Datasets:

DGurgurov

/

slovenian_sa

like 0

Ljubljana - Na vprašanje, ali je direktor Hranilno-kreditne službe Sicura (HKS Sicura) Andrej Sever zagrešil pet kaznivih dejanj, torej povzročitev dveh stečajev z nevestnim gospodarjenjem, preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji, oškodovanje upnikov in zlorabo položaja, sodišče očitno nikoli ne bo dokončno odgovorilo. Primer, ki se nanaša na dogajanje v letih 2001 in 2002, bo namreč zastaral decembra prihodnje leto, do takrat pa sojenje proti Severju skoraj zagotovo ne more biti pravnomočno zaključeno. Torej bo še ena velika afera ostala brez sodnega epiloga. Sever naj bi kot direktor HKS Sicura leta 2001 prek povezane družbe Julijana trgovina odobril družbi Perne Julijana črpanje nenamenskega kredita v višini dveh milijard tolarjev oziroma 8,3 milijona evrov. Sicura je tudi že prej z denarjem njenih komitentov vlagala v prezadolženo Julijano, naložbe pa so bile tako zgrešene, da je to pripeljalo do njenega stečaja. 427 upnikov Sicure, predvsem deponentov depozitnih denarnih vlog, je bilo s tem oškodovanih za 4,2 milijona evrov, piše v obtožnici. Sever naj bi poleg tega 106 upnikov HKS Sicure, hčerinske družbe Zadruge S., zavedel, da so kupili obveznice Zadruge S. (ki jo je tudi vodil Sever) ali pa privolili v konverzijo depozitnih vlog v HKS Sicura v obveznice Zadruge S. Prepričeval jih je, da bo Zadruga S vloženi denar povrnila z obrestmi vred, čeprav je po mnenju tožilstva že vnaprej vedel, da se to ne bo zgodilo. Zadruga S namreč ni opravljala pridobitvene dejavnosti in zaradi zgrešenega posla z Julijano ni imela premoženja. S prevzemanjem nesorazmernih obveznosti, sklepanjem pogodb z osebami, za katere je vedel, da nimajo denarja, in z opuščanjem pravočasnih uveljavitev terjatev je na koncu Sever povzročil še stečaj Zadruge S. Upniki so bili oškodovani za nekaj manj kot 9,1 milijona evrov. Tožilstvo Severju tudi očita, da je nekatere upnike spravil v ugodnejši položaj kot druge. Prek družbe Finder jim je bojda izplačal 187.429 evrov, zaradi česar se je na škodo drugih upnikov zmanjšala stečajna masa. Zlorabil pa naj bi tudi svoj položaj, ko je leta 2002 svojim podrejenim odredil, naj vplačila občanov, šlo je za 10.200 evrov, zadržijo v Sicuri. Obtožnica, pod katero se je podpisal tožilec Jože Kozina, je bila vložena šele leta 2008, da je postala pravnomočna, pa so morali počakati še do konca lanskega leta. Predsednica senata, okrožna sodnica Andreja Sedej Grčar, je prvo glavno obravnavo sicer razpisala hitro, že marca letos, a se takrat ni zgodilo nič. Sever, ki je medtem razglasil osebni stečaj, je nekaj dni pred tem prek brezplačne pravne pomoči dobil novega odvetnika Matjaža Kušarja, in ker ta še ni imel časa za preučitev spisa, sojenje niso mogli začeti. Na drugi obravnavi je obtoženi povedal, da se bo glede stečajev (ki po vseh teh letih tudi še nista pravnomočno zaključena) zagovarjal šele, ko bo lahko pregledal vso dokumentacijo. S tem se je ukvarjal čez poletje, a je včeraj razložil, da mu niso bile dostopne vse listine. Zdaj so se dogovorili, da ga bodo vsi dokumenti, ki se nanašajo na stečaj Zadruge S, v kratkem čakali v kazenski pisarni sodišča, glede tistih, ki se nanašajo na stečaj Sicure, pa se bo moral odpraviti v Novo mesto. Ker jih je za cel tovornjak, prevažanje na sodišče ne bi bilo smiselno, saj zanje niti nimajo primernega prostora. Sodnica je sicer zdaj razpisala po dve glavni obravnavi na mesec, a sojenju ni videti konca, zlasti ob dejstvu, da je bilo že v obtožnici predlagano zaslišanje kar 106 prič. mojca.furlan@dnevnik.si

Novogoriški igralniški velikan Hit bo zaradi poslabšanja rezultatov poslovanja, ki ne dosegajo načrtovanih, pa tudi zato, ker s sindikati niso dosegli dogovora, zmanjšal število zaposlenih. Družbo Hit je doslej zapustilo okoli 130 delavcev, do konca leta pa jo bo moralo zapustiti še okoli 270 ljudi, so sporočili iz podjetja. Omenjenih 130 delavcev je odšlo sporazumno, prejeli so tudi odpravnine, so pojasnili in dodali, da zaposlenim le še ta mesec ponujajo možnost sporazumnega prenehanja delovnega razmerja z odpravnino. Uprava družbe zaposlene vabi tudi k ponovnemu premisleku o sklepanju pogodb za polovični ali tričetrtinski delovni čas. S tem bi z večjo fleksibilnostjo pripomogli k reševanju trenutnih razmer, zmanjševanju števila najetih študentov in ohranjanju delovnih mest. Razlogov je več Za krčenje števila zaposlenih je po navedbah uprave krivo slabše poslovanje, neprilagodljivost sedanjega načina razporejanja delovnega časa in ker s sindikati niso dosegli dogovora. Zato v družbi znova ugotavljajo, da je treba nujno racionalizirati obratovalni čas, število igral in zmanjšanje števila zaposlenih. Kot so pojasnili, stroški dela zajemajo vedno večji delež v skupnih odhodkih, junija so predstavljali 45-odstotni delež v celotnem kolaču odhodkov. Po zelo slabem juniju poslovni izid tudi v juliju ne dosega načrtovanega. Vodstvo družbe si, kot so poudarili, intenzivno prizadeva za sanacijo Hitovega poslovanja z doslednim izvajanjem dejavnosti na področju interne reorganizacije, optimizacije stroškov in povečanja realizacije. Tako je v preteklih mesecih prodaja različnih turističnih paketov presegla načrtovano, nadaljujejo se pomembne naložbe v kakovostnejšo ponudbo, potekajo pa tudi pogovori o pridobivanju gostov z bolj oddaljenih trgov. Uprava Hita si še naprej prizadeva za dialog s sindikati, so izpostavili. Dodali so, da so predstavnike vseh treh sindikatov Sids, Git in Vrba zaradi predvidene odpovedi pogodb o zaposlitvi večjemu številu zaposlenih povabili na skupno posvetovanje. Na posvetu, ki bo prihodnji teden, bo beseda tekla o oblikovanju končnih kriterijev za izvajanje programa presežnih delavcev. Še teden pozneje pa je uprava na posvet o zmanjšanju obsega poslovanja in krčenju zaposlenih povabila tudi svet delavcev družbe. Hitova uprava sindikate še posebej vabi na sestanek, na katerem bi se dogovorili o delitvi napitnin. Z uskladitvijo bi namreč lahko začeli z izplačevanjem le-teh.

Prispevki. Zaradi strahu pred goljufi zbiralci brez donacij. “Zaradi opozorila pred zbiranjem prispevkov brez dovoljenj naši sodelavki pri donatorjih skoraj ne naletita na normalen odziv. Imamo vse potrebne dokumente za delo in dovoljenje blejske policije,” je včeraj opozoril Aleksander Kamenik, predsednik varne hiše Nova. “Nesporazum je posledica številnih tovrstnih goljufij v zadnjem času,” je za Žurnal24 povedal Leon Keder s Kranjske policije. Ob prijavi zbiralk ju policisti niso uspeli izslediti, da bi preverili njuna dovoljenja, zato so preventivno izdali opozorilo. “Naslednji dan sta se zbiralki oglasili na blejski policiji in pokazali veljavno dovoljenje, ki ga je izdala upravna enota Maribor, kjer ima varna hiša Nova prijavljen sedež,” je dodal Keder.

Dve milijardi pomoči za novo državo Sveže samostojna država Kosovo bo potrebovala približno dve milijardi dolarjev tuje pomoči, od tega naj bi polovico zagotovila Evropa. Takšne ocene prihajajo iz ust Dana Frieda, namestnika ameriške zunanje ministrice, ki ob tem poudarja, da sta dve milijardi le groba ocena . Druga polovica predvidene denarne pomoči naj bi prišla od ZDA in institucij, kot sta Svetovna banka ter Mednarodni monetarni sklad.Ameriški kongres je že odobril 350 milijonov pomoči novonastali državi, katere samostojnost so med prvimi priznale prav ZDA. Da bi pomagale kosovskemu gospodarstvu zaživeti, se bodo ZDA junija udeležile velike konference finančnih darovalcev na Kosovu. Ne moremo kar predvidevati, da je Kosovo na avtopilotu in odkorakati stran. Situacija bo zahtevala nenehno pozornost na najvišji ravni vse do konca te ameriške, op. a. administracije in v naslednjo, še meni Fried.

NFD Holding je predstavnikom Murinega sindikata predstavil možne rešitve položaja v družbi. Valant o predlogu še ni želel javno govoriti, v sindikatu pa pravijo, da jim predlog vliva zaupanje. Lastnik NFD Holdinga Stane Valant Največji lastnik Mure, NFD Holding Staneta Valanta, je danes v Ljubljani predstavnikom Murinega sindikata predstavil možne rešitve položaja v družbi. Skupaj smo ugotovili, da določene možnosti obstajajo. Predstavili smo jim predlog, po katerem bi Muro rešili stečaja, treba pa ga je še dodelati, je po srečanju dejal Valant. O podrobnostih predloga Valant ni želel govoriti, saj mora pridobiti še soglasje vseh udeležencev v procesu. Ko bo predlog dodelan, ga bomo predstavili vsem, ki bi pri tem sodelovali, in tudi javnosti, je povedal Valant. Kdaj bo predlog pripravljen, prvi mož NFD Holdinga ni vedel. Dejal je, da mora biti pripravljen v najkrajšem možnem času , saj Mura nima več dosti časa, ker ne sme izgubiti poslovnih partnerjev. Predsednik sindikata v Muri Drago Forjan je povedal, da so prvič slišali predlog o možni rešitvi in da so zaenkrat zadovoljni, saj jim predlog, ki jim ga po njegovih besedah vsebinsko še niso predstavili, vzbuja nekaj upanja. Na novinarsko vprašanje, kako komentira očitke, da so za sedanje stanje v Muri krivi lastniki, je Valant dejal, da so se nekateri delničarji Mure vseskozi trudili, da je Mura ostajala delujoče podjetje in da je sedanja kriza povzročila marsikaj hudega, med drugim tudi v Muri .

Prihodnje leto pričakujejo nadaljnji porast prodaje tablic, na račun katere se zmanjšuje prodaja osebnih računalnikov. Apple ni več najbolj priljubljen proizvajalec pri nas. Na slovenskem trgu bo v celotnem letu 2013 predvidoma prodanih 79.000 tablic, kar je sedem odstotkov več kot v letu 2012. Prihodnje leto pa naj bi se prodaja povzpela na predvidoma 105.000 tablic, ugotavljajo v mednarodni analitski hiši IDC. Podatki po proizvajalcih, pri čemer še ni upoštevano zadnje letošnje četrtletje, kažejo, da je letos prvo mesto zasedel južnokorejski Samsung, sledita mu Prestigio s sedežem na Cipru in ameriški Apple. Glede na leto 2012 je tako prišlo do večje spremembe. Lani je namreč vodilno mesto zasedal Apple s svojimi tablicami Ipad, za njim pa sta bila Samsung in Prestigio. Slabe novice za osebne računalnike Tablice v zadnjih letih beležijo skokovito rast, ker uporabniki vedno bolj cenijo mobilnost. Vendar pa to po drugi strani zmanjšuje prodajo osebnih računalnikov. V letu 2013 naj bi se tako prodaja v Sloveniji na letni ravni znižala za 14 odstotkov na 141.000 osebnih računalnikov.

