, da bi končno rekli bobu bob , je povedala sindikalistka. Ta agonija se mora končati, je prepričana. Vodja sindikata v podjetju Mladen Kutnjak, ki se današnjega shoda ni udeležil, je manj optimističen. Bojim se, da je vse skupaj le zganjanje teatra in da učinka ne bo. Delavci vedno potegnejo kratko, je dejal. Ponovil je, da direktorjevim obljubam ne verjamejo več, a jim zaradi brezizhodnega položaja ne preostane nič drugega, kot da čakajo. Konstruktor, ki zaposluje 270 ljudi, ima že nekaj časa blokirane račune in je od 8. avgusta v prisilni poravnavi. Podjetje delavcem dolguje majsko, junijsko in julijsko plačo, regres za letni dopust in prispevke od aprila naprej, zato so ti 13. julija začeli stavkati. Po njihovem prepričanju bi moralo podjetje takoj v stečaj, zato so po današnjih besedah Kutnjaka že zbrali vso potrebno dokumentacijo za to, da bodo preko jamstvenega sklada sami zahtevali začetek stečajnega postopka. Medtem se stavka nadaljuje na domu. | 0 |
Še zadnji poskus, da bi preklicali stavko kabinskega osebja družbe British Airways, je propadel. Družba kljub temu obljublja, da bo večina potnikov uspela odleteti, kamor so namenjeni. Enajsturni pogovori med vodstvom in sindikatom kabinskega osebja letalskega prevoznika British Airways niso prinesli nikakršnih rezultatov. Napovedi stavke ta in prihodnji konec tedna tako niso odpovedali. Ponudbe uprave niso bile zadovoljive, da bi stavko preklicali, je dejal vodja sindikata Tony Woodley, ki načrtom sistemskih sprememb, med katere spada tudi množično odpuščanje, ostro nasprotuje. Ta družba se noče pogajati. Ta družba hoče vstopiti v vojno s sindikatom in njegovimi člani, je oster Woodley. Pojasnil je, da je vodstvo izpustilo že drugo priložnost za preklic stavke. Walsh je prepričan, da bodo s pomočjo najema letal in vpoklica nadomestnih delavcev v času stavke uspeli prepeljati 65 odstotkov vseh potnikov. Dodal je, da tudi veliko članov sindikata ne namerava stavkati. Družba je poleg tega v tem času tudi omogočila brezplačno preusmerjanje potnikov k drugim 60 letalskim prevoznikom. Predsednik uprave družbe Willie Walsh se je medtem opravičil potnikom, ki bodo zaradi stavke prizadeti, in dodal, da bodo naredili vse, da bi zmanjšali škodo. Naša ponudba je bila zelo radodarna. Prepričan sem, da je akcija sindikata popolnoma neutemeljena. Stavka se bo tako začela danes opolnoči in trajala tri dni, nato pa se bo nadaljevala še štiri dni od 27. marca naprej. Iz sindikata, ki predstavlja 95 odstotkov vseh 15.000 članov kabinskega osebja, so sicer sporočili, da se stavke ne nameravajo udeležiti vsi. Spor, zaradi katerega je sploh prišlo do tega radikalnega ukrepa, se je začel zaradi novega načina dela. Delavci so namreč nezadovoljni z napovedmi o spremembah zaradi nižanja stroškov, s čimer naj bi družba prihranila več kot 60 milijonov evrov letno. Sami so predlagali svoje rešitve za oživitev podjetja, a vodstvo pravi, da predlogi podjetja ne bodo rešili, delavci pa bi bili samo še na slabšem. | 0 |
Na Ljubljanski borzi je delniški indeks SBI 20 trgovanje končal pri vrednosti 10.186,08 točke. Na Ljubljanski borzi je delniški indeks SBI 20 današnje trgovanje končal pri vrednosti 10.186,08 točke, kar je 244,89 točke oz. 2,46 odstotka več kot v sredo. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je zvišal za 58,53 točke oz. 2,64 odstotka na 2275,07 točke. | 1 |
Policija. Največ pritožb občanov zaradi postopkov v cestnem prometu in nekorektnosti policistov. Ob vrnitvi v prižgani avtomobil se nisem privezal, poklical sem ženo, a vozila nisem upravljal, stal sem na mestu, bralec H.E. "Pritožbo sem napisal, ker nisem storil prekrška, policistka, ki me je oglobila z 240 evri, me ni hotela niti poslušati. Če bi bil kriv, bi bil tiho in bi plačal, a se mi dogaja krivica," opisuje bralec H. E. Minuli teden je ena od njegovih dveh hčera na poti v šolo iz vrečke, v kateri je imela telovadno opremo, izgubila supergo. Klicala je svojo mamo, ta našega bralca, ki je sedel v avto in se po hčerini poti odpeljal proti šoli. Ko je med vožnjo naletel na izgubljen športni čevelj, je zavil h kraju. Motorja ni ugasnil, temveč prestavil v prosti tek in prižgal vse štiri smernike. S supergo se je vrnil v avtomobil in poklical ženo, da bi ji najdeni čevelj opisal in ugotovil, ali je pravi. Večina pritožb zaradi prometnih glob Statistika. Lani je slovenska policija prejela 479 pritožb zoper ravnanje policistov, več kot polovico od tega zaradi postopkov v cestnem prometu, policistom so bili najpogosteje očitani nestrokovnost, nekorektnost, neprofesionalen in žaljiv odnos v postopku, nepravilna ugotovitev dejanskega stanja ter neukrepanje. Delež utemeljenih pritožbenih razlogov se sicer po policijski statistiki v državi povečuje, lani je dosegel 13 odstotkov. "Delali" namesto njega "Ustavil sem varno in nisem vozil, ko je prišla policija. Prvič v življenju sem spisal pritožbo in odšel na policijsko postajo, kjer me je eden od dežurnih okaral, češ da mora za 600 evrov na mesec delati namesto mene – na pritožbo sem namreč pozabil napisati številko plačilnega naloga globe. Odvrnil sem mu, da se mu godi bolje od mene, saj sem jaz na zavodu," dodaja sogovornik. V Kopru vse neutemeljeno Na Policijski upravi Koper o konkretnem primeru ne govorijo, v pritožbenem postopku bodo preverili dejstva. Pojasnjujejo, da zakonodaja sicer telefoniranja v avtu ne prepoveduje, če ustavimo varno, ne oviramo prometa, ne ustavljamo tam, kjer je prepovedano, in ne upravljamo, torej ne premikamo vozila. Na koprski policijski upravi so letos sicer prejeli 20 pritožb in vse ocenili kot neutemeljene. | 0 |
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 615,95 točke, kar je 11,27 točke oz. 1,86 odstotka več kot v četrtek. Rast so beležile vse delnice indeksa, največ pa so pridobile delnice NKBM, ki so se podražile za več kot štiri odstotke. Borzni posredniki so danes sklenili za 1,77 milijona evrov poslov, najprometnejše pa so bile delnice Krke, s katerimi je bilo sklenjenih za 734.330 evrov prometa. Tečaj delnic Krke je ob tem pridobil 0,81 odstotka in se oblikoval pri 50 evrih. Vlagatelji na Varšavski borzi pa danes še niso povpraševali po delnicah novomeškega farmacevta. Največ so pridobile delnice NKBM, ki so se ob 26.310 evrih prometa podražile za 4,38 odstotka na 3,55 evra. Na Varšavski borzi je bilo z delnicami druge največje slovenske banke danes sklenjenih za 4018 zlotov (961 evrov) poslov, tečaj delnic pa je pridobil 7,61 odstotka in se oblikoval pri 14 zlotih (3,35 evra). Druge najprometnejše so bile delnice Petrola, s katerimi je bilo sklenjenih za 441.810 evrov poslov, tečaj delnic pa je pridobil 3,89 odstotka in trgovanje sklenil pri 197,40 evra. Delnice Gorenja so se ob skromnem prometu podražile za 1,90 odstotka na 5,91 evra, Mercatorjeve delnice pa so ob prav tako skromnem prometu pridobile 1,47 odstotka in se oblikovale pri 135 evrih. Podražile so se tudi delnice Telekoma Slovenije (284.840 evrov, +1,29 odstotka na 69,89 evra) in Zavarovalnice Triglav (12.830 evrov, +0,69 odstotka na 14,50 evra). Največjo rast med preostalimi delnicami prve kotacije so beležile delnice Luke Koper (24.430 evrov, +1,89 odstotka na 10,80 evra). Ob skromnem prometu so se podražile tudi delnice Pozavarovalnice Sava (+1,68 odstotka na 5,99 evra) in Intereurope (+0,36 odstotka na 0,55 evra). Med delnicami standardne kotacije so se ob razmeroma skromnem prometu podražile delnice Pivovarne Laško (+5,56 odstotka na 9,50 evra) in Aerodroma Ljubljane (+1,93 odstotka na 14,25 evra), tečaj ostalih delnic pa je ostal nespremenjen. OBJAVE NEKATERIH BORZNIH DRUŽB Aerodrom Ljubljana je na spletnih straneh Ljubljanske borze objavil letno poročilo za lansko leto, v katerem je zapisano, da so lani ustvaril 34 milijonov evrov prihodkov, kar je primerljivo z letom 2010. Čisti poslovni izid lanskega leta je bil v višini 5,2 milijona evrov, kar je 23 odstotkov več kot leta 2010. Aerodrom Ljubljana je še sporočil, da je nadzorni svet družbe v sredo potrdil revidirano letno poročilo za leto 2011. Oblikoval je tudi poročilo o preveritvi letnega poročila družbe za leto 2011 in sprejel Izjavo o skladnosti s kodeksom. Družba Maksima Invest je sporočila, da je nadzorni svet družbe v sredo obravnaval revidirano nekonsolidirano letno poročilo za leto 2011 z revizorjevim mnenjem ter letno poročilo tudi potrdil. Čisti dobiček je lani znašal 10,24 milijona evrov, potem ko je leto prej družba ustvarila 2,34 milijona evrov izgube. Triglav Naložbe so sporočile, da je Agencija za trg vrednostnih papirjev izdala odločbo, v kateri ugotavlja, da je prevzemna ponudba prevzemnika Triglav Naložbe za 33.800 navadnih delnic družbe Avrigo uspešna. | 1 |
Vrača se lomilec ženskih src Včeraj smo se na svetovni predstavitvi usedli za volan novega peugeota serije 200 - model 208 z 1,6 litrskim dizelskim motorjem. Danes pa bomo preizkusili še nove trivaljne bencinske motorje z rekordno nizko porabo goriva 4,3 litre. Z 208 se želi Peugeot znova zavihteti na vrh evropske prodaje in prodreti do ženskih src, tako kot s predhodnikom 206. Z 207 mu to namreč ni dobro uspevalo. Pri nas bo 24. aprila letos s cenami od devet tisoč evrov. Manjši, a prostornejši Po prvih vtisih na 200 kilometrski preizkušnji novi 208 izpolnjuje zelo visoke obljube, ki jih proizvajalec daje v teoriji. Mali peugeot je dolg 3,96 metra, kar je za sedem centimetrov manj od 207, kljub temu je v kabini več prostora v vse smeri (prtljažnik je večji za 15 litrov in v osnovi meri 285 litrov). Na zadnji klopi kar pet centimetrov za kolena, zaradi tanjših školjk sedežev in oblazinjenja je prostora več tudi v višino. Nova armatura s plusi in minusi V kabini preseneti zasnova armaturne plošče, merilniki so potisnjeni tik pod vetrobransko steklo, volan sili v mednožje, sredinska konzola pa je pomaknjena proti vozniku in tako pripravno na dosegu rok. Učinkovito, a vsem ne bo všeč nizek položaj volana. Če ga dvigneš, prekriješ pogled na merilnike. Zaslon na sredinski konzoli je ob tem pohvalno velik (sedem palcev, serijski od opreme active), združuje cel kup ukazov - od navigacije do upravljanja radia in telefona, a ima precej zapletene menije. Manj kilogramov, manjši izpusti Odlično pa v roke sede majhen volan, ta je lahko zelo majhen ravno zaradi omenjene zasnove. Tudi hujšanje, 208 je od 110 do 173 kilogramov lažji od 207, se dvestoosmici pozna. Je namreč okretnejša in lahkotnejša, 1,6 litrski turbodizel s 85 kilovati pa je opazno živahnejši kot njegov predhodnik v 207. Peugeot je z optimizacijo mer, teže in tehnike izpuste ogljikovega dioksida zmanjšal za 34 gramov, povprečna poraba goriva je padla za 1,4 litra. Tako več kot polovica motorjev v ozračje izpusti manj kot 100 gramov ogljikovega dioksida. Dizelski 1,4 HDi s 50 in 1,6 HDI s 66 oziroma 85 kilovati imajo porabo med 3,4 in 3,8 litra. Bencinski motorji pa med 4,3 in 5,8 litra. Čakata nas še trivaljna bencinarja Danes bomo preizkusili še nova 1,0 in 1,2 litrska bencinska trivaljnika s katerima želi peugeot povečati delež bencinarjev v prodaji. Nova motorja bosta najcenejša v ponudbi, pri nas bo osnoven model stal okoli devet tisoč evrov (z odštetimi popusti in osnovno opremo access brez klimatske naprave) in varčnejša od tekmecev. Litrski stroj s 50 kilovati obljublja povprečno porabo 4,3 litre, močnejši 1,2 litrski s 60 kilovati pa 4,5 litra. Po ceniku maja najmanj 11 tisočakov Peugeot 208 bo na naš trg zapeljal 24. maja letos, cene na ceniku se bodo pričele pri 10.190 evrih za 1,0 VTI access (s popusti od devet tisočakov) oziroma 10.990 evrih za 1,4 VTI access, saj bosta osnovna bencinarja v prodaji šele od avgusta naprej. Solidno opremljen 1.4 VTI active (s klimatsko napravo, serijskim zaslonom) pa bo po ceniku stal vsaj 12.390 evrov. Več podrobnosti o 208 pa v rubriki Moj avto prihodnji četrtek. Glasujte za naj avtomobile 2012Tudi letos skupaj izbiramo poslovne avtomobile leta, 20 najboljših novih avtomobilov pa smo razdelili v štiri - mali službeni, službeni, poslovni in managerski avto. Več o finalistih si preberite PAL 2012. Vabimo vas h glasovanju, med prispelimi glasovnicami pa jih bomo več tudi nagradili. Vožnja s ferrarijem Burye superauto clubastrešni kovček Thule Motion 800 white (nagrado prispeva podjetje Fux) navigacijska naprava Garmin nüvi 2495LTmobilni nosilec Tetrax Xwaymobilni nosilec Tetrax Geo Steelmobilni nosilec Tetrax Fix Black Izberite vaše favorite! | 1 |
Po prodaji Heliosa V Heliosu, prvem prodanem podjetju od 15 podjetij s seznama vlade, so v sredo začeli prva odpuščanja. Konkretnih številk še ni, neuradno so najbolj na udaru režijski delavci. Službo naj bi izgubila tudi večina zaposlenih za določen čas, predvsem pa so med odpuščenimi že omenjeni režijski in proizvodni delavci. T. i. mehkih načinov prekinitve delovnega razmerja naj bi bilo malo. Avstrijski kupec, družba Ring, je sicer ob prevzemu podpisal tudi pogodbo o poslovni zvezi. Ta med drugim predvideva, da bo po prevzemu sedež Heliosa ostal v Sloveniji, ohranili bodo tudi blagovno znamko, število zaposlenih v Sloveniji pa se utegne celo še povečati. Prevzeli smo jasno obveznost, da bomo za določeno časovno obdobje v Sloveniji obdržali vsa delovna mesta, je na novinarski konferenci ob podpisu pogodbe povedal predsednik uprave holdinga Ring International Gerald Martens. V Konferenci sindikatov KNG družb skupine Helios so opozorili, da prodaja Heliosa, oziroma prihod zasebnega kapitala, pomeni veliko verjetnost sprejemanja poslovnih odločitev, ki ne bodo v korist ljudi. Jasno se tudi kaže, da bo korist, ki jo bo država s prodajo deleža pridobila, zanemarljiva, saj bo pridobljeni denar zapravila že v naslednjem trenutku po prejemu za sanacijo lukenj v bančnem sistemu, ki so nastale zaradi zelo nespametnih odločitev, so poudarili v sindikatu. Privatizacija za vsako ceno rešitev? Ob tem izpostavljajo, da zaradi prodaje izgubljamo delovna mesta, posledično pa naraščajo stroški nadomestil in socialnih transferjev, ki bodo spet obremenili državo. Ponovno sprašujemo vse politične stranke, ali resnično menijo, da je privatizacija za vsako ceno rešitev za to državo, so izpostavili v sindikatu. Zaposleni v Heliosu upajo, da se bodo po prestrukturiranju ustvarili pogoji, ki bodo omogočili rast podjetja in ponovno zaposlovanje. Opozarjajo na svoje znanje in izkušnje ter upajo, da bodo te odlike prepoznane. Helios trenutno zaposluje okrog 2.200 ljudi in ima 10 proizvodnih obratov v Sloveniji, na Hrvaškem, v Rusiji, Srbiji in Ukrajini. | 0 |
Med aprilom in julijem se je količina slabih posojil v španskih bankah povečevala tako hitro kot še nikoli in je julija bila najvišja odkar obstajajo podatki. Julija so španske banke zaman upale na poplačilo 9,9 odstotka denarja, ki so ga imele posojenega. To pomeni, da jim je v bilancah, v katerih imajo dobrih 1,7 bilijona evrov posojil, zijala 172 milijard evrov velika luknja. Na drugi strani se je nadaljevala erozija baze depozitov. V prvih sedmih mesecih so varčevalci iz španskih bank umaknili sedem odstotkov vseh depozitov. Ti so znašali vsega 1,1 bilijona evrov, poroča Reuters. Banke oziroma države med kladivom in nakovalom Varčevalci so iz bank v Španiji, Portugalski, Irski in Grčiji v minulih 12 mesecih umaknili 326 milijard evrov depozitov. Na drugi strani se je za približno 300 milijard evrov povišala količina depozitov v državah območja evra, kot je denimo Nemčija, poroča Bloomberg. Ta ugotavlja, da finančni razpad v okviru nacionalnih meja omejuje pozitivne učinke gospodarske in finančne integracije. | 0 |
Aesthesisovi zvočniki Gramophone, Made in Sweden: obujanje oblik starodavnih gramofonov Avdiofili so ljudje posebne vrste. Pravzaprav so mešanica, v kateri se ljubezen in poznavanje glasbe prepletata z vrhunsko tehniko in tehnologijo. Njihove debate in seanse so neskončne. Delno tudi zato, ker imajo vsake oči svojega malarja, ali če prevedemo v avdiojezik: vsaka ušesa imajo svoj ojačevalec. Zunanji opazovalci jih imajo za čudake, mešalce megle in elitiste. A to jih pravzaprav ne moti preveč. Zavedajo se, da jim le ljubosumneži, ki imajo slabe hi-fije in si v resnici želijo boljše komponente, očitajo, da se preveč ukvarjajo z basi ter nizkimi in visokimi toni, hkrati pa premalo pozornosti namenjajo glasbi. Avdiofili svojo dejavnost razumejo kot globlje dojemanje zvoka. Tisti, ki se na to ne spoznajo, pa vse skupaj zbanalizirajo. Avdiofilski izzivi Njihovo delovanje ima en sam cilj: v domačem okolju poskušajo ustvariti razmere, ki so čim bolj podobne tistim iz koncertnih dvoran, kjer izvajajo živo glasbo. Reprodukcija akustičnih inštrumentov je nekakšen večni avdiofilski izziv. Pri amplificirani glasbi so zahteve povsem drugačne in temu primerno drugačni so tudi tej glasbi prirejeni avdiosistemi. In v tem pogledu prihaja do pogostih trenj in tudi prepirov med avdiofili, saj na primer reprodukcija Rolling Stonesov zahteva povsem druge komponente kot reprodukcija Beethovnovih simfonij. Dejstvo pa je, da so avdiofili perfekcionisti, njihovi predmeti poželenja pa so ferrariji, bentleyji, porscheji in rolls-roycei, če