Banka Slovenije napoveduje, da bo povprečna inflacija letos znašala 5,6 odstotka, gospodarska rast pa 4,2 odstotka. Banka Slovenije za leto 2009 napoveduje 3,5-odstotno inflacijo, za leto 2010 pa 2,6-odstotno. Gospodarska rast naj bi prihodnje leto dosegla 3,9 odstotka, leta 2010 pa 4,1 odstotka. Centralna banka je napovedi inflacije v obdobju precejšnjih negotovosti popravila močno navzgor, je ob najnovejšem poročilu o cenovni stabilnosti povedal guverner centralne banke Marko Kranjec. Smo v obdobju precejšnjih negotovosti, ki izhajajo ne le iz tujega, temveč tudi domačega okolja. Indikacije kažejo, da lahko pričakujemo, da bo ocena inflacije za letos lahko presegla osnovni scenarij, za ocene gospodarske aktivnosti pa lahko pričakujemo poslabšanje. Marko Kranjec apelira na sindikate in pogajalske skupine, naj gledajo vnaprej. Tveganja pri inflaciji predstavljajo rast cen surovin, predvsem nafte, pa tudi upočasnitev gospodarske rasti v državah, ki so glavne trgovinske partnerice Slovenije. Največje tveganje pa predstavlja porast stroškov dela in indeksacija plač, je orisal direktor analitsko raziskovalnega centra Damjan Kozamernik. Banka Slovenije je zaskrbljena glede zahtev po povečanju plač, ki se pojavljajo v zadnjem času. Ne zanikamo, da je prišlo do višje inflacije od vzdržne, vendar se je treba zavedati, da plače ne smejo naraščati hitreje od produktivnosti, je izpostavil Kranjec in dodal Apeliram na sindikate in pogajalske skupine, da gledajo bolj vnaprej kot samo eno leto ali trenutno leto. Ker centralna banka v rokah nima instrumentov, s katerimi bi vplivala na položaj v ciklu, pričakuje, da bodo svojo vlogo odigrali nosilci ekonomske politike. Tako bi Kranjec v rebalansu letošnjega proračuna najraje videl strukturni presežek. Rezerve obstajajo, je ocenil in dejal, da bi bilo morda treba upočasniti nekatere investicije javnega sektorja . Namestnik guvernerja Andrej Rant pa je ocenil, da je bila pripravljenost Slovenije za prevzem evra zelo dobra. Veliko manjša pa je bila pripravljenost na razmere, ki so nas čakale po prevzemu evra.

Na resnico o vlaganju v Lehman Brothers banko poslanci še čakajo Banka Slovenije je leto 2008 končala s primanjkljajem v višini 29,7 milijona evrov, je članom odbora DZ-ja za finance in monetarno politiko povedal viceguverner BS-a Darko Bohnec. Leto 2008 je Banka Slovenije sklenila z 9,3 milijarde evrov bilančne vsote, po predlanskem primanjkljaju prihodkov nad odhodki v višini 29,7 milijona evrov pa je torej končni rezultat primanjkljaj v višini skoraj 30 milijonov evrov. Na primanjkljaj je vplivalo tudi zmanjšanje knjigovodske vrednosti finančnih sredstev in pozicij v višini 119 milijonov evrov, obseg lani oblikovanih rezervacij pa se je v medletni primerjavi povzpel za 32 milijonov na 62 milijonov evrov. Ob polletju so pozitivni učinki rezervacij že dosegli nekaj manj kot 100 milijonov evrov, je pojasnil Darko Bohnec. Padec BDP-ja zaustavljen V zvezi s svetovno gospodarsko in finančno krizo je viceguverner Banke Slovenija dejal, da kaže, da je nastopila zaustavitev padanja bruto domačega proizvoda BDP ne le v Sloveniji, ampak tudi v njenih najpomembnejših partnericah. BS skrbi rast plač v javnem sektorju Bohnec je kot skrb vzbujajoče dejstvo izpostavil desetodstotno rast plač v javnem sektorju, medtem ko je rast plač v gospodarstvu po zadnjih podatkih znašala 2,3 odstotka na letni ravni. Na tekočem računu plačilne bilance ima Slovenija ob polletju presežek v višini 56 milijonov evrov, medtem ko je bila lani še globoko v primanjkljaju. Prvi podatki za letošnji avgust kažejo na 150 milijonov evrov vredno povečanje kreditiranja gospodarstva. Umiritev posojilne rasti sicer ni povezana le z recesijo, ampak tudi z dogajanjem na mednarodnih finančnih trgih, na katerih so se pogoji zadolževanja zaostrili, je pojasnil Bohnec. Dobički bank so se znižali tudi zaradi številnih slabitev. Vlaganje v Lehman Brothers ostalo brez odgovora Bohnec je odgovarjal tudi na vprašanja članov odbora. Poslanca SDS-a Andreja Vizjaka je zanimala vloga BS-ja pri razbijanju posojilnega krča in višina oslabitev zaradi vlaganja v propadlo Lehman Brothers bank. Bohnec je pojasnil, da se banke v kriznih pogojih obnašajo drugače, iz virov pri ECB-ju pa trenutno črpajo za 1,7 milijarde evrov sredstev, s katerimi lahko refinancirajo posojila. Trofenik Pomanjkanje podatkov obremenjuje delo Na vprašanje o konkretni naložbi v propadlo Lehman Brothers banko Bohnec ni odgovoril, ker naj ne bi imel podatkov. To je sprožilo razpravo članov odbora, ki ugotavljajo, da imajo težave pri pridobivanju verodostojnih podatkov, kar, kot je dejal poslanec Vili Trofenik Zares, obremenjuje njihovo delo . Trofenik je sejo zapustil. Člani odbora so se seznanili tudi s poročilom o stanju in razmerah na trgu finančnih instrumentov v letu 2008 in poročilom o delu Agencije za trg vrednostnih papirjev.

Za slab odziv investitorjev naj bi bil kriva finančna kriza v Sloveniji Gorenje do srede ni uspelo napolniti knjige naročil za delnice v prvi javni prodaji (IPO), poroča agencija Reuters, razlog za slabši odziv od pričakovanega pa naj bi bila tudi finančna kriza in z njo povezana negotovost. Vpis delnic je vodila hiša BZ WBK. »Knjiga naročil ni zapolnjena, vprašanje je, ali bodo investitorji sploh želeli delnice vplačati. Vsekakor pa je vprašljiva kotacija Gorenja v Varšavi,« še poroča Reuters. Gorenje je v Varšavi iskalo lastnike za več kot deset milijonov novih delnic v vrednosti 45 milijonov evrov. Cena delnice je bila pri 4,31 evra in je enaka ceni, po kateri je v prvi dokapitalizaciji jeseni ekskluzivno sodelovala japonska korporacija Panasonic, ki je zanje vplačala 10 milijonov evrov. Gorenje za Reuters povedalo, da bo aktivnosti za kotacijo v Varšavi nadaljevalo do konca leta 2013. Iz Gorenja danes niso sporočili, koliko so uspeli zbrati v današnjem IPO v Varšavi. Zapisali so le, da je "zaključen še en korak dokapitalizacije", rezultati pa bodo znani 18. decembra, ko bodo vsi, ki so delnice vpisali, te tudi plačali. Postopke za dvojno kotacijo nadaljujejo.

Proizvajalec programske opreme Microsoft in proizvajalec računalnikov Hewlett-Packard bosta na Tajvanu postavila tehnološki razvojni center Vodilni svetovni proizvajalec programske opreme Microsoft namerava skupaj z največjim proizvajalcem računalnikov na svetu, družbo Hewlett-Packard (HP), postaviti tehnološki razvojni center na Tajvanu. Družbi želita s tem izkoristiti tajvansko moč na področju informacijsko-tehnološke industrije. V petih letih si obetajo 81 milijonov dolarjev prihodkov Omenjena investicija, katere višino podjetji nista razkrili, naj bi v petih letih ustvarila okrog 81 milijonov dolarjev prihodkov. Tajvanska informacijsko-tehnološka industrija, ki je lani ustvarila okrog 100 milijard dolarjev prihodkov, med drugim vključuje družbi Acer , tretjega največjega proizvajalca osebnih računalnikov pod lastno blagovno znamko na svetu, in TSMC , največjega pogodbenega proizvajalca mikročipov na svetu.

Išče vlada ruskega vlagatelja? Proti TEŠ-evemu sindikalistu Sevčnikarju je zdajšnji direktor Tot uvedel postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sevčnikar za MMC V ozadju je ponudba ruskih podjetij za večinski delež v TEŠ-u 6. Vabljen sem na razgovor pred izročitvijo izredne odpovedi iz krivdnih razlogov. To je korak, preden ti izročijo odpoved. Kot krivdne razloge so navedli stavkovne aktivnosti, ki smo jih izvajali, ko smo ugotovili, da postopki, ki jih peljejo predstavniki države, ogrožajo ekonomsko in socialno varnost zaposlenih v TEŠ-u, je Branko Sevčnikar povedal za MMC. Ob novembrski zamenjavi direktorjev je stavkovna straža TEŠ-a novoimenovanemu direktorju družbe Simonu Totu preprečila vstop v podjetje. Zdaj zapletov s Totom ni več, zato Sevčnikar pravi, da je bil prepričan, da se je žogica umirila . A očitno on oziroma tisti, ki so ga poslali, razmišljajo drugače, je dodal. O dogajanju v energetiki so govorili tudi pri premierju Borutu Pahorju, kjer so se sešli predstavniki Agencije za upravljanje kapitalskih naložb ter krizni ministri Komarjeva Ne držijo očitki Radićeve, da sem kršila zakon Imamo dokaze o ponudbi ruskih tajkunov Po njegovih besedah si njegovo odstranitev želijo nekateri veljaki , ki želijo z energetiko obogateti. V sindikatu so namreč ugotovili, pojasnjuje, da za kadrovskimi rošadami in očitki o poslovanju Termoelektrarne Šoštanj stojijo načrti, da se finančna konstrukcija projekta TEŠ 6, ki je zdaj zgrajena z evropskimi bankami, poruši. V ozadju so dogovori o vstopu ruskih tajkunskih partnerjev v projekt TEŠ 6, in sicer v višini 60 odstotkov vrednosti investicije. Za to imamo pisne dokaze o njihovi ponudbi, ki so jo dali na zadnjem obisku slovenskih predstavnikov vlad in gospodarstva v Moskvi. Uroša Rotnika so zato zamenjali, zdaj sem na vrsti jaz, saj smo v sindikatu proti, da bi kakršen koli tuj partner vstopal v elektrogospodarstvo, razlaga Sevčnikar. Direktor Simon Tot za MMC razlogov za postopek izredne odpovedi proti Sevčnikarju ni želel komentirati, saj je postopek še v teku . O morebitnem prihodu ruskih podjetij v TEŠ 6 nima informacij. Sam se tudi ni udeležil obiska gospodarstvenikov v Rusiji. HSE Ni dogovorov o partnerstvih pri TEŠ-u Medtem pa v Holdingu slovenskih elektrarn zatrjujejo, da ni bilo nikakršnih načrtov ali dogovorov glede vključevanja ruskega poslovnega partnerja v projekt TEŠ 6. Trenutno prav tako ni nobenih dogovorov v smeri strateških partnerstev pri tem projektu, dodajajo. Ali bo do tega prišlo, bo odvisno od prihodnjega poteka dogodkov na projektu, so še povedali. V ZSSS-ju so ogorčeni Na izredno odpoved zaposlitve, ki grozi Sevčnikarju, so se že odzvali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Po besedah predsednika zveze Dušana Semoliča gre pri tem za poskus zastraševanja delavcev, napad na sindikalno gibanje in za dejanje, ki odraža kulturo novega vodstva TEŠ-a. Semolič meni, da je spoštovanje sindikata in priznanje njegovih pravic, vključno s pravico do stavke, novemu vodstvu TEŠ-a očitno nekaj povsem tujega in nesprejemljivega.

New York - Na ameriškem Wall Streetu se je današnje trgovanje začelo pozitivno. Vlagatelji so se pozitivno odzvali na spodbudna poročila o poslovanju nekaterih podjetij, kot je Kraft Foods, poroča ameriška tiskovna agencija AP. V ponedeljek se na borzi v New Yorku zaradi praznika ni trgovalo. Vrednost indeksa Dow Jones se je doslej zvišala za 0,54 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 0,28 odstotka. Podjetje Kraft Foods, ki kupuje britansko družbo Cadbury, je v zadnjem lanskem četrtletju zaradi več kot potrojil dobiček. Ta se je povzpel na 710 milijonov dolarjev, medtem ko je v enakem obdobju leto prej znašal 178 milijonov dolarjev. Pozitivno se trguje tudi na evropskih borzah, kjer trgovanje kroji dogajanje v Grčiji in napovedana pomoč Evropske unije tej močno zadolženi državi. Na borzi v Londonu je vodilni indeks FTSE doslej pridobil 0,85 odstotka, indeks DAX v Frankfurtu se je okrepil za 0,50 odstotka, indeks CAC na pariški borzi pa za 0,37 odstotka.

Z izkupičkom med drugim do manjše zadolženosti Lastnica nekaterih programov Droge Kolinske, ki se prodajajo pod blagovnimi znamkami Droga, Tomatina in Arko, bo 1. januarja 2009 postalo podjetje Orka iz Ljubljane. Gre za program vložene zelenjave in omak, obenem pa za drugo prodajo v nizu prodaj malih programov, ki jih je Droga Kolinska napovedala aprila. Orka bo prevzela tako blagovne znamke kot poslovna sredstva, pa tudi vseh 29 zaposlenih v programu, so sporočili z Droge Kolinske. Kot pojasnjujejo, je odločitev o prodaji rezultat ugotovitve, da nimajo na voljo dovolj sredstev za zagotovitev dolgoročne prihodnosti vseh svojih proizvodnih programov in blagovnih znamk. Kot pričakujejo, bodo do konca leta preneseli na nove lastnike tudi ostale manjše programe, ki jih prodajajo. Prihodke bodo namenili za naložbe v osrednje proizvodne programe in za zmanjšanje zadolženosti. Orka znana po blagovni znamki Luna V Orki pa pravijo, da so z nakupom programa vložene zelenjave in omak naredili nov korak v realizaciji poslovne strategije. Na trgu je družba Orka znana po blagovni znamki Luna, sicer pa že od ustanovitve leta 1991 proizvajajo, prodajajo in posredujejo rešitve z različnih specializiranih področij kemijske industrije. Poleg družbe Orka v Sloveniji skupino Orka sestavlja še pet družb na trgih Slovenije, Hrvaške, Srbije, BiH-a in Kitajske. V letu 2007 je Orka Slovenija ustvarila 70 milijonov evrov prihodkov, skupina Orka pa 120 milijonov evrov.