zaidemo v primerjavo iz avtomobilskega sveta. Avdiofilstvo je zanimiv vlak, na katerem govorijo večinoma angleško, saj prevladujejo angleški in ameriški izdelovalci. Hkrati z njimi potujejo tudi nekoliko bolj eksotični potniki, čeprav mnogi prihajajo iz dežel z bogato industrijsko tradicijo. Ker gre za zelo ekskluzivno butični svet, izvor ni najpomembnejši. Protiutež stereotipom Tej pisani druščini se je leta 2004 pridružilo tudi švedsko podjetje Aesthesis. Znamka je bila ustanovljena kot protiutež že omenjenih stereotipov, ki avdiofile pogosto enačijo z mačisti, obsedenimi z elektroniko. V svet hi-fija so želeli vnesti nekaj skandinavske miselnosti, tako v funkcionalnem kot tudi v oblikovalskem pogledu. Brez žrtvovanja kakovosti zvoka in slike hočejo ponuditi avantgardne, senzibilne izdelke. Prvi rezultat njihovega dela in zamisli so zvočniki gramophone, ki so jih na trg poslali leta 2008, po štirih letih intenzivnih testiranj. Gre za izdelke, ki na prvi pogled spominjajo na starodavne gramofone, lahko bi jim rekli tudi rogovi izobilja. Sto dvajset centimetrov visoki zvočniki so izdelani iz ogljikovih vlaken in nerjavečega jekla. Osnovna različica je v črni barvi, mogoče pa je naročiti katerokoli barvo s seznama Natural System Code. Aesthesisovi razvojniki priznavajo, da so pri nastajanju teh zanimivih zvočnikov sodelovala številna švedska podjetja, ki na svojih področjih sodijo v svetovni vrh. Na začetku dolgega seznama pa omenjajo Ergonomidesign, Eker Design in Carbocomp, ki so sodelovala tudi pri nastajanju švedskega super športnega avtomobila koenigsegga. Pomemben del je prispevalo tudi norveško avdiopodjetje Seas. Zvok ima prednost pred dizajnom Seveda je zvok še pomembnejši od dizajna. Tudi v tem pogledu Skandinavci ničesar niso prepustili naključju. V določenih tehničnih vidikih so celo prevzeli pionirsko vlogo. Zato upravičeno trdijo, da zvočniki gramophone z videzom očarajo in zvenijo božansko. Seveda ima vsak užitek svojo ceno. V tem primeru 60 tisoč evrov. Avtorica: Helena Slapšak Članek je bil objavljen v aprilski prilogi Finance Trendi. | 1 |
Ženeva - Največje švicarske banke so še vedno prevelike, da bi jih lahko pustili propasti, kar zahteva reforme finančnega sistema, je poudaril prvi mož švicarske centralne banke Philipp Hildebrand. Najhujše kar se tiče krize, je sicer po njegovih ocenah že mimo. Čeprav največje švicarske banke znižujejo svojo bilanco, ostajajo na dominantnih položajih, je na skupščini švicarske centralne banke dejal Hildebrand. Država je pred kratkim naznanila uveljavljanje novih pravil glede kapitalskih zahtev, ki se bodo nanašala na največje banke. Trenutno sta to UBS in Credit Suisse, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Te zahteve bodo progresivne in bodo banke napeljevale k zmanjševanju lastne sistemske pomembnosti, je v Bernu napovedal Hildebrand. "Kapitalske zahteve morajo biti zadostno stroge, da bodo banke motivirale za prevzemanje odgovornosti za tveganja, ki so jo do sedaj lahko prelagale na splošno javnost," je dejal. V primeru, da bi se v prihodnje ponovila podobna kriza, kot jo je svet izkusil v minulih letih, se je prvi mož SNB zavzel za možnost propada katere koli banke. Sistem bi moral izključiti potrebo po državni intervenciji, če se banke znajdejo v težavah. Kar se tiče splošnega stanja gospodarstva pa je Hildebrand ocenil, da je najhuje že mimo. "Danes je najhuje za nami. V prihodnost lahko gledamo z mero optimizma," je dejal. Ponovno pa je zagotovil tudi odločenost centralne banke, da prepreči pretirano rast vrednosti švicarskega franka v primerjavi z evrom. Ta problem bi lahko postal še večji, če se bodo nadaljevale dolžniške težave držav območja z evrom. | 0 |
Škofjeloški gradbinec SGP Tehnik dolguje denar številnim podizvajalcem. Njihova zgodba je podobna Tehnik se raje tožari, kot da bi nam plačal, pravijo. Enemu od podjetij grozi tudi stečaj. Pravna država za upnike očitno ne deluje. | 0 |
Ljubljana - Drugi največji veledrogerist Salus, ki je v začetku tega meseca prekinil sodelovanje s svojim največjim kupcem, Lekarno Ljubljana, je lani znova doživel upad tako prihodkov od prodaje kot čistega dobička. Če so bili prvi manjši za slabih šest odstotkov in so znašali 205,6 milijona evrov, je dobiček Salusa upadel za več kot tretjino na 3,37 milijona evrov. Direktor Miha Lavrič je ocenil, da bo v prihodnjih letih trg prodaje zdravil na debelo kvečjemu stagniral, tako da bodo še dodatno občutili nov pravilnik ministrstva za zdravje o določanju cen zdravil. Ta po prvih ocenah prinaša okoli 25-odstotno znižanje veletrgovske marže, ki bo tako ena najnižjih v EU. V prejšnjem letu se je vpliv krize, ki so ga prej poznali v preostalih gospodarskih dejavnostih, začel čutiti tudi v zdravstveni dejavnosti, posebej v lekarništvu, so ugotovili v Salusu. Nadaljnji varčevalni ukrepi zdravstvene blagajne, zaradi katerih se vsaka dva meseca niža cene, bi lahko po njihovem mnenju privedlo do težav pri oskrbi z zdravili v Sloveniji. Opozorili so, da pada tudi prodaja zdravil bolnišnicam, ki sicer ni pod udarom ukrepov ZZZS, negativno pa kaže tudi porabi zdravil in drugih izdelkov za samozdravljenje. Da jih je lani doletel upad prihodkov, so pričakovano pripisali nižji prodaji Lekarni Ljubljana, ki je ustanovila lastnega veledrogerista. Da je družba, ki je praktično nezadolžena (ima le obveznosti do dobaviteljev), ustvarila nižji dobiček, je "kriva tudi izgradnja novega skladiščno-distribucijskega središča v Ljubljani, ki jo je financirala izključno z lastnimi sredstvi in jo končala avgusta lani. Samo s stroški selitve in delovanjem na obeh lokacijah so imeli za 800.000 evrov stroškov. Salus je sicer lani lastnikom izplačal nižjo dividendo, 30 namesto 40 evrov na delnico, pri čemer je bil v letu 2011 trikrat manjši tudi ustvarjeni denarni tok iz poslovanja. Znašal je 1,3 milijona evrov. tomaz.modic@dnevnik.si | 0 |
V rebalans, ki ga je danes obravnavala vlada, ni vključen proračunski denar za športni park Stožice "Denarja za park Stožice trenutno v načrtu rebalansa ni," je odvrnil finančni minister Franc Križanič na vprašanje, ali so ministri v rebalansu našli denar za proračunsko sofinanciranje stadiona in dvorane v Stožicah. Križanič je pojasnil tudi, da država ne bo več v takšni meri spodbujala investicij v zidove, ampak se bo osredotočala v spodbujanje investicij v raziskave in razvoj. Po tem, ko sta nad možnostmi za proračunsko financiranje Stožic obupala Križanič in minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, je primer Stožice prevzel premier Borut Pahor,ki si je v petek ogledal gradbišče. "Morda bo po četrtkovi seji vlade znanega kaj več," nam je v torek skopo odgovoril Peter Bajc iz Pahorjevega kabineta na vprašanje, kako bi lahko vladna koalicija zagotovila sredstva, ki jih od države pričakuje ljubljanski župan Zoran Janković. Več o tem v članku Ministra obupala - primer Stožice prevzel Pahor osebno . | 0 |
Slikar in brigadir pogorela pred okrožnim sodiščem. O njuni prošnji odločajo še višji sodniki. Slikarju Juretu Cekuti in upokojenemu vojaškemu brigadirju Petru Zupanu naj bi že v naslednjih mesecih vendarle začeli soditi zaradi domnevne koruptivnosti in izdaje tajnih državnih podatkov finskemu podjetju Patria, da bi to lažje sklenilo posel z državo. "Dokler višje sodišče ne bo odločilo, prvostopenjsko sodišče ne more nadaljevati postopka," pravijo na sodišču. Že pred časom je ljubljansko sodišče v celoti zavrnilo zahtevo Cekute, naj se večina dokazov, zbranih proti njima, izloči, češ da so jih avstrijski in finski preiskovalci zbrali nezakonito in jih zato slovenska policija sploh ne bi smela uporabiti v postopku, ki se vodi proti njima. O tem, ali so dokazi res nezakoniti, zdaj odločajo še na višjem sodišču, kamor se je Cekuta pritožil, potem ko ga je okrožno sodišče zavrnilo. Zadnje naj bi o tej pritožbi odločilo v kratkem. | 0 |
Lansko leto smo bili priča hudim izgubam na slovenski borzi. Vendar pa gre po mnenju strokovnjakov pričakovati še nadaljnje padanje cen delnic. Tokrat zaradi selitve gospodarstva v realni sektor. Padanje cen nafte, ki se je začelo lansko jesen, le še poglablja krizo, ki je zaznamovala minulo leto. Začelo se je v Združenih državah, potem pa se je kriza hitro razširila. Tudi v Slovenijo, in tudi tu najprej na finančne trge. Največji lanski izgubarji so bili tako borzniki. Maks Tajnikar pravi, da bodo cene delnic še padale. Na borzi smo bili priča eni sami veliki izgubi. Krka je lansko leto začela pri 123 evrih za delnico in najbrž ga ni bilo, ki bi si takrat mislil, da bo danes pod 50 evri. Zdaj je celo 48 evrov, kar je skoraj trikrat manj kot na začetku leta. Nova kreditna banka Maribor je lanska bolečina za vse tiste, ki so s 27 evri za delnico sodelovali pri javni prodaji. Pred enim letom je bila 41 evrov, danes le še devet. Delnica Mercatorja je bila lani januarja 337 evrov, danes je več kot polovico manj, 158 evrov. Toliko je bila njena vrednost pred tremi leti, ko je država prodajala deleže Pivovarni Laško in Istrabenzu. Na Ljubljanski borzi so lani beležili večinoma izgube. Foto Dare Čekeliš Podobno so izgubljali tudi delničarji Petrola, v enem letu je delnica padla iz 904 na 268 evrov, Istrabenza padec iz 106 na 23 evrov za delnico in Gorenja, pred enim letom je bila delnica 42 evrov, danes je 10. Črno borzno leto v Sloveniji in seveda svetovna gospodarska kriza se počasi seli tudi v slovensko gospodarstvo. Tako že izkušamo nižje dobičke in manjša naročila. Prvi ukrepi podjetij so zato tu, daljši novoletni kolektivni dopusti in krajši delovniki. Borze so trpele po vsem svetu. Foto Reuters Prav tako bo ukrepala tudi država. Najprej je z državnimi poroštvi neuspešno budila finančne trge, potem pa je sprejela še davčne razbremenitve za podjetja in subvencioniranje krajšega delovnega časa. | 0 |
Še vedno v ZDA in EU-ju veljajo različni standardi Slovenija je majhen trg, ki doživlja velike gospodarske reforme in zato se vse več podjetij iz ZDA zanima zanjo, pravi Paul Dyck. Pomočnik ameriškega ministra za trgovino je na posvetu, ki ga je organizirala ameriška gospodarska zbornica, govoril predvsem o partnerstvu med EU-jem in ZDA, ki je najpomembnejša trgovinska zveza na svetu, Slovenija pa med predsedovanjem Uniji postaja v ZDA vse bolj prepoznavna. Kot zunanja trgovinska partnerica ZDA je Slovenija na 104. mestu, kar je glede na velikost naše države razumljivo, ima pa zelo dobro geografsko lego, ki je zelo zanimiva za ameriška podjetja, ki hočejo delati na tem območju. Različni standardi zavirajo izvoz Dyck je izpostavil tudi nekatera nerešena vprašanja v čezatlantskih odnosih med EU-jem in ZDA, predvsem priznavanje različnih certifikatov in standardov. Obstajajo namreč razlike v standardih za testiranje hrane, kozmetike in varnosti avtomobilov, kar onemogoča večji ameriški izvoz v Evropsko unijo. Po njegovem mnenju si je treba prizadevati za to, da bi standarde poenotili. Po podatkih ameriške zbornice so ZDA v Evropo doslej naložile za 1.200 milijard dolarjev, kar je trikrat več kot v Azijo. Podjetja iz EU-ja pa so v Združene države Amerike doslej vložila 1.300 milijard dolarjev in so glavna destinicija za naložbe iz EU-ja. | 1 |
Na Ljubljanski borzi še naprej poletno mrtvilo Gorenjeve delnice so se podražile za tri odstotke, predsednik uprave velenjskega podjetja pa se je pohvalil, da so za prevzem švedskega Aska plačali le 4,5 milijona evrov. To je bila na Ljubljanski borzi edina zanimivejša torkova novica, ki pa seveda ne bo poskrbela za preobrat. Kakšno mrtvilo vlada na našem trgu, najbolje ponazarjajo prav Gorenjeve delnice, saj je bilo tokrat z njimi le za 8.000 evrov prometa. Cena je spet dosegla 12 evrov. S Krko je bil promet vendarle nekoliko živahnejši, bilo ga je za 519 tisoč evrov, na koncu pa je cena znašala 66,45 evra, kar je dnevni maksimum. Indeks SBI TOP 815 točk se je tretjič zapored rahlo zvišal, pri čemer so se od šesterice delnic, ki sestavljajo ta indeks, še najbolj, za 0,7 odstotka, podražile Triglavove. Delnice v prvi kotaciji KRKA-0,15 % 66,00 EUR TELEKOM-0,14 %92,97 PETROL+0,10 % 238,02 LUKA+1,52 %15,99 NOVA KBM-0,00 % 10,42 GORENJE+2,94 %11,90 INTEREUROPA-4,85 %3,73 MERCATOR+0,23 %138,55 Začetek tedna ni prinesel sprememb Na Wall Streetu so imeli vlagatelji v ponedeljek malo razlogov za kupovanje delnic, čeprav nekateri zatrjujejo, da je po več dnevih izgub trg spet privlačen. Na razpoloženje so negativno vplivali sveži dokazi o težavah nepremičninskega sektorja in ohlajanju proizvodnje dejavnosti. Istočasno je donos desetletne državne obveznice dosegel 17-mesečno dno, kar odraža strah pred deflacijo. Newyorški indeks Dow Jones 10.302 točki je ostal skoraj nespremenjen, kar velja tudi za vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.045 točk. Promet v evropskih finančnih središčih je dosegel zgolj polovico povprečja zadnjih treh mesecev. Tokio na letošnjem dnu Tokijski indeks Nikkei 9.161 točk je danes padel za skoraj pol odstotka in zdrsnil na najnižjo letošnjo vrednost, vlagatelji pa z zaskrbljenostjo spremljajo rast vrednosti jena, kar slabi konkurenčnost izvoznih podjetij. Nikkei vse od lanskega maja ni pogledal pod 9.000 točk. Če bo padel pod to mejo, se trgu ne obeta nič dobrega. Japonska gospodarska rast je bila v obdobju april-junij le 0,1 odstotna, vlada pa že razmišlja o dodatnih ukrepih za pomoč domačemu gospodarstvu. Cena lahke nafte znaša okrog 76 dolarjev, zlato se drži nad 1.225 dolarji, vrednost dolarja je 85 jenov, za evro pa je bilo treba ob 14. uri plačati 1,286 dolarja. Indeks ZEW najnižje po lanskem aprilu V Evropi je torek le prinesel nekaj izdatne rasti, borze v Frankfurtu pa nista ohladila niti neprepričljiva objava indeksa Zew niti sporočilo največjega trgovca na svetu, podjetja Wal-Mart, da bo upočasnitev gospodarske rasti prizadela potrošnjo in s tem Wal-Martov dobiček. Indeks DAX 30 se je na krilih energetskih koncernov E.On in RWE povzpel za več kot odstotek. Barometer poslovnih pričakovanj, ki ga meri indeks ZEW, je padel četrti mesec zapored in zdaj znaša vsega 14,0 točke. Še julija je bil ZEW pri vrednosti 21,2, analitiki pa so napovedovali, da bo njegova vrednost avgusta 21,0. Očitno poslovneži ne pričakujejo, da bo predstava nemškega gospodarstva tudi v drugem letošnjem polletju tako imenitna kot v prvem. | 0 |
Nekoč paradni konj ameriške avtomobilske industrije je danes mesto duhov. Podoba vsakdanjika so propadajoče hiše, cerkve in celo četrti, nedelujoči semaforji, predolgo čakanje na prvo pomoč in policiste. Detroit se spopada s proračunskim primanjkljajem čez 380 milijonov dolarjev, dolgoročni dolg presega 14 milijard dolarjev, skupaj z drugimi obveznostmi pa ta vsota dosega skoraj 19 milijard dolarjev. Detroit, zibelka ameriške avtomobilske industrije, je vložil zahtevo za stečaj. Toda zvezna sodnica v državi Michigan Rosemarie Aquilina je medtem sporočila, da je zahteva za stečaj protiustavna in jo je zato potrebno umakniti. Začasni krizni upravljavce mesta Kevyn Orr je nemudoma napovedal pritožbo na odločitev sodnice. Če bi sodnica potrdila stečaj, bi moralo na tisoče upnikov v pogajanja z Orrom za poplačilo 18,5 milijarde ameriških dolarjev 14,1 milijarde evrov dolga in Detroit bi bilo največje mesto v ameriški zgodovini, ki je bankrotiralo. Odločitev za vložitev zahteve za stečaj na zveznem sodišču sta odobrila guverner Rick Snyder in Orr. Po besedah guvernerja so predolgo ignorirali fiskalno realnost, ki je grozila. Težko odločitev sem sprejel, da bi imeli prebivalci Detroita še naprej osnovne usluge, ki jih zaslužijo, in da bi lahko začeli okrevati na realnih finančnih temeljih, ki bo omogočalo razvoj in napredovanje. Korak je bil težek, ampak edini možen, da bi se lahko soočili s težavami, ki se kopičijo zadnjih šest desetletij, je dodal. V propadajočem mestu je veliko kriminala, v zadnjih 40 letih so zabeležili rekordno veliko umorov. 40 odstotkov semaforjev ne deluje, policisti v povprečju potrebujejo 58 minut za odziv na klic v sili, kar je več kot petkrat dlje od povprečja v ZDA. Deluje le tretjina služb za nujno medicinsko pomoč. Mestni oblastniki naj bi bili močno podkupljivi, v administraciji naj bi vladal kaos. Obenem napovedujejo nižanje pokojnin in zmanjševanje pravic delavcev. Po mnenju zasebnih investitorjev je bil stečaj edina možnost za prepotrebno reorganizacijo mestnih služb in za izdelavo načrta za povračilo prevelikih dolgov. Prebivalci dvomijo, da bo stečaj pomagal Detroit je zadnji v vrsti ameriških mest, ki so v zadnjih letih razglasila stečaj. Lani so to med drugim storila mesta Stockton, Mammoth Lakes in San Bernardino v Kaliforniji, leto pred tem pa je poskušal stečaj razglasiti Harrisburg v Pensilvaniji, a mu to ni uspelo. Za 55-letnega Jodieja Holmsa, ki je bil na poti na začasno delo, je stečaj jalov poskus, ki ga je opisal z besedami kot bi poskušali s palcem zaustaviti jez . Meni, da jim bankrot ne bo pomagal. Mogoče bo pomagalo, ne vem. Do zdaj ni še nič delovalo, zakaj bi stečaj? se sprašuje upokojeni avtomehanik, 68-letni Damien Collins. Njegovo domačo hišo obkrožajo zapuščene in propadle stavbe. Detroit ponuja številne priložnosti, vendar potrebuje nove politike. Preveč je korupcije, je prepričana 30-letna natakarica Joanna Maslach. Detroit je bil ustanovljen pred več kot 300 leti. S prihodom avtomobilske industrije v prvi polovici 20. stoletja se je mesto hitro širilo, industrijski razcvet se je zaustavil pred nekaj desetletji in od takrat so porazne statistike. Število prebivalcev se je v zadnjih 60 letih zmanjšalo za 1,1 milijona in danes jih v Detroitu živi le še 700.000, petina je brezposelnih. Prizori zapuščenih hiš, tudi celih četrti, ki so jih nekdanji Detroitčani pustili za seboj v iskanju boljšega življenja, so slike tipičnega Detroita. Ali bo stečaj pomagal, bo pokazal čas. | 0 |