Prvi mož Svetovne banke, ki se od položaja poslavlja, se je kritično odzval na evropsko reševanje krize evroobmočja. Pravi, da Evropa z ukrepi zamuja, hkrati pa meni, da bi morala imeti vodilno vlogo pri reševanju krize Nemčija. Zoellick se 1. julija poslavlja od najvišjega položaja v Svetovni banki. Evropski voditelji, ki se ukvarjajo z dolžniško krizo, so naredili premalo in prepozno, je prepričan prvi mož Svetovne banke Robert Zoellick, ki se sicer od svojega položaja poslavlja. Ob tem je v intervjuju za nemški tednik Der Spiegel tudi posvaril, da Evropa tvega izgubo vpliva, države v razvoju pa se soočajo z negotovostjo na trgih. Evropski politiki se vedno odzovejo dan prepozno, hkrati pa vedno zagotovijo evro premalo. Potem ko se stvari zaostrijo, pa ponujajo nova likvidna sredstva, pravi in pojasnjuje, da s tem sicer voditelji dobijo več časa, vendar pa to ne rešuje strukturnih problemov evroobmočja. Niti ni več tako pomembno, za kateri model se bodo Evropejci odločili. Za enega bi se morali odločiti, in to storiti hitro, je nadaljeval. V Grčiji slavijo proevropske stranke. Zoellick tudi opozarja, da bo Evropa izgubila globalni vpliv, če se bo še naprej obotavljala in tega se morajo voditelji zavedati. Pri tem meni, da bi morala Nemčija prevzeti vodilno vlogo in zahtevati fiskalne ter strukturne reforme. Izstop Grčije iz evroobmočja bi imel po njegovih besedah enormne posledice, kljub temu pa si Evropa ne bi smela dovoliti, da jo imajo Atene za talca. Ta občutek negotovosti ne bi smel Evrope gnati, da Grčiji ponudi vse, kar si njena vlada zaželi. Če se grško vodstvo odloči za izstop iz evroobmočja, potem mora imeti Evropa pripravljen mehanizem, s katerim se bo na to odzvala, je dodal. V intervjuju za britanski Observer pa je posvaril pred Lehmanovim sindromom , če ne bo pravega odziva. S tem se je oprl na bankrot banke Lehman Brothers septembra 2008, ki je povzročil globalno krizo. Druge države v razvoju pa se morajo po besedah Zoellicka pripraviti na negotovost, ki jo s svojimi težavami prinašajo evroobmočje in drugi finančni trgi. Zaradi negotovost na trgih se začenjajo višati stroški za države v razvoju, pojasnjuje in dodaja, da bo zato življenje težje za vse. Zoellick bo 1. julija položaj prepustil v Južni Koreji rojenemu Američanu Jim Yong Kimu, ki ga je imenoval ameriški predsednik Barack Obama.

Energijska učinkovitost stavb je postala najbolj pomemben dejavnik pri projektiranju. Ne glede na to, ali gre za stanovanjski obje... Energijska učinkovitost stavb je postala najbolj pomemben dejavnik pri projektiranju. Ne glede na to, ali gre za stanovanjski objekt, šolo, pisarno ali drug objekt, je potrebna uporaba gradbenih elementov, ki zagotavljajo energijsko učinkovitost stavbe v celotnem obdobju njenega delovanja. Do zdaj je bila na trgu na voljo kupola za ravne strehe, katere toplotne karakteristike niso ravno ustrezale zahtevam po energijski varčnosti. Zato je podjetje Velux razvilo okno s kupolo za ravne strehe. Odlikujejo ga odlična zvočna izolativnost, toplotna izolativnost U-okna je 1,4 vata na kvadratni meter kelvin, možnost elektrificiranega odpiranja za zračenje in možnost nadgradnje s senčilom. Skratka vse, kar je potrebno za funkcionalen energetsko učinkovit element v ravni strehi, ki dovaja naravno svetlobo v sredino prostora. Pomembno pri tem je, da je izdelek sestavljen iz okna, ki ga še dodatno zaščitimo s kupolo.

Fed pušča odprta vrata za QE3 Pred podaljšanim koncem tedna so se delnice slovenskih podjetij pocenile, najbolj, za 3,5 odstotka, Mercatorjeve in Telekomove. Cena Telekoma je zdrsnila na 70 evrov, vseeno pa je to dva odstotka več kot prejšnji petek. Likvidnost je bila danes zelo nizka. Ni bilo pravega povpraševanja, nekateri posredniki so očitno že na dopustu. Manjše stranke unovčujejo dobičke pri papirjih, ki so letos precej zrasli, na primer pri Triglavu. Na prodajni strani še naprej opažamo prisilne prodaje za poravnavo zapadlih kreditov iz naslova odprodaj zastavljenih vrednostnih papirjev, je negativno četrtkovo trgovanje na Ljubljanski borzi opisal Tomislav Apollonio iz Abanke. Le s Krkinimi delnicami je bil promet 700 tisoč evrov spodoben. Tečaj se je znižal za več kot odstotek, posli pa so se sklepali med 47,70 in 48,03 evra. Indeks SBI TOP 597 točk je izgubil 12,89 točke oz. 2,11 odstotka, kar je največ letos. Tečaji delnic na Ljubljanski borzi LUKA KOPER +0,00 % 10,30 EUR GORENJE -0,18 % 5,61 KRKA -1,24 % 47,90 PETROL -1,51 % 192,00 NOVA KBM -1,52 % 3,25 ZAVAROVALNICA TRIGLAV -1,96 % 14,00 TELEKOM -3,45 % 70,00 MERCATOR -3,61 % 132,05 Nizko podjetniško zaupanje v Evropi Največje evropske borze so po pozitivni sredi spet zdrsnile proti trimesečnemu dnu, kjer so bile v ponedeljek, medtem ko se evro drži nad mejo 1,32 dolarja. Podjetniško zaupanje je po zadnjih podatkih v evrskem območju zdrsnilo najnižje v zadnjih 14 mesecih. Zelo sem zadržan do evropskih delnic. Trgi bodo še nekaj časa na preizkušnji, predvsem pa bi se izogibal delnicam majhnih in srednjevelikih podjetij, ki so izpostavljena dogajanju v evropskem gospodarstvu. Pri podjetjih z veliko tržno kapitalizacijo bi dal prednost tistim, ki veliko prodajo na trgih v razvoju in v ZDA. je komentiral eden izmed strategov pri banki Saxo Bank. Skrbijo predvsem neprepričljivi rezultati finančnih podjetij. Španska banka Santander je imela v prvem četrtletju za 24 odstotkov nižji dobiček. Finančne krivulje na Valu 202 Banke čaka težko leto, nekatere slovenske družbe pa si že lahko obetajo višje dobičke. Tudi Gorenje je nakazalo, da je poslovanje nad ravnijo z lanskega leta. AstraZeneca razočarala z rezultati Dejstvo je, da evropska podjetja objavljajo slabše poslovne rezultate prvega četrtletja kot ameriška. Le polovica evropskih podjetij je do zdaj dosegla ali presegla pričakovanja analitikov, medtem ko je na drugi strani Atlantika takšnih podjetij več kot 80 odstotkov. Danes so se delnice farmacevtskega podjetja AstraZeneca pocenile za šest odstotkov, saj se je prodaja v prvem četrtletju znižala za 11 odstotkov. Prvi mož podjetja David Brennan bo 1. junija odstopil. Tudi Deutsche Bank je z le 1,4 milijarde evrov dobička razočarala. Delnice so se pocenile za skoraj štiri odstotke in poskrbele, da je frankfurtski delniški indeks DAX30 zdrsnil pod 6.700 točk. Večji zdrs je preprečil sedemodstotni skok delnic Volkswagna. Četrtletni dobiček je poskočil za deset odstotkov, na 3,2 milijarde evrov, prihodki pa za četrtino, na 47,3 milijarde. Cena brenta nad 119 dolarji Cena nafte vrste brent se je povzpela nad 119 dolarjev, kar je povezano z optimističnimi ocenami ameriške centralne banke oziroma z njeno napovedjo, da pušča odprta vrata za morebiten tretji krog kvantitativnega sproščanja QE 3. Ben Bernanke meni, da je trenutna monetarna politika ravno pravšnja. Brent je sicer včeraj za hip zanihal precej pod 118 dolarjev, potem ko so bili objavljeni podatki o visokih zalogah nafte v ZDA. V Reutersovi anketi so analitiki napovedali, da bo povprečna cena nafte vrste brent v letošnjem letu 117,30 marčevska napoved 114,70, povprečna cena lahke nafte pa 105,60 dolarja prej 104,60 dolarja. Dodajmo, da je imelo največje ameriško naftno podjetje Exxon Mobil v prvem četrtletju namesto lanskih 10,65 le 9,5 milijarde dolarjev dobička, kar je povzročilo petodstotni padec delnic. Skoraj desetodstotni skok Applovih delnic V New Yorku so borzni posredniki v sredo pozdravili navdušujočo rast Applovega četrtletnega dobička, saj je proizvajalec iPhonov skoraj podvojil dobiček. Delnice so poskočile za devet odstotkov, na 610 dolarjev. Indeks Nasdaq 3.029 točk pa za 2,30 odstotka, kar je rekordna letošnja rast. Na 0,69-odstotno zvišanje elitnega indeksa Dow Jones 13.090 točk je vplivala 5,3-odstotna rast Boeingovih delnic. Proizvajalec letal je posloval bolje od pričakovanj. Da vlagatelji od največjih ameriških korporacij zahtevajo le najboljše, dokazuje Caterpillar. Wall Streetu ni bilo dovolj, da je dobiček povišal za 29 odstotkov. Ker je bilo podjetje precej skeptično glede kitajske in brazilske rasti, so delnice padle za skoraj pet odstotkov.

Nekdanja ukrajinska premierka je zavrnila zdravljenje v bolnišnici v Harkovu Vodjo ukrajinske opozicije Julijo Timošenko so danes prepeljali nazaj v zapor, potem ko je zavrnila zdravljenje v bolnišnici v Harkovu, kamor so jo pripeljali zaradi bolečin v hrbtu. Zaradi zdravstvenih težav se nekdanja ukrajinska premierka ni udeležila novega sodnega procesa, ki se je začel v četrtek. Nekdanja premierka, ki so jo iz zapora v petek nepričakovano pripeljali v bolnišnico v Harkovu, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ni dopustila, da bi se je dotikali ukrajinski zdravniki. "Žal je Julija Timošenko kljub našim trdnim priporočilom odločno zavrnila zdravljenje," je dejala namestnica ministrice za zdravje Raisa Moisejenko. Dodala je, da "bolnišnica ni hotel in da se morajo ljudje v njej podvreči zdravljenju". Foto: BloombergTimošenkova bi se zdravila v Nemčiji, doma se boji zastrupitve Podporniki Timošenkove trdijo, da so nekdanjo premierko v bolnišnico prepeljali pod prisilo. Timošenkova je namreč zavračala zdravljenje v ukrajinskih bolnišnicah, dokler skupina nemških zdravnikov, ki so Timošenkovo letos pregledali, ni odobrila klinike v mestu Harkov. V tem mestu Timošenkova trenutno prestaja sedemletno zaporno kazen zaradi zlorabe položaja. Njen glavni nemški zdravnik je dejal, da je globoko nezaupanje Timošenkove do ukrajinskih zdravnikov pomemben dejavnik, ki ovira zdravljenje. Člani nemške zdravniške skupine do dejali, da je Timošenkova izrazila strah, da jo bodo lokalni zdravniki zastrupili ali okužili z boleznijo, potem ko se je eden izmed njenih nekdanjih sodelavcev v zaporu okužil z hepatitisom. Čaka jo še sojenje zaradi domnevne utaje davkov V novem sodnem procesu Timošenkovo bremenijo utaje davkov in poneverb v času, ko je vodila državno elektrodistribucijsko podjetje v 90. letih minulega stoletja. Če jo bodo spoznali za krivo, ji grozi še dodatnih pet let zapora. 51-letnica je oblastem poslal uradno pismo, v katerem je zapisala, da trpi za prevelikimi bolečinami, da bi se sojenja lahko osebno udeležila.