Kranj, Naklo - Kranjsko okrožno sodišče je danes ustavilo postopek z ugovorom proti vodenju prisilne poravnave Merkurja. Upravitelj prisilne poravnave Ladislav Hafner je namreč po tem, ko je Merkur pridobil naknadno soglasje upniškega odbora in sodišča za opravljeno prodajo nepotrebnih službenih vozil, ugovor umaknil. Hafner je konec januarja v skladu s svojo dolžnostjo vložil ugovor na vodenje prisilne poravnave Merkurja, ker je podjetje decembra brez soglasja sodišča prodalo nepotrebna službena vozila. Po Hafnerjevem opozorilu je Merkur postopkovno napako odpravil z vložitvijo dokumentacije za naknadno pridobitev soglasja. Potem ko se je z opravljeno prodajo že strinjal upniški odbor, je sodišče 11. februarja izdalo naknadno soglasje k prodaji presežnih vozil za skupno kupnino skoraj 265.000 evrov in soglasje za prodajo drugih poslovno nepotrebnih osnovnih sredstev dolžnika za skupno kupnino dobrih 5.000 evrov. Na tej podlagi je upravitelj danes umaknil svoj ugovor in sodišče je, kot je razvidno iz sklepa, objavljenega na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, ustavilo postopek z ugovorom. Tako tudi narok za obravnavo ugovora, ki je bil sklican za 25. februar, ne bo potreben. Zoper vodenje prisilne poravnave Merkurja po umiku ugovora Hafnerja in že predhodnem umiku ugovora s strani družbe SIP strojna industrija tako ni več ugovorov, ki jih je bilo mogoče vložiti v roku treh mesecev od začetka postopka prisilne poravnave. Glede na to, da vsaj uradno izraženih dvomov v uspeh prisilne poravnave ni, predsednik uprave Merkurja Blaž Pesjak pričakuje, da se upniki s predlagano poravnavo strinjajo in bodo pristopili k potrebni konverziji terjatev v lastniške deleže ter bodo kasneje tudi izglasovali samo prisilno poravnavo. | 0 |
Urban Cerar je Jošku Jorasu zagrozil s tožbo in odškodnino, če Joras zemljišča, ki ga je Cerarju prodalo mesto Buje, do 30. marca ne bo izpraznil in odstranil predmetov, ki jih ima na zemljišču. Odvetniška pisarna Zupan, Martelanc, Ilič, Puc iz Ljubljane je v imenu solastnika Casinoja Mulino Urbana Cerarja Jošku Jorasu zagrozila s tožbo in odškodnino, če Joras zemljišča, ki ga je Cerarju prodalo mesto Buje, do 30. marca ne bo izpraznil in odstranil predmetov, ki jih ima na zemljišču. Kmetijska zemljišča na območju ob Dragonji pri Kaštelu je konec februarja prodala ali dala v najem mestna občina Buje. Hrvaška stran zatrjuje, da so bila vsa omenjena zemljišča v lasti Hrvaške. Pogodbe o nakupu so sklenili s slovenskimi državljani, ki imajo prebivališče na Hrvaškem. To so po njegovih besedah Urban Cerar iz Škrilj, sicer lastnik igralnice Mulino, ki je kupil hektar in sedem arov, Valter Krastić iz Kaštela, ki je kupil 18 arov, ter Maria Umer iz Plovanije, ki je poleg nakupa nekaj manj kot desetih arov zemljišča v najem vzela tudi 15 arov zemljišča. Gre predvsem za vinograde in njive ter manjše območje pašnikov. Slovenija prodajo označila za nično Slovenija je takrat pri Zagrebu z noto protestirala zaradi nezakonite prodaje slovenskih zemljišč na levem bregu Dragonje, ki jo je označila za poseg na ozemlje Slovenije in za nično. Hrvaška je v odgovoru ponovila, da je območje "nesporno hrvaško", in pozvala k srečanju meddržavnih komisij za meje. Joško Joras pa je povedal, da bo v torek notranjemu ministru Dragutinu Mateju prek odvetnika poslal vprašanje, zakaj se je odrekel območju na levem bregu Dragonje. "Zakon pravi, da mora policija varovati celotno slovensko območje," pravi Joras in dodaja, da je "v kazenskem zakoniku kot kaznivo dejanje navedeno tudi, če nekdo s svojim nedelovanjem pomaga, da si tuja sila ali tuja država prilasti območje". | 0 |
Železniški lobi, ob podpori Janševe vlade, preprečuje konkurenci, da bi začela voziti po slovenskih tirih. | 1 |
Afero banke preiskujejo tudi slovenski kriminalisti Uslužbenec banke Hypo Alpe-Adria je spregovoril predsednik uprave Wolfgang Kulterer je bil v dobrih odnosih z Ivom Sanaderjem, denar s Hrvaške pa naj bi z zasebnimi letali vozili v Celovec. Vzleti iz Celovca so potekali brez večjih kontrol. Lahko si vzel s seboj, kar si hotel. Vedno sta bila zraven kdo od vodilnih in kovček z denarjem, je povedal neimenovani bančni uslužbenec, ki je delal na oddelku za trezor. Kot je še dejal nekdanji uslužbenec avstrijske banke v pogovoru za televizijo ORF, je imel Kulterer dobre odnose s tedanjim hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem, njegov namestnik Günter Striedinger pa je skrbel za hrvaškega generala Vladimirja Zagorca. Denar s Hrvaške naj bi z zasebnimi letali vozili v Celovec, od tam pa dalje v Liechtenstein. Poslovalnica za zaupne posle naj bi bil grad Freyenthurn V gradu sta bila okence za svetovanje in trezor, od koder so izplačevali denar, je dejal anonimnež. Stranke naj bi skrivoma prihajale iz Italije in s Hrvaške, če so nastale kakšne težave, pa naj bi Kulterer izkoristil svoja poznanstva, med drugim tudi z nekdanjim koroškim glavarjem Jörgom Haiderjem. Banka Hypo Alpe-Adria je že nekaj časa tarča preiskav zaradi sumov različnih kaznivih dejanj, med njimi so zloraba položaja, podkupovanje in pranje denarja. V Avstriji so 13. avgusta zaradi suma poneverbe aretirali nekdanjega predsednika uprave banke Wolfganga Kultererja, ki je še vedno v preiskovalnem zaporu. Kulterer, ki je banko vodil med letoma 1992 in 2006, je bil novembra 2008 zaradi prirejanja bilanc obsojen na denarno kazen v višini 140.000 evrov. V preteklih mesecih so ga pravosodni organi pod drobnogled vzeli zaradi suma pranja denarja in dvomljivih poslov na Balkanu. Kriminalistična preiskava tudi v Sloveniji Zaradi afere banke Hypo Alpe-Adria vodijo kriminalisti preiskavo tudi v Sloveniji. Kaj in koga preiskujejo, za zdaj še ni znano. Po neuradnih podatkih naj bi bili zaskrbljeni predvsem v LDS-u in v krogih, ki so stranki blizu. Kot smo o tem že pisali na MMC-ju, naj bi avstrijska banka stranki odobrila ugodna posojila, namenjena sanaciji stranke, potem ko je njena predsednica postala Katarina Kresal. Vpletenost v afero so v stranki LDS že zavrnili, prav tako pa v slovenski Hypo banki zatrjujejo, da nimajo informacij o tem, da bi preiskovali slovensko podružnico. | 0 |
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je razočarana nad pogodbo, ki so jo sestavili koalicijski partnerji na včerajšnjih pogajanjih. Pogodba še naprej favorizira kapital pred delom in kaznuje tiste, ki niso povzročili krize, ugotavljajo sindikati. Po njihovem je pogodba usmerjena v ukinitev socialne države in privatizacijo socialnih storitev. Priznavajo, da so našli tudi nekaj dobrih ukrepov, recimo zmanjšanje administrativnih bremen za gospodarstvo, uporabo lesa, poenostavitev postopkov javnega naročanja in zagotovitev transparentnega pridobivanja poslov prek javnih naročil, kar je bilo do zdaj precej sporno. Nesprejemljivo se jim zdi: da se v tej pogodbi poskuša z negotovimi oblikami zaposlitve povečati stopnjo zaposlenosti in socialne varnosti,mehko prehajanje med oblikami zaposlitve bo po njihovem prispevalo k povečanju zaposlovanja v negotovih oblikah,predvidena reorganizacija Zavoda RS za zaposlovanje se jim ne zdi pravilno zastavljena,postavitev zgornje meje pri plačevanju socialnih prispevkov bo po njihovem nagradila predvsem že zdaj privilegiran sloj zaposlenih,predlog o znižanju stopnje davka od dohodka pravnih oseb na 15 odstotkov se jim ne zdi dopusten,prav tako ne odobravajo večstebrnega pokojninskega sistema. | 0 |
Kazalci, ki so vodili v krizo v ZDA, so se ponovili v EU, kjer pa so težave veliko večje, je danes povedal premier Borut Pahor. Pravi, da je Evropa v podobnem položaju, kot so bile ZDA leta 2008. "Moja odgovornost je, da opozorim javnost, da nekateri kazalci v mednarodni skupnosti skupno kažejo na to, da svet po recesiji, ki smo je bili deležni v letih 2008 in 2009, ni odpravil ključnih razlogov za krizo," opozarja premier Borut Pahor. "Prišlo je do kozmetičnih popravil nekaj napak, vse pa je ostalo pri istih mehanizmih. Ostalo je pri mentaliteti, da je odprava regulacije v finančni industriji nekaj dobrega," še pravi Pahor. Pahor se strinja z Nemcem Joschko Fischerjem, da je fiskalna kriza v Evropi postala politična. Ob tem je opozoril, zakaj je padla odločitev o skupni Evropi na prvem mestu, da se prepreči naslednja svetovna vojna. Dodaja, da je bila zadnja kriza večja, kot je bila velika depresija leta 1929. Predsednik ZDA Barack Obama po Pahorjevem mnenju ni sprejel dovolj stroge regulacije, vsi izvedeni finančni mehanizmi in instrumenti pa so po besedah Pahorja prinesli samo izredno bogastvo za manjšino in strašno revščino za veliko večino ljudi. Nove krize ne smemo spregledati "Iščem poti, da bi prišli do predčasnih volitev brez politične krize. Politična kriza ne bi koristila nikomur. Tragična izkušnja iz leta 2008 nas uči, da v volilnem času pozabimo, kaj se dogaja okoli nas. In če se to zgodi, se bodo z nami začeli ukvarjati drugi," pravi Pahor in doda: "Ne sme se zgoditi, da imamo več mesecev vlado, ki ne bo sposobna opravljati poslov, potem pa še volilno kampanjo." Volitve bi sicer rad izpeljal še pred jesenjo prihodnje leto. Pahor je sicer potrdil, da se je sestal s predsednikom največje opozicijske stranke SDS Janezom Janšo, vsebine pogovora pa ni želel razkriti. Napovedal je, da bo, če se bo v nedeljo na srečanju finančnih ministrov EU izkazalo, da je nadaljevanje pomoči Grčiji realen projekt, sklical sestanek predsednikov vseh parlamentarnih strank. | 0 |
Ocene iz publikacije Ekonomski izzivi Urad za makroekonomske analize in razvoj opozarja Slovenija mora konsolidacijo javnih financ začeti čim prej. Čimprejšnja in vzdržna konsolidacija javnih financ je bistvenega pomena za ohranjanje položaja Slovenije na mednarodnih finančnih trgih in s tem pogojev zadolževanja zaradi možnosti poslabšanja bonitetne ocene ter povečevanja izdatkov zaradi staranja prebivalstva. Na uradu menijo, da bi morala konsolidacija temeljiti predvsem na izvedbi strukturnih reform, ki bodo krepile delež razvojnih izdatkov in tako pozitivno vplivale na morebitni dvig BDP-ja, nujne pa so tudi sistemske prilagoditve na področju socialne varnosti. Na okrogli mizi ob izidu publikacije Ekonomski izzivi je Maja Bednaš z Umarja poudarila, da je javni dolg z nekaj več kot 35 odstotki BDP-ja na razmeroma nizki ravni, skrb vzbujajoča pa se ji zdi njegova hitra lanska rast. To je posledica zadolževanja za financiranje tekočega primanjkljaja ter predhodnega zadolževanja za financiranje letošnjega dolga. Povečujejo se tudi odhodki za obresti in njihov delež v BDP-ju. Že v prihodnjih letih se bodo začeli povečevati izdatki, povezani s staranjem prebivalstva, je dodala Bednaševa. Ohranjanje statusa quo nevzdržno Tudi nekdanji vodja misije Mednarodnega denarnega sklada v Sloveniji Biswajit Banerjee je opozoril na to, torej močno izstopanje visoke rasti zadolženosti. Primanjkljaj in višina dolga sta lahko morda v povprečju EU-ja, a je ohranjanje statusa quo nevzdržno, je menil in dodal Slovenija trenutno ni na radarju finančnega trga. Vendar če pomembne države EU-ja ne bodo izpolnile pričakovanj trga, lahko posledice čuti tudi Slovenija. Letos še ne bo izboljšanja stanja javnih financ. Predlagani rebalans proračuna za leto 2010 namreč ne predvideva posegov v odhodke z bolj sistemskimi ukrepi, ampak pomeni le uskladitev odhodkov z nižje ocenjenimi prihodki. Na strani prihodkov se močno računa na evropska sredstva in poleg tega še na povečanje prihodkov iz povišanih trošarin, ki pa strukturno ne morejo zagotoviti zapolnjevanja proračunske vrzeli , pravijo na Umarju. Mrak Letošnje leto izgubljeno Škoda je, da je z vidika uvajanja ukrepov za konsolidacijo letošnje leto izgubljeno , je izrazil mnenje profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Mojmir Mrak. Januarja predstavljeni program stabilnosti je ambiciozen z vidika zmanjšanja primanjkljaja z znižanjem izdatkov, so pa vsi ukrepi prestavljeni na leto 2011, poleg tega so kvantitativni cilji premalo artikulirani, je bil kritičen. Na programu stabilnosti temelji tudi zdajšnja bonitetna ocena Slovenije, je opozoril Mrak in dodal, da bo treba že jeseni pokazati rezultate. Če bodo rezultati v smeri, kot smo jih napovedovali, bo dobro. Sicer nas čaka presenečenje z znižanjem bonitete, je dejal. | 0 |
Azija sedmič zapored navzgor Med 10 najprometnejšimi delnicami na Ljubljanski borzi so se v torek pocenile le Mercatorjeve, tako da je indeks SBI20 prvič letos pridobival. Največji skok tečaja je uspel Gorenju, ki se je ob le 17 tisoč evrih prometa podražilo za 3,8 odstotka največ po septembru in dan končalo pri 11,2 evra, kar pomeni šestodstotni plus. Lani so Gorenjeve delnice padle za 75 %. Preostali papirji so nežno rasli, spodoben promet pa je bil le s Krko, in je dosegel 757 tisoč evrov, kar je več kot z vsemi preostalimi blue-čipi skupaj. Cena Krke je nihala okrog 48 evrov. Slovenski borzni indeks 3.677 točk se je zvišal za 0,45 odstotka. Vlagatelji ostajajo zelo previdni in težko je pričakovati, da bo trg v kratkem bistveno okreval. Kakšno presenečenje bomo morda doživeli šele po objavi lanskih poslovnih rezultatov. Tečaji najprometnejših delnic KRKA 0,44 % 47,99 PETROL 0,36 % 248,91 SAVA RE 0,09 % 11,50 NOVA KBM 0,00 % 9,69 TELEKOM 0,83 % 119,28 SAVA 0,18 % 252,56 MERCATOR -0,56 % 155,76 GORENJE 3,78 % 10,98 Dow Jones teden začel z enoodstotno izgubo V ZDA so teden začeli negativno. Opazno je bilo pobiranje dobičkov po rasti v prejšnjem tednu in zaskrbljenost zaradi krepko upočasnjene rasti prodaje mobilnih telefonov, kar je vplivalo na padec telekomunikacijskih delnic. Tudi finančni sektor je drsel navzdol, potem ko so pri Deutsche Bank znižali oceno dobička za 16 večjih poslovnih bank, med katerimi je tudi JPMorgan Chase, katere delnice so izgubile skoraj sedem odstotkov. Indeks Dow Jones 8.952 točk se je znižal za slab odstotek, Nasdaq 1.628 točk pa le za četrtino odstotka, potem ko so Applove delnice po informaciji, da prvi mož podjetja Steve Jobs ni resneje bolan, poskočile za dobre štiri odstotke. Azija sedmič zapored navzgor Za nekaj trenutkov je bil Dow v pozitivnem območju, potem ko je General Motors poročal, da je bila decembrska prodaja boljša od pričakovanj. A še vedno je bila zelo slaba, saj je v ZDA padla za 31 odstotkov. Ker se je nafta podražila za več kot pet odstotkov, so pridobivale tudi energetske delnice. Azijski trgi so se lahko v torek pohvalili s sedmim zaporednim dnevom rasti, še večji porast pa je preprečil močnejši jen. Evropa je v ponedeljek pridobila dva odstotka indeks FTSEurofirst 300 873 točk in je zdaj 16 odstotkov nad petinpolletnim dnom, doseženim novembra. | 1 |
Največ posojil je v projekte T-2 vložil NLB Skupščina telekomunikacijske družbe T-2, na kateri naj bi odločali o dokapitalizaciji, je bila na predlog največjega lastnika, družbe Zvon Ena Holding, prekinjena. Takšna odločitev lastnikov na potek prisilne poravnave neposredno ne vpliva, je po skupščini v sporočilu za javnost zagotovil direktor Uroš Rožič. Skupščina naj bi se sicer nadaljevala v naslednjih dneh. Rožič pričakuje prisilno poravnavo v predvidenih rokih Kot je ob tem še povedal prvi mož družbe, ki jo prek Zvona in Gospodarstva Rast obvladuje finančno prezadolžena mariborska nadškofija, se iskanje skupne rešitve nadaljuje, v T-2 pa pričakujejo, da bo dosežena v predvidenih rokih. Prekinitev skupščine in nadaljnje iskanje rešitve je potrdil tudi predsednik uprave Zvona Ena Holding Simon Zdolšek Ker v tem trenutku še ne razpolagamo s končnim stališčem finančnih svetovalcev in ker še potekajo pogovori o različnih možnostih rešitve finančne situacije v družbi Zvon Ena Holding, kar je v neposredni povezavi s postopkom finančne reorganizacije družbe T-2, je bil podan predlog o prekinitvi skupščine. Zdolšek T-2 in insolventno stanje v Zvonu sta v neposredni soodvisnosti Razmere v družbi T-2 in insolventno stanje v Zvonu so zelo povezani in v neposredni soodvisnosti. Prav to je razlog, da danes nismo želeli z morda prehitrim odločanjem o dokapitalizaciji, kot je bilo predlagano, predčasno zaključiti nekih dogodkov, saj želimo najprej urediti celotno sliko, je še dejal prvi mož Zvona, ki se zaveda, da morajo odgovore na vsa vprašanja najti v nekaj dneh. Kot je ob tem povedal, so program finančnega prestrukturiranja holdinga Zvon vložili pretekli teden, ta teden pa ga želijo predstaviti bankam. Odločitev