Odbor za strokovno-medicinska vprašanja zdravniške zbornice Slovenije je UKC Maribor po smrti 16-mesečne deklice na tamkajšnji pediatriji naložil takojšnjo uvedbo nujnih ukrepov. Tako morajo zagotoviti natančen protokol za oceno stopnje dehidracije in sheme rehidracije bolnikov, uvesti boljši nadzor huje bolnih otrok s pripomočki za oživljanje ob otrokovi postelji ter izvajati redne vaje zdravnikov in medicinskih sester iz oživljanja, skupaj s prepoznavanjem znakov za kritično bolezen otroka, so navedli na zbornici. Smrt 16-mesečne deklice 16-mesečno deklico so na kliniko za pediatrijo sprejeli z delovno diagnozo okužbe z rotavirusi. Hospitalizirana je bila skupaj z mamo, med diagnostičnim postopkom pa se je izkazalo, da gre še za dodatne zaplete, konkretno za pljučnico s sumom na sepso. Približno pet ur po sprejemu je prišlo do zastoja dihanja in srca, bolnica pa je tretji dan po hospitalizaciji umrla, so tedaj navedli v UKC Maribor. Strokovna komisija, ki je opravila izredni ekspertni strokovni nadzor z mnenjem v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, je pregledala celotno medicinsko dokumentacijo 16-mesečne deklice, ki je na mariborski pediatriji umrla aprila po okužbi z rotavirusi, ter opravila pogovore z dežurno zdravnico, zdravstvenim osebjem in starši deklice. Na tej podlagi je komisija v procesu zdravljenja deklice ugotovila več pomanjkljivosti, navajajo na zbornici. Med pomanjkljivostmi navajajo, da je bila pri obravnavi deklice pomanjkljivo zabeležena ocena kliničnega stanja ob sprejemu otroka, nadzor nad otrokom na oddelku je bil pomanjkljiv, oživljanje pa ni potekalo v skladu z veljavno doktrino, po kateri je potrebno začeti z oživljanjem otroka na mestu in po eni minuti oživljanja poklicati na pomoč. Odbor za strokovno-medicinska vprašanja pričakuje, da bo UKC Maribor z izvajanjem naloženih ukrepov pričel takoj, hkrati pa je predlagal tudi ponovni strokovni nadzor na Kliniki za pediatrijo UKC Maribor čez tri mesece. Strokovna komisija bo pri ponovnem nadzoru preverila, ali na mariborski Kliniki za pediatrijo ustrezno izvajajo vse predlagane ukrepe, da bi v prihodnje preprečili takšne in podobne primere, so še zapisali na zdravniški zbornici.

Japonci so sporočili, da bodo v naslednjih treh letih lansirali kar pet novih modelov. Gre za največjo "ofenzivo" od začetka prejšnjega desetletja Pri Mazdi so pravkar predstavili novo trojko, zdaj pa sporočajo, da se ne bodo kar tako ustavili. V prihodnjih treh letih tako lahko pričakujemo pet novih modelov, čeprav podrobnosti še niso razkrili, gre za največji naval novih avtomobilov po predstavitvi Mazde3, Mazde6 in RX-8 od začetka prejšnjega desetletja. Jeremy Thompson, Mazdin izvršni direktor za Veliko Britanijo, je povedal, da bo družba v prihodnjem letu in pol do dveh nadaljevala s produktivno rastjo. Napovedal je svetlo prihodnost v časih, ko preostanek avtomobilske industrije stagnira. K temu naj bi pripomogli novi modeli, kot so nova Mazda2, manjši športni terenec CX-3, Mazda6 coupe ter enoprostorski različici Mazde3 in Mazde6.

Predsednica LDS in notranja ministrica Katarina Kresal ocenjuje, da so obtožbe Kosove komisije o korupciji hude in da jih mora razčisti sodišče, ki ima zadnjo besedo, kaj je prav in kaj ne Foto: Urban Štebljaj »Mnenje je načelno. ... Odvetniki ne odgovarjajo svojih strank, ampak jih je le zastopajo. ... Zbornica izpodbija ugotovitve informacijske pooblaščenke v sodnem postopku kot nezakonite in nepravilne.« S temi trditvami se je notranja ministrica in predsednica LDS Katarina Kresal odzvala na načelno mnenje Kosove komisije za preprečevanje korupcije. Kosova komisija je danes sprejela načelno mnenje, v katerem ravnanje Zbornice fizioterapevtov Slovenije, ki jo je vodila mama Katarine Kresal Friderika Kresal označila za koruptivno. Omenjena zbornica je pridobila status reprezentativnosti tako, da je v zbornico včlanila nekaj desetin članov brez njihove vednosti ali privoljenja, vsaj na enem sestanku pa je sodelovala tudi Katarina Kresal. Več o tem si preberite v članku Kos: Kresalova sodelovala pri korupciji . "Najslabše pa je, da kaj ostane v zraku" Od protikorupcijske komisije ministrica pričakuje, da - če obstaja najmanjši sum korupcije - izpelje stvar do konca. »Najslabše pa je, da kaj ostane v zraku in neraziskano,« je dejala Kresalova, ki se čudi, da Kosova komisija ne bo podala ovadbe tožilstvu. »Obtožbe so hude.« Če Kosova komisija meni, da je nekaj koruptivno dejanje, naj to razišče do konca, pravi Kresalova. »Pooblaščenci zbornice ugotovitve informacijske pooblaščenke spodbijajo v sodnem postopku. Samo sodišča lahko dajo končno sodbo, kaj je prav in kaj ne,« je sklenila Kresalova. "Znotraj koalicije ni bojev" Kresalov je tudi zanikala, da bi bile med koalicijskimi partnerji LDS in Zares trenja. »Obstaja odprto konstruktivno vzdušje, v katerem si povemo, kar si mislimo,« je poudarila Kresalova in dodala: »S kolegom Golobičem se normalno pogovarjava in ne bijeva nobenih bojev.«

Padavine zajele Slovenijo, ponekod so se pojavile nevihte. Veter je lomil drevesa in odkrival strehe, strele netile požare. Vse o trenutnih vremenskih razmerah na vreme.net. Vročinski val je ustavljen. Padavine so se pojavile popoldan, ponekod so se pojavljale krajevne plohe in nevihte, ki se bodo ponoči razširile še na sever države. Dež, ki ga spremljajo veter in strele, je že povzročil nekaj težav. Gasilci na Koroškem so imeli po 19. uri veliko dela. V občini Mežica je veter odlomil nekaj večjih vrhov dreves, gasilci so jih odstranili s pešpoti. Na območju Železarne Ravne je močan veter podrl nekaj dreves - tudi te so že razžagali in odstranili. V občini Prevalje pa je veter odkril del na novo pokritega ostrešja osnovne šole. Okoli 19.30 pa je v Murski Soboti ponovno odkrilo del strehe na trgovini Obi – enako se je zgodilo že ob zadnjem neurju. Gasilci so okoli 400 kvadratnih metrov strehe prekrili s PVC-folijo. V Cirkulanah pa se je drevo podrlo na cesto. Težave so se pojavljale tudi v osrednji Sloveniji. Nekaj po 19. uri je v naselju Smolnik v občini Dobrova v stanovanjski objekt udarila strela. Gasilci so ugotovili, da je šlo za vodno strelo, ki ni zanetila požara. Okoli pol osme je zaradi udara strele zagorela stanovanjska hiša v Ljubljani. Nekaj pred osmo uro pa se je zaradi udara strele podrlo drevo v naselju Ladja v občini Medvode. Gasilci so podrta drevesa odstranjevali na več mestih v Ljubljani (na Dunajski cesti je drevo podlo na osebni avtomobil) in Trati v Radomljah. Jutri bomo lažje dihali Jutri zjutraj bo še precej oblačno, čez dan pa pretežno jasno. Najvišje dnevne temperature bodo med 21 in 25, na Primorskem pa okoli 29 stopinj Celzija. Če je vreme tudi pri vas povzročilo težave, nam preko spodnjega obrazca opišite dogajanje in pošljite fotografije.

V Izoli se bodo usposabljali za boljše ukrepanje ob morebitnih nesrečah na morju. "Dali smo pobudo za takšno usposabljanje, kajti ko se na morju kaj zgodi, je za nas zelo pomemben čas od obvestila do začetka reševanja. Tukaj je pomembna vsaka minuta, ob takih situacijah se ne sme mečkati in čakati," nam je povedal kapitan Davorin Fantulin pred jutrišnjim začetkom subregionalnega usposabljanja Odziv na večje nesreče na morju. Grozeči tankerji Na Jadranskem morju se je do zdaj zgodilo le nekaj manjših ladijskih nesreč. Po nekaterih podatkih pa na leto v Trst pluje okoli 400 tankerjev z nosilnostjo okrog sto tisoč ton, proti Benetkam 250 tankerjev, na Reko pa 70. Usposabljanje, ki pri nas poteka prvič, organizira Slovenija skupaj z Regionalnim centrom za ukrepanje v primeru onesnaženja Sredozemskega morja (REMPEC) in bo v Izoli trajalo vse do četrtka, udeležili pa se ga bodo predstavniki vseh jadranskih držav in Grčije. Jadran je zaprto morje "Usposabljanje je pomembno za vse države ob Jadranu, da bomo znali hitreje in pravilno ukrepati ob morebitnih nesrečah. Jadran je namreč zaprto morje, in ker onesnaženje ne pozna meja, so posledice hujših nesreč lahko katastrofalne za vse države ob njem," dodaja Fantulin. Povod za usposabljanje je bila tudi nedavna nesreča turške tovorne ladje ob hrvaški obali blizu Rovinja ter dejstvo, da je severno Jadransko morje vse bolj obremenjeno s pomorskim prometom, kar povečuje možnosti za nesreče ladij in onesnaženja morja. "V tržaško pristanišče prihaja s tankerji na leto okoli 37 milijonov surove nafte, in vsi držimo pesti, da se ne zgodi nobena nesreča," še dodaja Fantulin.

Mlađan Dinkić, srbski minister za gospodarstvo je za prihodnje leto napovedal najmanj šest milijard dolarjev tujih neposrednih investicij Srbski minister za gospodarstvo Mlađan Dinkić je napovedal, da Srbija prihodnje leto pričakuje za najmanj šest milijard dolarjev tujih neposrednih investicij. Dinkić sicer ni podrobneje pojasnil, koliko od tega zneska naj bi odpadlo na "green field" naložbe in koliko na privatizacijo podjetij. Kot je dejal, je prioriteta gospodarske in razvojne politike srbske vlade privatizacija šestih velikih javnih podjetij, pri čemer ni navedel, katerih, in okrepitev hitro rastočih panog, prednostno podjetij s področja informatike in telekomunikacij, elektronike in avtomobilske industrije. Razvoj avtomobilske industrije Za ta namen je Srbija oblikovala posebno cono za informatiko in telekomunikacije v vojvodinski Inđiji in posebno cono za področje elektronike v Nišu. Razvoj avtomobilske industrije naj bi po Dinkićevih besedah spodbudilo zanimanje tujih vlagateljev za postavitev proizvodnje avtomobilskih delov v Srbiji, ki bi jih lahko nato izvažali v Rusijo, s katero ima Srbija sklenjen brezcarinski sporazum. Dinkić je tudi napovedal, da bodo investitorji v omenjenih conah imeli različne davčne ugodnosti, pa tudi brezplačna zemljišča za gradnjo. Ob tem je dejal, da v Srbiji ob koncu leta pričakujejo inflacijo med devet in 10 odstotki.

Dokapitalizacija se je končala aprila Delnice Nove Kreditne banke Maribor, ki jih je banka izdala ob dokapitalizaciji aprila, so začele kotirati na Ljubljanski in Varšavski borzi. Na obeh borznih trgih bo po izhodiščni ceni osem evrov tako začelo kotirati 39.122.968 delnic. V NKBM-ju pojasnjujejo, da so se za uvrstitev delnic na Varšavsko borzo odločili, ker je ta po njihovi oceni ena izmed zanimivejših za vzporedno kotiranje delnic banke. Po tržni kapitalizaciji je namreč največja na območju Srednje in Vzhodne Evrope, posebej pa je zanimiva tudi zaradi poljskih institucionalnih vlagateljev, ki so z zakonodajo omejeni na Varšavsko borzo. Dokapitalizacija NKBM-ja je potekala aprila, banka pa je z izdajo novih delnic iztržila 104,3 milijona evrov. Sama dokapitalizacija je dvignila precej prahu, zlasti zaradi spora med Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb RS AUKN in gospodarsko ministrico Darjo Radić. Agencija je namreč prednostno pravico prenesla na tri družbe v večinski državni lasti - Gen Energijo, Elektro in Pošto Slovenije -, ki so kupile za 47,5 milijona evrov svežih delnic, čeprav so drugi vlagatelji pokazali interes za nakup vseh ponujenih delnic. Predsednik uprave banke Matjaž Kovačič je ob tem opozarjal, da so za banko najpomembnejši finančna kondicija, kapitalska ustreznost in mednarodni ugled. Glede na to, da bi lahko celotno ponujeno emisijo unovčili pri mednarodnih investitorjih, je to za banko, ki tako ne bi potrebovala državne pomoči, veliko priznanje, pravi Kovačič.