o usodi telekomunikacijske družbe je tako še vedno v rokah večinskega lastnika. Če bo ta upnikom dovolil dokapitalizacijo, bo tako rekoč izgubil moč v T-2. S tem pa tudi možnost, da bi sicer zelo zadolženo družbo prodal in s tem rešil sebe, potem ko je pretekli teden uprava Zvona Ena Holdinga vložila predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave. Mogoča je tudi razlastitev lastnikov Upniki bi sicer v lastniške deleže konvertirali polovico navadnih terjatev, takšnih je za okoli 112 milijonov evrov, polovico pa bi dobili povrnjenih v denarju v desetih letih, je za Finance povedal predsednik upniškega odbora Gorazd Tršan, sicer pooblaščenec upnika Gratela. Če Zvon Ena Holding predloga ne bo potrdil, potem bodo upniki odločali o prvem predlogu poravnave, po katerem bi bili v osmih letih poplačani 34,6-odstotno, pravi Tršan. T-2 v tem primeru grozi stečaj. Vendar pa je verjetno tudi, da upniki sprejmejo sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala na nič, torej razlastijo zdajšnje lastnike, in hkrati izglasujejo dokapitalizacijo z denarnimi vložki, še piše časopis. Razplet prisilne poravnave T-2 predvsem odvisen od bank upnic Največji lastnik podjetja bo v primeru konverzije terjatev v lastniški delež verjetno postal Gratel, torej podjetje, ki je za T-2 gradilo optiko skupaj z Lokainvestom ima okoli 80 milijonov evrov terjatev. Vendar pa bo razplet prisilne poravnave T-2 predvsem odvisen od bank upnic, torej v prvi vrsti od Nove Ljubljanske banke NLB. Tej T-2 po neuradnih informacijah dolguje okoli 120 milijonov evrov v prisilni poravnavi terjatev ni prijavila, ker ima ločitvene terjatve, tako da v upniškem odboru ne glasuje, hkrati ima NLB terjatve tudi do Gratela in Zvona Ena Holdinga, skupaj še za enkrat toliko kot do T-2. Zato se je že govorilo o možnostih, da bi kar NLB postal lastnik T-2 neposredno ali prek Zvona Ena Holdinga, a je družba mariborske nadškofije to pred meseci zavrnila. Koliko je Gratel dolžan NLB-ju, Tršan ni povedal. | 0 |
Zorko Želimo delavce ali sužnje? Sindikati so se ostro odzvali na predloge delodajalcev za izboljšanje gospodarskega stanja. Zaščito potrebujejo delavci, ne pa tisti, ki imajo tako visoke dohodke, so dejali o odpravninah. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS Dušan Semolič je na novinarski konferenci v Ljubljani v odzivu na predloge delodajalcev, izražene v dokumentu Poziv gospodarstva za uspešno Slovenijo, predstavljenem na sredinem vrhu gospodarstva Parlament gospodarstva in politike, ter nakazane danes, obsodil izboljševanje poslovnega okolja prek dramatičnega poslabševanja delavskih in socialnih pravic. Ob tem je bil posebej kritičen do mnenja delodajalcev, da bi se morali v Slovenji odpovedati konvencijam Mednarodne organizacije dela ILO, ki govorijo o zaščiti delavcev. Slovenija ni Latinska Amerika, je izpostavil. Semolič Delavec je človek Po njegovih besedah se mednarodnim konvencijam ILO-ja, ki predstavljajo pomemben minimalen standard in ščitijo delavce, ni mogoče odpovedati zaradi tržnih zakonitosti konkurence. Delo ni in ne more biti blago, na usodo delavcev so vezani otroci, družine, je poudaril. Delavec je človek, ki ima pravico do dostojanstva, varnosti, je dodal. Dodatek na delovno dobo, odpravnine ... V ZSSS-ju so jih močno razburili tudi predlogi iz dokumenta za nižje stroške poslovanja za deset odstotkov. Med njimi so delodajalci sicer našteli nižje nadomestilo za bolniško odsotnost v breme delodajalca, ukinitev plačanega odmora za malico, ukinitev dodatka na delovno dobo oz. uvedbo dodatka na delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, poenostavitev postopka sklenitve in prekinitve delovnega razmerja, krajše odpovedne roke ter nižje odpravnine. Odprava plačanega odmora za malico Predlog odprave plačanega odmora za malico je po Semoličevih besedah namenjen le povečevanju dobičkov in je obsojanja vreden. Za delavca bi to pomenilo nižjo plačo ali podaljšanje delovnika, v nadaljevanju pa še izgubo pravice do regresa za malico, kar bi prizadelo zdravje ljudi, je posvaril. Ukinitev dodatka na delovno dobo bi medtem plače delavcev skrčila tudi za 20 odstotkov, je opozoril. Nižje odpravnine, socialna kapica V povezavi z željo po nižjih odpravninah pa je omenil posebne predpise oz. samopostrežbo za odpravnine , ki velja za menedžerje. Ti prejemajo zneske, merjene v 100.000 evrih. To pa gospodov ne moti, je dejal. Delodajalci so se znova zavzeli tudi za uvedbo socialne kapice pri izplačilu 36.000 evrov bruto zaslužka letno. To bi proračun prizadelo v znesku 200 milijonov evrov, je s podatkom postregel Semolič. Zaščito potrebujejo delavci, ne pa tisti, ki prejemajo tako visoke dohodke, je dejal. Znižanje stroškov prevoza na delo V največji sindikalni centrali so se kritično odzvali še na zavzemanje delodajalcev, da se znižajo stroški prevoza, da se poveča odvisnost višine pokojnine od vplačanih prispevkov, uvede sprememba definicije poškodbe pri delu, tako da se mednje ne bi več štelo prihoda in odhoda z dela, ter da se očisti košarica pravic zdravstvenega zavarovanja izločitev pravic, kot so pogrebnine in posmrtnine, nižanje nadomestil, omejevanje bolniške odsotnosti. Utroša Politiki vidijo uspešnost v revščini Sekretar pri ZSSS-ju Miloš Utroša je izrazil resno zaskrbljenost, da delodajalci in politiki, ki so bili v sredo navzoči na vrhu, uspešno Slovenijo vidijo izključno na povečevanju revščine, nižanju plač, delavskih pravic. Dodal je, da bodo v ZSSS-ju naredili vse, da take uspešne Slovenije ne bo. Zorko Želimo delavce ali sužnje? Namesto tega, da svetujejo odpoved mednarodnih konvencij ILO-ja, naj se raje zgledujejo po uspešnih podjetjih v državah in po menedžerjih v Evropi, ki razvoja podjetja ne gradijo na stroških dela, temveč na lastnem znanju, vlaganju v zaposlene, ter se zavedajo, da bodo brez delavcev tudi oni brezposelni, pa je pozval izvršni sekretar pri ZSSS-ju Andrej Zorko. Čas je, da si menedžerji in politiki zastavijo vprašanje, ali si v Slovenji želimo delavce ali izključno sužnje, je sklenil. | 0 |
Maribor - Uprava Tovarne vozil Maribor (TVM) je danes opoldne na mariborsko sodišče vložila zahtevo za začetek stečajnega postopka, so za STA potrdili na okrožnem sodišču v Mariboru. S tem se bo, kot kaže, le zaključila agonija 140 zaposlenih, ki so s stavko že od novega leta neuspešno skušali izsiliti poplačilo zaostalih obveznosti. Pojasnil uprave, ki je s tem prehitela zaposlene, saj so ti nameravali to sami storiti v ponedeljek, za takšno odločitev STA ni uspela dobiti, saj naj bi bil direktor Janez Lipuš nedosegljiv. Da so z vloženo zahtevo seznanjeni, pa je za STA potrdil vodja stavkovnega odbora in prvi sindikalist v podjetju Franjo Trojner. Kot je pojasnil, jih je Lipuš osebno že obvestil, da je bila zahteva za stečaj zares vložena. "Za nas je takšna odločitev uprave dobra, saj bodo šli tako postopki hitreje in smo mogoče pridobili vsaj dva tedna. Res pa je, da to ni noben razlog za veselje, saj smo zaposleni vseeno razočarani, ker smo zelo navezani na podjetje in avtobuse," je dejal Trojner in dodal, da je bilo tudi Lipušu vidno žal, da se je vse skupaj tako izteklo. Uvedba stečaja, ki jo mora sicer potrditi še sodišče, je bila pričakovana, čeprav je lastnik podjetja, družba Viator & Vektor, še 18. februarja obljubljal, da je našel novega, vendar nerazkritega lastnika. Takrat so sporočili, da so pogodbo z zainteresiranim kupcem že podpisali, a se je to, kot kaže, izkazalo zgolj za zavajanje zaposlenih in javnosti. Vložitev zahteve za stečaj so popoldne potrdili tudi v Viator & Vektorju. V izjavi za javnost, pod katero sta podpisana Lipuš in glavni izvršni direktor skupine V&V Milan Šajn, sicer niti z besedo ni omenjeno, kje se je zataknilo pri domnevno že sklenjenem dogovoru s kupcem, so pa obžalovali, da so bili pri iskanju ugodne rešitve za mariborsko tovarno neuspešni. "V prepričanju, da izdelki, znanje, zmogljivosti in naročila, ki jih TVM ima, zagotavljajo uspešno poslovanje, smo si v zadnjih dveh letih od nastopa finančne in gospodarske krize prizadevali, da poiščemo strateškega partnerja oz. kupca tovarne. Pogovori so potekali z različnimi potencialnimi partnerji iz Slovenije in tujine, iskali smo tudi mnoge druge rešitve, ki bi omogočile nadaljevanje proizvodnje in razvoj podjetja," so zapisali v V&V in dodali, da so se zaman trudili pridobiti tudi obratna sredstva za proizvodnjo s strani bank, takšna sredstva pa so lastniki zagotavljali tudi sami. TVM, ki se ukvarja s proizvodnjo avtobusov, je v krizi že dve leti. Ker je večkrat prišlo do zamud pri izplačilu osebnih dohodkov, so delavci 3. januarja začeli stavko, ki se je nadaljevala vse do danes. Podjetje jim dolguje plači za december in januar, prav tako ni plačalo vseh obveznosti do pokojninske in zdravstvene blagajne in odpravnin že odpuščenim delavcem in prihodnjim upokojencem. | 0 |
Posojila, ki bi omogočilo nadaljnje delo, družba še ni prejela Člana uprave SCT-ja Janez Jamnik in Aleksander Meze naj bi se vse bolj nagibala k stečaju družbe, tako da naj bi mu nasprotoval le še Ivan Zidar. Dolgoletni prvi mož gradbenega podjetja SCT Zidar naj bi po navedbah virov Slovenske tiskovne agencije zatrjeval, da ne bo nikoli podpisal predloga za stečaj podjetja, saj naj bi to pomenilo konec podjetja. Trdno naj bi tudi vztrajal pri tem, da bo rešil SCT, pri čemer mu bodo pomagali bodoči strateški partnerji. Kateri so ti partnerji, ni znano. Stečaj lahko predlagajo tudi neplačani delavci SCT še ni dobil osemmilijonskega premostitvenega posojila, ki naj bi ga zagotovilo hrvaško podjetje EMS in s katerim naj bi družba delno poravnala plače zaposlenim, obenem pa naj bi s temi sredstvi omogočili nadaljevanje dela pri projektih, ki so družbi še ostali. Delavci so januarja dobili plačan prevoz na delo in malico ter 400 evrov akontacije plače, kar pomeni, da jim podjetje dolguje del januarske plače, celotno februarsko, marčna pa še ni zapadla. Od 800 delavcev jih je okoli 600 na čakanju, tam pa ostajajo, ker ni denarja za delo na gradbiščih. Plačati namreč ne morejo niti nafte. Trenutno lahko tako vsak izmed delavcev vloži predlog za stečaj družbe. Od januarja poteka prisilna poravnava SCT je od januarja v prisilni poravnavi. Terjatve upnikov so konec lanskega septembra skupaj znašale 252,3 milijona evrov, od tega je za 196,7 milijona evrov navadnih terjatev in za 1,5 milijona evrov prednostnih terjatev. | 0 |
Je Slovaška v prednosti? Gospodarski minister bo februarja pri nemškem avtomobilskem velikanu BMW organiziral sejem slovenskih podjetij in ponudil lokacijo za novo BWM-jevo tovarno. Slovenska avtomobilska industrija bo kljub krizi in padcu prodaje avtomobilov rasla tudi v novem letu. Pomembnosti panoge se zavedata tudi vlada in gospodarski minister Radovan Žerjav, ki bo skušal k nam privabiti tudi kakšno veliko podjetje, na primer bavarskega velikana BMW. Ker avtoindustrija ustvari kar šestino slovenskega izvoza, Žerjav v njej vidi slovensko strateško panogo. Obiske največjih nemških podjetij, kot sta poleg BMW-ja še Vokswagen in Daimler, bo nadaljeval, je za TV Dnevnik poročal Florjan Zupan. Pri BMW-ju bomo imeli v mesecu februarju tako imenovani sejem slovenskih podjetij v njihovem razvojnem oddelku, kjer bodo notranji BMW-jevi javnosti predstavili svoje znanje, svojo inovativnost, svoje izdelke, je pojasnil Žerjav. Minister upa, da bo bavarski koncern za lokacijo nove tovarne izbral prav Slovenijo. Ponudil bi jim lokacijo nekdanjega TAM-a v Mariboru. Je Slovaška v prednosti? Idrijska Hidria že zdaj proizvaja volanske mehanizme za BMW in Audi. Direktor Iztok Seljak sicer meni, da je Slovaška v prednosti, vendar tudi mi nismo brez možnosti Slovenija ima neke osnovne pogoje v smislu znanja, inovacij, kadrov, tudi izvozne logistične pozicije zaradi Luke Koper in drugih. Minister bo kmalu obiskal tudi Revoz. Večjo rast v Revozu pričakujejo šele prihodnje leto, ko bodo pognali proizvodnjo novega tvinga in v sodelovanju z Daimlerjem še novega smarta. Revoz vendarle načrtuje še nove investicije in tukaj vlada v vsakem primeru želi - tako kot je do zdaj - pri tujih neposrednih investicijah sodelovati in pomagati, je razkril Žerjav. Slovenska avtomobilska industrija še naprej raste Izdelki Hidrie, Kolektorja, Letrike preimenovane Iskre Avtoelektrike, Helle in Cimosa so tako rekoč v avtomobilih vseh svetovnih znamk. Kljub krizi bo letos slovenska avtoindustrija dosegla podobne rasti kot lani, od dveh do treh odstotkov, medtem ko bo svetovna avtomobilska proizvodnja zrasla za od sedem do osem odstotkov. | 1 |
Ljubljana - Posledice finančno-gospodarske krize je začela čutiti tudi slovenska trgovina, ugotavlja Trgovinska zbornica Slovenije (TZS). Potem ko se je indeks prodaje trgovinskih subjektov od novembra lani do januarja letos v zvišal povprečju za 0,4 odstotka, je letos sledilo izrazito poslabšanje trenda. Indeks prodaje se je tako januarja v primerjavi z lanskim januarjem znižal za 1,3 odstotka, padec vrednosti indeksa pa je bil občutno večji februarja, saj se je znižal za 6,6 odstotka na letni ravni. Zniževala se je predvsem prodaja pri specializiranih trgovinah s trajnimi dobrinami in pohištvom ter pri manjših prodajalnah. Na to se trgovci odzivajo s povečanjem akcijskih prodaj in popustov, saj je kar 79 odstotkov trgovskih podjetij poročalo, da za doseganje enakega prodajnega učinka letos potrebujejo več akcijskih prodaj in popustov. Pri nespecializiranih prodajalnah in pri specializiranih trgovinah s farmacevtskimi izdelki se je po drugi strani v tem obdobju prodaja rahlo povečala. "Se pa trendi hitro slabšajo in pričakujemo, da bodo marca tudi večje nespecializirane trgovine v povprečju že doživele upad prodaje, specializiranim trgovinam, z izjemo farmacevtske panoge, pa se bo upad prodaje še povečal," so poudarili. "V trgovinski panogi se začenja kriza kazati tudi v zaposlenosti," navajajo. Samo devet odstotkov trgovcev je dejalo, da bo povečevalo število zaposlenih, medtem ko je kar 31 odstotkov podjetij napovedalo ukinitev delovnih mest. Tako v TZS ocenjujejo, da se bo število zaposlenih lahko znižalo za 1,2 odstotka. Skoraj dve tretjini podjetij je poročalo o poslabšanih pogojih financiranja, kot so višje obrestne mere, skrajšana ročnost posojil in višji stroški zavarovanja kredita. | 0 |
Izguba se manjša, obresti so skrb vzbujajoče Pivovarna Laško je lani močno zmanjšala izgubo, ki je še predlani znašala 45 milijonov evrov, prihodki iz prodaje pa še naprej upadajo. Sodeč po nerevidiranih rezultatih, je izguba Pivovarne Laško lani znašala 6,3 milijona evrov oziroma 86 odstotkov manj kot ob koncu leta 2009. Čisti prihodki od prodaje so bili v letu 2010 91,3 milijona evrov, kar je za 8,4 odstotka manj kot leta 2009. Družba Pivovarna Laško je lani ustvarila 11,2 milijona evrov dobička iz poslovanja, to je za dobro tretjino manj kot leto pred tem. V družbi pojasnjujejo, da je negativen rezultat posledica plačevanja obresti, ki dosegajo 13 milijonov evrov letno in s tem presegajo dobiček iz poslovanja. V Pivovarni Laško ob tem opozarjajo, da tako visoke obresti ogrožajo dolgoročno stabilnost poslovanja. Več obveznosti kot kapitala Laščani so imeli konec decembra še za 265,9 milijona evrov posojil in so za 3,6 milijona evrov manjša glede na december leta 2009. Kapital družbe je v tem času upadel za dobrih pet milijonov evrov, na 124,2 milijona evrov. Še vedno predvsem v Sloveniji Družba sicer še vedno večino svojega prometa ustvari s prodajo piva 97,5 odstotka na slovenskem trgu, ki v strukturi prihodkov predstavlja 86,3-odstotni delež. Največji delež prihodkov na tujem trgu družba še vedno dosega na trgih nekdanje Jugoslavije, povečuje pa se delež prodaje na trgih EU-ja. | 0 |
Zavrnjen je bil predlog za višjo dividendo Na prvi skupščini NKBM-ja po lanski prodaji 49-odstotnega državnega deleža so odločili, da bodo delničarjem dodelili 20 centov dividende. To je povzročilo pravo razočaranje med malimi delničarji, ki so predlagali višje dividende in podali predlog za imenovanje svojih predstavnikov v nadzorni svet, kar je bilo prav tako zavrnjeno. Predsednik uprave Nove kreditne banke Maribor Matjaž Kovačič je po skupščini dejal Skupščina, na kateri je bilo zastopanega 70 odstotkov kapitala, je izglasovala predlog uprave, da se za dividende nameni 4,672 milijona oz. 0,2 evra na delnico, preostanek pa gre v rezerve banke. Dividende morajo biti izplačane v naslednjih 60 dneh, banka pa se je odločila, da bo to storila še pred koncem avgusta. Skupščina je izglasovala tudi statutarne spremembe, ki opredeljujejo možnost izdaje odobrenega kapitala s strani uprave s soglasjem nadzornega sveta za njihove strateške načrte. NKBM dobil pet novih nadzornikov NKBM bo 1. septembra dobil skoraj povsem prenovljen nadzorni svet, v katerem so ostali le štirje dozdajšnji nadzorniki, poleg predsednika Daniela Blejca še Andrej Svetina, Anton Jurgec in Anton Guzej. Za štiriletni mandat so imenovali pet novih nadzornikov Aljošo Valentinčiča, Francija Škufco, Ivana Vizjaka, Egona Žižmonda in Boštjana Krambergerja. | 0 |
Subsets and Splits