Dunaj - Zaradi kompleksnosti in potrebnih naporov obstaja precejšnje tveganje neugodnega razpleta krize v območju evra, ocenjujejo v družbi za upravljanje Raiffeisen Capital Management. V družbi sicer pričakujejo, da bo reševanje krize na koncu pripeljala do vzpostavitve t.i. transferne unije, vendar pa je nevarnost razpada sistema na poti velika. Da bi se sprostil trenutni dolgoročno nevzdržni pritisk finančnih trgov, sta po mnenju Roberta Senza, glavnega naložbenika za področje globalnih obveznic pri Raiffeisen Capital Management, mogoča le dva scenarija. Bodisi se bodo zmanjšali napori za reševanje krize, kar bo posledično privedlo do tega, da se bo sistem, ki se je do zdaj ohranjal, sesedel vase, ali pa bo prišlo do mobilizacije dodatnih virov, s pomočjo katerih bo mogoče nalogo na koncu morda le zadovoljivo izpeljati do konca. "Zaradi kompleksnosti in potrebnih naporov obstaja precejšnje tveganje neugodnega razpleta trenutnih razmer. Že najmanjša odstopanja od začrtanih določil utegnejo ogroziti ves sistem," meni Senz. Napori za ohranjanje statusa quo niso več dolgoročno vzdržni Ta sicer na koncu procesa, če bo ta uspešen, pričakuje oblikovanje transferne unije, ki bi omogočala medsebojna jamstva bogatejših in fiskalno stabilnejših članic za revnejše oziroma manj stabilne države območja skupne valute. Gre dejansko za napoved skupnih evrskih obveznic. "Velik pritisk na kapitalskih trgih in strah pred dokončnim zlomom bosta slednjič privedla do transferne unije. Nenehni napori, ki so potrebni za stabiliziranje sistema in ohranjanje statusa quo, dolgoročno namreč preprosto niso več vzdržni," napoveduje Senz. Pri tem pa opozarja, da nobena sprememba ni mogoča brez temeljne reforme evrskega območja. Kapitalski trgi bodo tako po njegovih besedah izsilili fiskalno in bančno unijo, kar pa je le korak v smeri transferne unije. "To bi bilo v prvi vrsti sicer v nasprotju z nemškimi interesi, toda za temeljito zajezitev problema se medsebojnemu jamstvu za javni dolg med članicami evrskega območja ne bo mogoče izogniti," pravi Senz. ECB bo prevzela vlogo ameriškega Feda Ta napoveduje še, da bo Evropska centralna banka (ECB) verjetno v tem scenariju podobno kot ameriška Federal Reserve prevzela vlogo "banke vseh bank". Pomen posameznih držav članic evrskega območja se bo nadalje zmanjšal, zamenjala pa naj bi jih suverena "super država". "Seveda pa, in zaradi tega je tveganje neugodnega razpleta še toliko večje, mora biti tovrstna državna tvorba demokratično legitimna. Politični izziv bo torej zbrati volivce in jih prepričati o tem pomembnem koraku," pravi Senz. Ker pa to prepričevanje morda ne bo obrodilo sadov, ostajajo obeti za evrske državne obveznice zadržani, so sporočili iz Raiffeisen Capital Management.

Ko pri prvi informativni tabli mislite, da ste že bliže Ljubljani, pred drugo tablo presenečeno ugotovite, da je Ljubljana v resnici bolj oddaljena kot prej. To lahko doživite na primorski avtocesti. Pozorna bralka nas je obvestila, da je na primorski avtocesti pri odcepu za Razdrto v smeri proti notranjosti države cestna tabla, na kateri piše, da je do Ljubljane 54 kilometrov. Dober kilometer naprej, na drugi tabli, pa je do Ljubljane 55 kilometrov. ˝Namesto da bi se približevali, se torej oddaljujemo. Da gre za napako, je razvidno že iz pravilno zmanjšane razdalje do Postojne na drugi tabli. Domnevam, da bi prenekaterega turista lahko ti dve tabli zmedli,˝ pravi naša bralka. ˝Če so že postavljeni, naj bodo napisi vsaj pravilni. Kakšen je sicer njihov smisel?˝ se še sprašuje. ... čez nekaj kilometrov pa presenečeno ugotovite, da je Ljubljana bolj oddaljena kot prej. © Petra Božič Napisa bodo popravili Na napako smo opozorili Družbo za avtoceste v RS (Dars), v kateri so nam zagotovili, da bodo napisa v kratkem ustrezno popravili, tako da se bosta tabli ujemali. ˝Tabla, na kateri je do Ljubljane 55 kilometrov, je bila postavljena leta 1974, druga pa po letu 1994. Nastal položaj je torej posledica faznosti gradnje avtocest in dejstva, da se na starejših, torej že zgrajenih odsekih avtocest prometna signalizacija ne zamenjuje vsako leto,˝ pojasnjujejo napako. ˝V vmesnem obdobju se je spremenilo tudi pojmovanje oddaljenosti od Ljubljane (center ali obvoznica), razdalje na starih tablah pa se vse naenkrat niso popravljale.˝ V tem primeru očitno že več kot 15 let ne.

Pivovarna Laško je po nerevidiranih podatkih lani ustvarila 6,3 milijona evrov izgube. Celotna skupina ima sicer še 265,9 milijona evrov dolgov. Predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko Pivovarna Laško je lani ustvarila 11,2 milijona evrov dobička iz poslovanja EBIT ter 18,2 milijona evrov denarnega toka iz poslovanja EBITDA, kar je za 23,5 odstotka manj kot leto prej. Negativen rezultat je posledica presežka finančnih odhodkov nad finančnimi prihodki iz naslova obresti v višini 8,7 milijona evrov ter iz naslova slabitev finančnih naložb v vrednosti 9,9 milijona evrov, je družba danes sporočila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Finančne obveznosti Pivovarne Laško, katere največji, 19,5-odstotni lastnik je Nova Ljubljanska banka, so konec decembra lani znašale 265,9 milijona evrov in so za 3,6 milijona evrov manjše glede na december leta 2009. Kapital družbe je lani upadel za dobrih pet milijonov evrov na 124,2 milijona evrov. Po oceni vodstva Pivovarne Laško je splošna in finančna kriza, ki se je lani še poglobila, zajela tudi dejavnost proizvodnje in prodaje pijač ter pomembno vplivala na poslovanja podjetja. Količinska prodaja se je tako lani glede na leto 2009 zmanjšala za 4,2 odstotka. Družba je namreč v letu 2010 prodala 9,6 milijona hektolitrov pijač, kar je za 428.000 hektolitrov manj kot leta 2009. Pivovarna Laško tako lani ni dosegla načrtovane količinske prodaje. Prodaja na domačem trgu, ki je znašala 718.325 hektolitrov, se je v letu 2010 glede na leto prej zmanjšala za desetino, medtem ko je prodaja na tujih trgih porasla za 17,4 odstotka. Predvsem se je povečala prodaja na trgih EU, medtem ko se je prodaja na tradicionalnih trgih nekdanje Jugoslavije zmanjšala. Z nerevidiranimi poslovnimi rezultati Pivovarne Laško in skupine Pivovarne Laško so se na ponedeljkovi seji seznanili tudi nadzorniki, ki so potrdili tudi finančni koledar objav Pivovarne Laško. Leta 2009 je izguba pivovarne znašala okoli 45 milijonov evrov.

Velenje - Gorenje je prevzelo družbo Atag Europe, ki ima sedež v Duivenu in je največja družba na področju bele tehnike v Beneluksu. Kot pravi predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, ki je v torek z direktorjem in lastnikom Philipom Aleksandrom Sluiterjem sklenil pogodbo o nakupu stoodstotnega lastniškega deleža družbe, gre za največji prevzem v zgodovini Gorenja, s katerim uresničujejo strategijo hitro rastočega vseevropskega povezovalca v panogi. Kupnina znaša 130 milijonov evrov in jo bo Gorenje poravnalo delno z dodatnim dolžniškim kapitalom, delno pa z odsvojitvijo lastnih delnic v korist družbe Home Products Europe, ki bo po pridobitvi teh delnic postala kvalificiran delničar Gorenja. Po pogodbi se približno milijon lastnih delnic odsvoji po ceni, ki predstavlja šestmesečno povprečje enotnega tečaja delnice Gorenja in naj bi znašala okoli 37 evrov. S tem je Gorenju uspel dober posel, saj so po naših izračunih taiste lastne delnice v preteklosti kupovali po povprečni ceni 23 evrov. Kot je pojasnil Franjo Bobinac, se je družba Home Products Europe zavezala, da z delnicami Gorenja ne bo razpolagala štiri leta. V tem obdobju bodo te delnice zastavljene v korist Gorenja za morebitna tveganja iz naslova poslovanja družbe Atag pred uveljavitvijo pogodbe. V torek podpisana pogodba bo stopila v veljavo po pridobitvi soglasja pristojnega organa za varstvo konkurence, to pa bo predvidoma do konca meseca junija. "Nakup družbe Atag je zgodovinski mejnik v razvoju Gorenja, saj z njim pridobivamo pomemben tržni delež v Beneluksu, hkrati pa zaokrožamo nabor svojih blagovnih znamk z blagovno znamko najvišjega cenovnega razreda, kar nam bo omogočilo pomembno utrditev položaja skupine Gorenje v Evropi," pravi Bobinac in pričakuje številne sinergije na področju trženja, nabave, produktnega menedžmenta in proizvodnje. Nakup ne bo vplival na zaposlene v proizvodnji Gorenja, saj se Atag ukvarja le z razvojem, nabavo in prodajo lastnih izdelkov, proizvodnjo pa zagotavlja prek zunanjih partnerjev. Bobinac je prepričan tudi o tem, da bo imel prevzem velik vpliv na uspešnost skupine Gorenje. Že letos naj bi se marža EBITDA povečala za 7,89, donosnost prodaje za 2,18 in donosnost na kapital za 7,08 odstotka. mojca.grusovnik@dnevnik.si

Turizem. Mariborski hoteli slabše obiskani kot v Celju. Kresovanja kljub dežju. “V primerjavi z lani smo kar 50-odstotno slabše zasedeni. To je veliko slabše od pričakovanj,” pravi Vasja Ilešič, vodja naselja Bolfenk. Mariborski hoteli so namreč v tem času zasedeni le polovično, namestitveni objekti na Pohorju pa bolj ali manj celo samevajo. Nekoliko bolj kot v naselju Bolfenk so zadovoljni v Termah Maribor, kjer imajo polovično zasedenost hotelov, gostje pa v povprečju ostajajo tri dni. Vse več obiskovalcev Veliko enodnevnih turistov. Kar stoodstotno povečanje števila obiskovalcev v primerjavi z letom prej imajo v Turističnoinformacijskem centru Maribor, v katerem se sicer še vedno oglasi največ Slovencev. Sledijo Avstrijci, Italijani in Nemci. Polni brez popustov Bolje zasedena so zdravilišča na Celjskem. Nad dobrim obiskom so presenečeni predvsem v nedavno odprtih Rimskih termah, kjer je kar 80 odstotkov gostov Slovencev. “V prvem delu praznikov smo bili skoraj stoodstotno zasedeni, čeprav smo aranžmaje prodajali brez popustov,” pa ugotavlja Vasja Čretnik iz Term Olimia v Podčetrtku. Največji kres bo v Rušah Ob nekdanji stavbi Tovarne dušika v Rušah pri Mariboru pa bo jutri zvečer zagorel največji kres v Sloveniji. “Visok je devet metrov in ga bomo prižgali tudi ob dežju,” napoveduje Boštjan Lesjak, vodja kresovanja, katerega strošek ocenjuje na sedem tisoč evrov. “Večino so pokrili sponzorji, 30 odstotkov pa bo prispevala občina,” pove. Tradicionalno kresovanje bo tudi v Koblarjevem zalivu in na nekdanjem strelišču v Radvanju. “Poskrbeli bomo tudi za najmlajše, pričakujemo pa okoli dva tisoč obiskovalcev,” pravi Samo Papež iz Turističnega društva Radvanje.

V nekaterih krajih po državi se zaradi daljšega sušnega obdobja že srečujejo s pomanjkanjem vode. O težavah tako poročajo iz naselja Kandrše v občini Zagorje ob Savi. Tam so morali zaradi pomanjkanja vode pričeti s prečrpavanjem vode v lokalni rezervoar, ki je v celoti presahnil. "Ostale so le še kapljice," so za zurnal24.si dejali v PDG Kandrše, ki so prebivalcem priskočili na pomoč. Brez vode je tako ostalo okoli dvajset hiš v naselju Kandrše in delu naselja Vidrga. Dežja bo le za vzorec Sušno obdobje se bo v Sloveniji očitno nadaljevalo tudi v prihodnjem tednu. Nekaj dežja lahko sicer pričakujemo danes zvečer in jutri. A količine ne bodo velike, saj bodo nastajale le posamezne kratkotrajne plohe. Jutri pa, kot so zapisali na spletni strani Agencije za okolje RS, lahko tu in tam pade kakšna kaplja dežja. Od ponedeljka naprej nas spet čaka sončno in toplo vreme. Več o vremenu na www.vreme.net. Podrobnejšo napoved vremena za prihodnje dni pa boste lahko jutri dopoldne prebrali na naši spletni strani. Pri tem gasilcem težave povzroča tudi strm teren, ki avtocisterni onemogoča dostopa. Gasilci so si tako morali pomagati s 350 metrov dolgo cevjo. V PGD Kandrše so ob tem še dejali, da s pomanjkanjem vode na omenjenem območju v preteklosti še nikoli niso imeli težav. "Vedno je bilo še preveč vode," so še dodali. Težave tudi v Žirovnici in na Jesenicah Že vse od 17. februarja letos pa se s pomanjkanjem vode srečujejo tudi v občinah Jesenice in Žirovnica. Javno komunalno podjetje Jeko-in tako opozarja, da lahko v višje ležečih predelih v popoldanskih in večernih urah prihaja do motene oskrbe z vodo. "Zato je izdan ukrep prepovedi pranja avtomobilov, prav tako je prepovedana kakršna koli raba pitne vode iz javnega omrežja, ki ni namenjena oskrbi s pitno vodo. Ukrep velja do preklica," piše na spletni strani Jeko-in.

Ljubljana - Južna Koreja je napovedala finančno injekcijo v višini 20,9 milijarde dolarjev, s katero bo priskočila na pomoč domačemu gospodarstvu, ki je prvič po 11 letih zašlo v recesijo. Finančna pomoč je kar dvakrat večja od tiste iz časa azijske gospodarske krize v letu 1998, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Južnokorejska vlada bo z obsežno finančno injekcijo pripomogla k ohranjanju delovnih mest in odpiranju novih, povečala investicije ter pomagala revnim in brezposelnim. Po navedbah tamkajšnjega finančnega ministrstva bo finančno pomoč še v tem mesecu potrdil južnokorejski parlament. Izvozno naravnano južnokorejsko gospodarstvo je svetovna gospodarska kriza močno prizadela. Gospodarstvo se je tako v obdobju od oktobra do decembra lani na četrtletni ravni skrčilo za 5,6 odstotka. S pomočjo finančne pomoči naj bi se južnokorejsko gospodarstvo okrepilo za 1,5 odstotne točke. Državni paket pomoči naj bi pripomogel k odprtju 552.000 novih delovnih mest. Število zaposlenih se je februarja v Južni Koreji zmanjšalo za 142.000, kar je največji padec po septembru 2003. Kot poudarja južnokorejska vlada, je ustvarjanje novih delovnih mest najbolj osnovni ukrep v boju proti gospodarski krizi. Del državne pomoči bo namenjen pomoči srednjim in malih podjetjem, del oživitvi regionalnega gospodarstva, sredstva pa bodo namenjena tudi izobraževanju ter okoljsko prijaznim projektom. Določen del pomoči bo južnokorejska vlada namenila tudi ljudem z nizkimi osebnimi dohodki in brezposelnim. Preostanek sredstev, ki ga predvideva vlada, bo namenjen že potrjenim projektom, hkrati pa bo nadomestil sredstva iz naslova znižanja davkov. Ekonomisti odločitev vlade pozdravljajo. Kot poudarjajo, je to za trg močan signal, da vlada dela vse, kar je v njeni moči, da znova oživi gospodarstvo.

Peking - Inflacija je januarja na Kitajskem dosegla 7,1 odstotkov, kar je najvišja inflacija od leta 1996, ko je ta znašala 7,4 odstotka. Predvsem so se zvišale cene hrane, kar je predvsem posledica hude zime, ki uničuje žito in pobija živino. Inflacija na Kitajskem se viša kljub poizkusom države, da jo omili. Najhujša zima zadnjih nekaj desetletij je v državi zvišala cene hrane za vrtoglavih 18 odstotkov. Visoke cene predstavljajo prebivalstvu veliko oviro, saj po ocenah Svetovne banke na Kitajskem živi preko 300 milijonov ljudi v revščini. Januarska inflacija je najvišja od leta 1996, ko se je ta povzpela na 7.4 odstotka. Analitiki opozarjajo, da vremenske razmere niso edini razlog za naraščajoče cene, in da se te lahko zvišujejo tudi, ko se bodo vremenske razmere umirile.

Pomarančne olupke bi lahko izkoristili v trajnostne namene, menijo na univerzi York Na britanski univerzi York so prejšnji teden predstavili nov projekt, s katerim želijo izkoristiti odpadne pomarančne olupke za pridobivanje kemikalij, materialov in goriv, piše na spletni strani institucije. Projekt je plod sodelovanja znanstvenikov iz yorške univerze ter univerz iz brazilskega Sao Paula in španske Cordobe. Profesor James Clark iz centra odličnosti za zeleno kemijo na univerzitetnem oddelku za kemijo je povedal, da bodo iz pomarančnih odpadkov s projektom skušali varno in trajnostno ustvariti dragocene biomasne kemikalije. »V največji pridelovalki pomarančnega soka, Braziliji, po stiskanju pol pomaranče predstavlja odpadek. To nanese tri milijone ton pomarančnih olupkov letno, ki bi jih lahko uporabili drugače. Stranski produkti sokovne industrije tako predstavljajo potencial za številne zmesi, ki bodo bolj dobičkonosni in okolju prijazni kot trenutna praksa obravnave odpadkov. To želimo storiti z izkoriščanjem kemijskega potenciala odpadkov iz prehrambne dobavne verige, in sicer z uporabo tehnologij zelene kemije in naravnih lastnosti živil,« meni Clark.

Nadzorniki Petrola so razpravljali o predlogu za reševanje Istrabenza, a končne odločitve še ni. Minister Lahovnik pa opozarja posle v zvezi s koprskim holdingom je treba skrbno premisliti. Petrol je slabo tretjino Istrabenza kupil jeseni 2007 in za delež v družbi odštel skoraj 200 milijonov evrov. Zaradi naložbe v Istrabenz je Petrol lani ustvaril 55 milijonov evrov izgube. Petrol, ki ima v lasti skoraj tretjino Istrabenza, naj bi bankam upnicam Istrabenza predlagal odkup vseh terjatev s 25-odstotnim diskontom, kar naj bi Petrol stalo okoli 330 milijonov evrov. Petrol naj bi bil terjatve 19 bank upnic pripravljen odkupiti le v celoti. Predlog je sicer pripravila uprava Petrola, ki jo vodi Aleksander Svetelšek. Nadzorniki po končani seji še niso sprejeli odločitve, saj so od Svetelška zahtevali še nekaj dodatnih pojasnil, kako bi odkup terjatev vplival na poslovanje Petrola. Sejo bodo nadzorniki zato nadaljevali v torek, kjer se bodo seznanili z dodatnimi informacijami. Predsednik nadzornega sveta Petrola je Tomaž Kuntarič, ki je tudi predsednik uprave Slovenske odškodninske družbe. Po nekaterih informacijah, ki jih navaja časnik Finance, naj bi večina članov nadzornega sveta Petrola menila, da je načrt reševanja Istrabenza preveč tvegan. Petrol bi Istrabenz reševal tako, da bi po odkupu naložbe holdinga prodajal. A težava je, kot piše časnik, da se Petrol ne more več zadolževati, prav tako pa zaradi izdaje obveznic danes bodo začele kotirati na Ljubljanski borzi ne sme dodatno obremenjevati svojega premoženja. Lahovnik Petrol je eden ključnih slovenskih podjetij Vedeti je treba, da je Petrol že sedaj 49-odstotni lastnik, da ima predkupno pravico na ostali delež in da ima tudi ustrezno večdesetletno pogodbo, tako da je glede tega zelo dobro zavarovan. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik Svetelšek je načrt reševanja Istrabenza v ponedeljek predstavil tudi ministru za gospodarstvo Mateju Lahovniku, vendar vsebina pogovorov ni znana. Sicer pa naj bi Lahovnik že od vsega začetka nasprotoval reševanju koprske družbe. Minister je danes poudaril, da je Petrol eno ključnih slovenskih podjetij in da pričakuje, da bo v prihodnje imel ključno vlogo na energetskem področju ne samo v Sloveniji, pač pa tudi na celotnem območju jugovzhodne Evrope. Mislim, da mora skrbno premisliti, v kakšne posle se spušča v zvezi z Istrabenzom, je poudaril. Po Lahovnikovih besedah se je treba zavedati, da je Petrol že zdaj precej zadolžen, izdal je tudi obveznice. Mislim, da bi bilo zelo nevarno, če bi se sam spustil v prevzem določenega finančnega holdinga, meni minister. Pričakujem, da bodo vse morebitne predloge v zvezi z reševanjem Istrabenza v Petrolu skrbno pretehtali ter da se bo poslovodstvo družbe ukvarjalo predvsem s svojo osnovno dejavnostjo, je dodal. Kakršno koli prevzemanje finančnih holdingov pa seveda ni osnovna dejavnost, je poudaril. Istrabenz je takšen, kakršen je, potopil ga je predvsem finančni holding, od energetike pa ni ostalo dosti, je dejal Lahovnik. Istrabenz ima za 436 milijonov evrov priznanih terjatev Prisilni upravitelj Istrabenza Boris Dolamič je v osnovnem seznamu terjatev priznal za 436 milijonov evrov terjatev. Rok, v katerem so Istrabenzovi upniki lahko podali ugovore na osnovni seznam, se je iztekel 30. septembra. Petrol je slabo tretjino Istrabenza kupil jeseni 2007 in za delež v družbi odštel skoraj 200 milijonov evrov. Zaradi naložbe v Istrabenz je Petrol lani ustvaril 55 milijonov evrov izgube.

Washington - Ameriške pravosodne oblasti naj bi na zahtevo Komisije za vrednostne papirje in borzo (SEC) sprožile kazensko preiskavo proti banki Goldman Sachs, ker naj bi ta v času pred krizo z goljufijo svojim strankam povzročila veliko škodo, sebi pa zagotovila lep zaslužek. SEC je pred dvema tednoma proti banki že vložila civilno tožbo. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, ki se sklicuje na neimenovan zanesljiv vir, naj bi kazensko preiskavo sprožilo državno tožilstvo v New Yorku. Ne v SEC ne v državnem tožilstvu informacije za AP niso želeli potrditi. Preiskava naj bi bila sicer v povsem začetni fazi. V banki so medtem povedali, da jih glede na vse, kar se v zadnjih tednih dogaja okrog Goldman Sachsa, informacija ne preseneča. Če gre za resničen podatek, so zagotovili sodelovanje v preiskavi. Kot je pred dvema tednoma v civilni tožbi zapisala SEC, Goldman Sachs ni razkril ključnih podatkov glede svojih finančnih produktov, povezanih s hipotekarnimi obveznicami, ki jih je prodajal v času, ko se je nepremičninski trg že začel rušiti. Agencija obtožuje banko in njenega podpredsednika Fabricea Tourreja, da ni razkrila, kakšno vlogo je imela ena njenih strank, gre za hedge sklad Paulson & Co., pri oblikovanju in trženju strukturiranih vrednostnih papirjev, ki so bili zavarovani z drugorazrednimi hipotekarnimi obveznicami. Omenjeni sklad naj bi banki plačal okoli 15 milijard dolarjev, da je oblikovala ta produkt, proti kateremu je nato sklad stavil s prodajo na kratko. Po oceni SEC so vlagatelji izgubili okoli milijardo dolarjev. S produktom se je trgovalo leta 2007, ko je v ZDA že prišlo do hipotekarne krize, ki je pomenila začetek poznejše svetovne finančne in gospodarske krize. Vodilni predstavniki Goldman Sachsa, med njimi Tourre in glavni izvršni direktor Lloyd Blankfein, so v torek kar 11 ur preživeli pred senatnim zasliševalnim odborom, kjer so jih tako republikanski kot demokratski senatorji na trenutke zelo burni seji izpraševali o njihovem ravnanju. Tako Blankfein kot Tourre sta se ves čas branila pred očitki in zatrjevala, da so njihove stranke pri teh poslih iskale tveganje ter ga tudi dobile. Kategorično so zanikali goljufijo in trditve, da so v medsebojnih pogovorih omenjene izvedene instrumente označili za ničvredne in oz. za "sra...je". Zatrjevali so, da so zaradi nepremičninske krize tudi sami izgubili 1,2 milijarde evrov in da niso stavili na pok nepremičninskega balona. SEC naj bi sicer poleg teh poslov proučevala še druge transakcije s tveganimi finančnimi orodji, ni pa še jasno, če se bo kazenska preiskava dotaknila tudi njih. V odzivu na novico o preiskavi, so delnice Goldman Sachsa v petek na Wall Streetu izgubile kar devet odstotkov vrednosti, za seboj pa potegnile tudi delnice drugih finančnih družb.

Na Slovenskih železnicah, ki so si samo letos nakopale več kot 20 milijonov evrov izgube, so začeli varčevati. Večina zaposlenih dela le še 36 ur na teden, skoraj 400 delavcev je na čakanju.

Na prvi konstitutivni seji novega upravnega odbora zbornice izvolili predsednico in podpredsednika ter potrdili dosedanjo direktorico Nova predsednica upravnega odbora Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP) je Anka Miklavič Lipušček, ki uspešno vodi Mlekarno Planika iz Kobarida. Anka Miklavič Lipušček s tem prevzema tudi predsedovanje ZKŽP, ki v okviru Gospodarske zbornice Slovenije združuje 300 podjetij, in je na tem mestu zamenjala Alešo Kandus Benčina, sicer predsednico uprave podjetja Medex . Tako se je včeraj na svoji prvi konstitutivni seji odločil novi 25-članski upravni odbor (UO) ZKŽP. Podpredsednik UO in Zbornice je postal Boštjan Kozole, direktor kmetijskega podjetja Evrosad Krško , potrdili pa so tudi štiriletni mandat direktorici zbornice Tatjani Zagorc. Ureditev odnosov v prehrambni verigi Kmetijci in živilci so obravnavali tudi aktualne teme. Med drugim so še posebej poudarili pomen nastajajočega Kodeksa ravnanja udeležencev v verigi preskrbe s hrano. Še vedno menijo, da so šibkejši člen in si prizadevanja za ureditev odnosov v verigi. Sami se že trudijo urediti odnose do primarne proizvodnje, želijo pa si normalizacije odnosov s trgovino.

V Adrii Mobil bodo novo leto začeli s 36-urnim delovnikom. Za prebroditev krize z odprtimi rokami pričakujejo tudi ukrepe vlade. Novomeška družba Adria Mobil bo z novim letom zaradi kriznih razmer na trgu in posledično zmanjšanja proizvodnje prešla na 36-urni delovnik. Hkrati bodo izvajali tudi druge ukrepe, kot so upokojitve in samozaposlovanje, vse z namenom, da se izognejo ugotavljanju velike večine presežnih delavcev, so sporočili iz družbe. Hkrati bodo v družbi v celoti upoštevali tudi ukrepe vlade o pomoči podjetjem za prebroditev krize in pričakujejo, da bodo ti sprejeti in veljavni čim prej. Evropski proizvajalci v panogi karavaninga se v pogojih gospodarske recesije soočajo z izredno zahtevnimi pogoji poslovanja. Čeprav podjetja danes aktivno prilagajamo in racionaliziramo svoje notranje procese ter obenem delujemo v smeri učinkovitejšega in konkurenčnejšega nastopa na naših trgih, pa bo v danih pogojih, brez odločnega in usklajenega ukrepanja ne le gospodarstva, ampak tudi vlade, bodoči gospodarski razvoj nepredvidljiv, so poudarili v družbi. Pričakujejo, da bo vlada z učinkovitimi ukrepi pristopila k finančni razbremenitvi gospodarskih subjektov, ohranjanju delovnih mest ter spodbudam nadaljnjega gospodarskega razvoja. Upadanju trga v panogi se sicer v Adrii Mobil prilagajajo na vseh področjih poslovanja, v proizvodnih zmogljivosti, racionalizaciji notranjih procesov in zaposlovanja, uvedbi krajšega delovnega časa ter dejavnostih pospeševanja prodaje in optimizacije produktov, so še navedli v Adrii Mobil.

Ministrska ekipa predlaga začasno znižanje plač funkcionarjev za štiri odstotke. Znižanje naj bi veljalo eno leto, od 1. aprila letos. Prihranki v enem letu začasne veljave tega interventnega zakona bodo po besedah ministrice za javno upravo znašali 2,5 milijona evrov, in sicer brez upoštevanja nadomestil za bivše funkcionarje, ki bi jih ravno tako znižali za štiri odstotke. Predlagani zakon ne vključuje plač predsednika in podpredsednika DZ, generalnega sekretarja DZ ter poslancev, ker so ti že sami pripravili svoj predlog. Na vseh treh postavkah, torej pri plačah funkcionarjev izvršilne, sodne in zakonodajne veje oblasti ter pri nadomestilih bivših funkcionarjev naj bi v letu dni prihranek znašal od 2,8 do treh milijonov evrov, je še povedala ministrica.

Splošna bolnišnica Brežice se je pridružil najbolj elitnim bolnišnicam po vsem svetu, ki so prejele nemški certifikat Temos. To pomeni, da jo svetujejo vsem popotnikom, ki bi v Sloveniji potrebovali zdravstveno pomoč. Inšpekcijo za podeljevanje certifikata Temos je prepričala dobra opremljenost bolnišnice, tako operacijskih dvoran, ambulant, kot sanitarnih prostorov in kuhinje, kot tudi visoka motiviranost zaposlenega osebja v bolnišnici Brežice. V Sloveniji sicer že imata certifikat Splošni bolnišnici Celje in Slovenj Gradec. Vsaka bolnišnica lahko zaprosi za certifikat, vendar mora prestati vrsto pregledov in postopkov, preden pade odločitev, ali si certifikat zasluži ali ne. Brežiška bolnišnica je tako postala del elitnih svetovnih bolnišnic, ki jih Nemci priporočajo popotnikom ali pa tujcem, ki živijo v Sloveniji, in potrebujejo zdravstveno pomoč.

Ob dnevu samostojnosti in enotnosti je Zavod 25. junij pozval k posvetu predstavnikov parlamentarnih strank, civilnodružbenih organizacij in strokovne javnosti glede arbitražnega sporazuma. Zavod 25. junij je ob dnevu samostojnosti in enotnosti predsednika države Danila Türka, vlade Boruta Pahorja in parlamenta Pavla Gantarja znova pozval, naj pred nadaljnji uveljavljanjem "škodljivega arbitražnega sporazuma" s Hrvaško organizirajo posvet predstavnikov parlamentarnih strank, civilnodružbenih organizacij in strokovne javnosti. Dan samostojnosti in enotnosti praznujemo ob premajhnem prizadevanju za enotnost ob najpomembnejših vprašanjih. Marjan Podobnik Cilj tovrstnega posveta bi bil po navedbah Zavoda 25. junij poenotenje slovenskih stališč. "Izguba delov slovenskega ozemlja in teritorialnega stika z odprtim morjem, kar nam grozi ob uveljavitvi arbitražnega sporazuma, bi bila po našem prepričanju namreč le prvi korak k postopni izgubi slovenske samostojnosti in neodvisnosti, ki je ob takem odnosu verjetno tudi nismo vredni," je sporočil Marjan Podobnik, direktor Zavoda 25. junij. "V Zavodu 25. junij bomo naredili vse, kar je v naši moči, da ohranimo slovensko ozemlje in morje, obenem pa se sprašujemo, kaj smo Slovenci sploh pripravljeni žrtvovati za ohranitev samostojnosti in ozemeljske celovitosti Slovenije," je še navedel Podobnik.

V Muri po ugotovitvah oktobra ne bo več dovolj sredstev za izplačilo plač, zdravo jedro pa Sod vidi v družbi Mura in partnerji, ki tekoče deluje pozitivno. Na sestanku so se po navedbah ministrstva za gospodarstvo sogovorniki strinjali, da je treba storiti vse, da se glede na težko finančno situacijo ohrani čim večje število delovnih mest, seveda v realnem obsegu. Zato bo Slovenska odškodninska družba Sod kot eden od lastnikov družbe tudi izvedla ustrezne aktivnosti. Na četrtkovem sestanku o usodi Mure, ki so se ga udeležili predstavniki vlade ter lastnikov, vodstva in sindikatov Mure, so se strinjali, da se glede na stanje v Muri v večini družb, vključno s krovno družbo, stečaju ni mogoče izogniti. Uprava Mure bo zato pospešila postopke ugotavljanja insolventnosti, saj po ugotovitvah oktobra ne bo več dovolj sredstev za izplačilo plač. S pravočasno uvedbo vseh postopkov ugotavljanja insolventnosti bi tudi zagotovili, da bodo lahko zaposleni, ki bi ostali brez plač, uveljavljali pravico do socialnih transferjev, ki so na voljo v okviru politike ministrstva za delo, so razložili na gospodarskem ministrstvu. Načrt katerega cilj je zagotoviti socialno varnost za vse zaposlene v družbi oz. skupini Mura, upoštevati interese upnikov in ohraniti perspektivno proizvodnjo predvideva ohranitev proizvodnje v hčerinski družbi Mura in partnerji. Ta proizvodna družba tekoče posluje pozitivno. Je zdravo jedro, ki se ohranja, je povedal direktor Slovenske odškodninske družbe Sod Tomaž Kuntarič. Po načrtih vodstva Mure je v njej predvidenih od 1000 do 1100 delovnih mest. Sod je doslej Muri izdal za 2,25 milijona evrov poroštev, od tega ima vodstvo na voljo še 600.000 evrov prostega potenciala, da v tem prehodnem obdobju zagotavlja naročila, je povedal Kuntarič, ki ocenjuje, da bodo morali zagotoviti še dodatnih pet milijonov evrov poroštev za obratni kapital. S stečajem Mure bo upravljanje prevzel stečajni upravitelj. Mura bo ostala 100-odstotni lastnik družbe Mura in partnerji. Ta Murina naložba bo predmet stečajne mase in stečajni upravitelj jo bo v stečajnem postopku prodajal. Pomembno je, da se proizvodnja nadaljuje, še posebej sedaj v času menjave sezone, je poudaril Kuntarič. Zato bo Sod zagotovil dodatna poroštva za zagotavljanje obratnega kapitala in s tem omogočanje nadaljevanja proizvodnje. Kuntarič ocenjuje, da bodo morali zagotoviti še dodatnih pet milijonov evrov poroštev. Minister Matej Lahovnik Foto Dare Čekeliš Vodstvo Mure še vedno razmišlja o postopku prisilne poravnave, je povedal Kuntarič, a dodal, da je verjetnost za uspeh prisilne poravnave majhna. Na četrtkovem sestanku na vladi so se dogovorili, naj se ti postopki pospešijo. Gre za 14 dni do enega meseca, je povedal Kuntarič. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik bo vladi predlagal, naj sprejme ustrezen sklep, ki bo Sodu omogočil izvedbo ustreznih ukrepov. V skladu z dogovori četrtkovega srečanja naj bi se že v ponedeljek predstavniki ministrstva za delo skupaj z upravo Mure sestali s potencialnim investitorjem. Ugotovili naj bi, kako bi lahko izkoristili ukrepe aktivne politike zaposlovanja ob pripravljenosti investitorja, da bi v Ljutomeru prezaposlil okrog 150 zaposlenih. Sindikat Mure še verjame v prihodnost podjetja Prvi sindikalist Mure Drago Forjan meni, da je za sindikaliste bistveno, da bodo vsi postopki izvedeni čim hitreje, tako da bodo delavci, ki bodo pristali na zavodu za zaposlovanje, tam čim prej in od tam tudi prejemali nadomestila. Sindikat Mure na pogajanjih ni popuščal, pač pa smo dosegli, da stečaj, kot je bil zamišljen, to je popolni stečaj in pogorišče Mure, ni bil izpeljan, je dejal Forjan. Drago Forjan Foto Dare Čekeliš Danes so v Muri končali večino del, prihodnji teden bodo v obratu Mura in partnerji izdelali zadnje količine za Boss, potem pa bodo proizvodnjo za tega partnerja skoncentrirali v drugem obratu in nadaljevali delo, saj so pogodbe podpisane. S 1. oktobrom naj bi po našem vedenju nadaljevalo delo za Boss kompletno število, to je nekaj čez 500 delavcev, oktobra pa tudi od preostalih partnerjev pričakujemo, da bodo podpisali pogodbe, je dejal Forjan.

Dublin - Finančni minister Uroš Čufer je imel v Dublinu vrsto neformalnih pogovorov s ključnimi igralci v območju evra, ki jim je pojasnjeval načrte vlade za rešitev problemov, s katerimi se sooča Slovenija. Minister odhaja iz Dublina "z zelo pozitivnim vtisom". Vlada ima sedaj še nekaj tednov časa, da predstavi podroben načrt za reševanje problemov. "Vtis po današnjem in včerajšnjem srečanju tukaj je v bistvu zelo pozitiven. Slovenija ni bila na dnevnem redu, formalno se o tem nismo pogovarjali, je bilo pa veliko neformalnih srečanj. Mislim, da je bil dober vtis," je dejal minister po koncu dvodnevnih zasedanj finančnih ministrov unije v Dublinu. Ob tem je minister potrdil, kar je že v petek povedal šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem - da je dogovorjeno, da kolegom v območju evra na naslednjem sestanku, ki bo 13. maja, predstavi osnovne prioritete vlade. "To je običaj za vse države, ko se zamenja vlada in ko pride nov finančni minister," je pojasnil. Pred zasedanjem v Dublinu je več različnih virov pri EU napovedalo, da bo imel Čufer poseben sestanek z Dijsselbloemom, evropskim komisarjem Ollijem Rehnom, šefom evropskega mehanizma za stabilnost ESM Klausom Reglingom, članom izvršilnega odbora Evropske centralne banke Jörgom Asmussenom in predsednikom Ekonomskega in finančnega odbora Thomasom Wieserjem. Sestanka v takšni obliki po navedbah virov ni bilo, čeprav je bil načrtovan, je bilo pa ob robu zasedanja več neformalnih pogovorov s ključnimi igralci v območju evra, med drugim pogovor s šefom evroskupine Dijsselbloemom. Zanimalo jih je, kaj se dogaja v Sloveniji in kako bo ukrepala nova vlada za rešitev problemov. Slovenija je bila v zadnjih tednih v središču zanimanja mednarodne javnosti in medijev, ki so na veliko ugibali o njeni potrebi po mednarodni finančni pomoči. Obrestne mere na slovenske državne obveznice so visoke, v minulih dneh so se večkrat približale sedmim odstotkom, ki veljajo za mejo, ko izposojanje na finančnih trgih ni več vzdržno.

Slovenija je padla na lestvici ekonomske svobode. Je na meji med delno svobodnimi in pretežno nesvobodnimi. Slovenija je po raziskavi ameriške ustanove Heritage Foundation in časnika Wall Street Journal na lestvici ekonomskih svoboščin, ki je bila merjena v 157 državah, zasedla 75. mesto. Na lestvici je tako precej padla, saj je lani zasedala 58. mesto. Tudi letos sta na vrhu lestvice Hongkong in Singapur. Slovenija bistveno zaostaja na nekaterih najpomembnejših področjih ekonomske svobode. Še posebej problematičen je trg dela. Medtem pa je v zadnjem letu stopnja ekonomske svobode po vsem svetu ostala praktično nespremenjena, je razvidno iz danes objavljenega poročila o ekonomski svobodi. Indeks ekonomske svobode kaže na skupno izboljšanje svobode v samo dveh od skupno petih skupin opazovanih držav. Slovenija je na meji med delno svobodnimi in pretežno nesvobodnimi državami. Kot omenjeno, zaseda 75. mesto, kar je glede na lansko leto znižanje za 17 mest. Med vsemi 41 evropskimi državami se uvršča na 33. mesto, kar je šest mest nižje kot lani. Slovenija po indeksu tudi ne dosega evropskega povprečja, so sporočili iz Društva za svobodno družbo. Kot meni Mitja Steinbacher iz društva, je stanje zaskrbljujoče, saj so dejavniki, ki definirajo ekonomsko svobodo, temeljni pogoj za uspešno ustvarjanje nove vrednosti, ki je potrebna za dvig standarda vseh. Hkrati pa bi se morali vsi spleteni resno zamisliti o svojem prispevku pri tem . Slovenija po Steinbacherjevih besedah bistveno zaostaja na nekaterih najpomembnejših področjih ekonomske svobode, kar je po njegovi oceni še posebej problematično. Pri tem posebej izstopajo obseg državne potrošnje, trg dela ter nespoštovanje lastninskih pravic. Slovenija je na meji med delno svobodnimi in pretežno nesvobodnimi državami. Foto Aleksa Čupić Steinbacher je spomnil na izvajanje gospodarskih in socialnih reform po svetu in opozoril, da je treba v Sloveniji takoj izpeljati reforme, ki bodo prispevale k zmanjšanju državne potrošnje ter s tem k znižanju davkov, k umiku države iz gospodarstva ter odpravi omejitev na trgu dela, ki ovirajo njegovo normalno delovanje. Neuspeh pri tem nam lahko ogrozi naš dolgoročni napredek, odrazil pa se bo na nadaljnjem padanju na lestvici indeksa ekonomske svobode, je dodal. Na vrhu Hongkong in Singapur Na vrh lestvice se sicer že štirinajstič zapored uvrščata Hongkong in Singapur. Azijsko-pacifiško regijo, ki ima kar štiri države med prvo deseterico, dopolnjujeta Avstralija na četrtem in in Nova Zelandija na šestem mestu. Deseterico najvišje uvrščenih držav zaokrožujejo Irska 3. mesto, Švica 9. mesto in Velika Britanija 10. mesto, ki so hkrati tudi najvišje uvrščene evropske države, ter ZDA 5. mesto, Kanada 7. mesto in Čile 8. mesto kot najvišje uvrščene na obeh ameriških celinah. Na letošnji lestvici je samo sedem izmed 157 državami uvrščenih med svobodne ekonomije, 23 jih je uvrščenih med pretežno svobodne ekonomije, 51 držav pa med delno svobodne. Med pretežno nesvobodne je uvrščenih 52 držav, medtem ko je preostalih 24 držav, kar je več kot lani, uvrščenih v skupino ekonomsko represivnih držav. Glede na lansko uvrstitev je največ pridobil Egipt, ki se je deloma zaradi izboljšanja poslovnega okolja in deloma zaradi davčnih reform povzpel s 106. na 85. mesto, medtem ko je na lestvici najbolj nazadovala Gvajana. Predvsem visoka državna potrošnja in razširjena korupcija sta njeno oceno znižali za pet točk, s čimer je nazadovala s 118. na 136. mesto. Rezultati za leto 2008 znova podcenjujejo sporočilnost preteklih izdaj, predvsem to, da je ekonomska svoboda močno povezana z dobrimi ekonomskimi rezultati. Kot navaja študija, imajo najbolj svobodna gospodarstva sveta dvakrat višji dohodek na prebivalca od povprečja v drugi petini najvišje uvrščenih držav in več kot petkrat višjega, kot je povprečje zadnje petine najnižje uvrščenih držav. Najvišje na lestvici med regijami ostaja Evropa, sledita ji obe Ameriki. Ostale regije so pod svetovnim povprečjem in si sledijo takole azijsko-pacifiška, Bližnji Vzhod/Severna Afrika in Podsaharska Afrika. Evropske države v povprečju izboljšujejo svoje ocene ekonomske svobode, predvsem zaradi zniževanja davkov in izboljšanja poslovnega okolja, s čimer želijo ustvariti ugodno klimo za tuje investitorje. Avtorji poročila opozarjajo, da največji problem Evrope, ki v povprečju sicer pridobiva na ekonomski svobodi, ostaja močno obremenjujoč trg dela, ki znižuje ustvarjanje novih delovnih mest.

Tečaji delnic v Evropi sledijo vzponu, s katerim je v sredo zaključil ameriški Wall Street. Optimizem vlagateljev naj bi temeljil na pričakovanju nadaljnjih ukrepov ameriške centralne banke. Borza v Frankfurtu Borzniki so že ves teden v pričakovanju petkovega govora predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve Fed Bena Bernankeja na letni konferenci banke v turističnem središču Jackson Hole v ameriški zvezni državi Wyoming. Ameriška centralna banka se je ta mesec zavezala, da bo ohranila ključno obrestno mero na zgodovinsko nizki ravni tik nad ničlo do sredine leta 2013. Nekateri analitiki menijo, da bi utegnil Fed poseči še po novih ukrepih denarne politike za spodbujanje pešajočega ameriškega gospodarstva, med drugim po tretjem krogu odkupov obveznic. Razpoloženje na borznem parketu bi sicer lahko po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pokvarila današnja novica, da je legendarni soustanovitelj ameriškega računalniškega proizvajalca Apple Steve Jobs v sredo odstopil s položaja glavnega izvršnega direktorja tega proizvajalca po vsem svetu priljubljenih pametnih mobilnih telefonov in računalnikov. Indeks najpomembnejših podjetij Eurostoxx 50 je trenutno pri okoli 2259 točkah, kar je za 0,94 odstotka več kot ob koncu trgovanja v sredo. Indeks DAX na borzi v Frankfurtu je na ravni 5724 točk oz. 0,77 odstotka nad sredino zaključno vrednostjo. Pariški CAC 40 se je zvišal za 1,41 odstotka na okoli 3183 točk, londonski FTSE 100 pa za 0,34 odstotka na okoli 5223 točk. Züriški SMI je do zdaj pridobil 1,11 odstotka, milanski FTSE Italia All-Share 1,24 odstotka, dunajski ATX pa 3,22 odstotka. Na azijskih borzah se novica o odhodu Jobsa že izraža. Delnice Applovega konkurenta Samsung so se namreč precej podražile, poskočili pa so tudi tečaji delnic drugih konkurentov ameriškega podjetja. Azijske borze so sicer današnje trgovanje sklenile z rastjo. Tokijski indeks Nikkei se je zvišal za 1,54 odstotka, seulski Kospi pa se je okrepil za 0,56 odstotka. Hongkonški indeks Hang Seng je pridobil 1,47 odstotka, navzgor pa je šel še šanghajski osrednji indeks, in sicer za 2,92 odstotka. Sydneyjski All Ordinaries je medtem dan sklenil z 1,23-odstotnim padcem.

Proizvodnja v evroobmočju že 15 mesecev zapored pada. Zadnjih 15 mesecev je padala tudi v Franciji, v Nemčiji pa je padala zadnjih osem mesecev. Bo slabo stanje Evropsko centralno banko prisililo v rekordno znižanje obrestne mere? Zdravilo, ki je delovalo proti zadnji recesiji, v zdajšnji krizi evroobmočja očitno ne deluje. Proizvodnja v evroobmočju pada namreč že 15 mesecev zapored. Oktobra je bilo znova manj naročil, manjša pa je bila tudi proizvodnja v tovarnah. Tudi v Nemčiji, ki je največja gospodarska velesila v Evropi, že osem mesecev zapored pada proizvodni sektor. V Franciji je še huje. Proizvodnja je z izjemo enega meseca padala zadnjih 15 mesecev, v Španiji pa je bila brez izjeme vse mesece nižja. Menim, da je model v Španiji nevzdržen in da bo prej ali slej treba popustiti pritisku in sprejeti pomoč mednarodnih posojilodajalcev. Španija se zdaj pogaja, pod kakšnimi pogoji bi denar lahko dobila. Menim pa, da je finančni paket neizogiben, je dejal analitik Henk Potts. Za razliko od Grčije, ki je z odprtimi rokami sprejela pomoč, je Španija glede na njeno gospodarstvo sicer v precej boljšem položaju. Na koncu se bo rešila, pa ne samo zato, ker vlada opravlja svoje delo, ampak tudi zaradi funkcionalne in zanesljive administracije. Še več, špansko gospodarstvo je močno. Imajo dober izvoz. Banke so sicer res v manjših težavah, gospodarstvo pa je precej solidno. Številni ugibajo, ali Španija zares potrebuje finančno pomoč. Morda da, morda tudi ne ... Za zdaj lahko finančni trgi le čakajo, pa je dejal Daniel Gros iz centra za evropsko politiko. Visoka stopnja nezaposlenosti se je že izrazila na kupni moči Špancev, ki je dosegla minimum. Previdnost vlada tudi v ostalih evropskih gospodarstvih, zato bi lahko takšno stanje Evropsko centralno banko prisililo, da obrestno mero zniža na rekorden minimum.

Pri DHL so v prvi polovici leta 2012 več kot 100 tisoč evrov namenili za varnost pošiljk Letos so pri DHL z naložbo preko 100 tisoč evrov nadgradili rentgen, opremili pa so se tudi z napravo za odkrivanje eksplozivov in sledi narkotikov. V osmih sekundah naprava zazna preko 40 substanc sledi narkotikov in eksploziva. Običajno takšne naprave uporabljajo v letalskih družbah in vojski. Vsebino pošiljk pri DHL namreč zaradi varnosti tako zaposlenih kot pošiljk redno preverjajo z različnimi napravami. Uporabnike lahko zato opozorijo pred vsebino, ki je prepovedana v določenih državah. V Savdsko Arabijo je denimo prepovedan prenos alkohola, na DHL pa pravijo, da skušajo občasno njihov servis izrabiti tudi za takšne prepovedane prenose.

Slovenija je dobila tretjega predsednika. Njegova pot je bila zanimiva in prepredena z nenavadnimi poznanstvi. Pravi, da med zakoni in človekovo vestjo ne bi smelo biti razlik. Mladost je preživel v Mariboru kot prvorojenec učitelja Štefana in šivilje Marije. Kot sam pravi na svoji spletni strani, je bila "polna radosti in potolčenih kolen''. Iz tistega obdobja so se mu v spomin najbolj vtisnile zadnje očetove besede, ''naj eden deli, drugi izbira'', ki so še danes eno izmed njegovih življenjskih vodil. Kar zadeva mojo generalno politično opredelitev, so moja edina ideologija človekove pravice. To je moja ideološka in politična platforma. Galantnosti so ga naučile knjige in zanimivo življenje, najbolj zaupa šestemu čutu, njegove brbončice pa se najbolj radostijo ob primorski joti. Včasih se zaloti pri sanjaštvu, v bran svobode pa bi ravnal predrzno. Če mu vzamejo vse, mu ostane poštenje, je razkril v svojem nenavadnem intervjuju za zurnal24.si. Zaradi želje po pravičnejšem svetu se je odločil za študij prava. Diplomiral je leta 1975, magistriral leta 1978 in še istega leta postal asistent na pravni fakulteti. Že doktor je leta 1983 postal predstojnik Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose. V sodelovanju z Amnesty International je reševal kršitve človekovih pravic v tedanji Jugoslaviji in bil leta 1984 izvoljen v Podkomisijo OZN za preprečevanje diskriminacije in zaščito manjšin ter leta 1987 postal profesor na fakulteti. Superman z naslovnice Nasmeh bodočega zmagovalca © Boštjan Tacol Leta 1992 je odšel v New York in tedanjemu generalnemu sekretarju Združenih narodov Butrosu Galiju predal poverilno pismo predsednika Slovenije ter tako postal prvi slovenski veleposlanik pri tej svetovni organizaciji (1992–2000). Ob imenovanju ga je Mladina na naslovnici upodobila kot Supermana in jo še danes hrani v okvirju. Vodil je kampanjo za izvolitev Slovenije v Varnostni svet, ki mu je v letih 1998 in 1999 tudi predsedoval. Leta 2000 mu je generalni sekretar Kofi Anan ponudil službo pomočnika za politične zadeve, ki jo je sprejel in opravljal do leta 2005, ko je Združene narode zapustil. Trenutno deluje kot profesor mednarodnega prava in prodekan za študijske zadeve na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Veste, diplomacija so ljudski, človeški stiki. Diplomacija so ljudje in nauči vas, da morate z njimi sodelovati prijazno, izkazovati razumevanje in se prilagoditi tistemu, kar je zanje zanimivo. To niso stvari, ki bi mi bile tuje. Ženo je našel v knjižnici Ženo Barbaro, s katero sta si zvesta že 32 let, je spoznal v knjižnici med iskanjem gradiva o mednarodnih organizacijah. Očarala ga je z izkušnjami in milino, že naslednje leto pa sta se poročila. Imata 27-letno hčer Heleno, ki je bila tako prikupna, da je "vstajal ob 4. uri zjutraj, najprej pisal doktorat, nato pa svojima princeskama pripravil zajtrk,'' je zapisal v svoji predstavitvi. Pametna ženska mu predstavlja izziv, med simpatično gospodinjo in sofisticirano svetovljanko pa bi raje izbral slednjo, je povedal v nekonvencionalnem intervjuju za zurnal24.si. Če ne bi bil poročen, pa bi moral razmisliti, katero bi peljal na večerjo, dodaja.

Celjski sejem. Na strehi dvoran 2.394 solarnih modulov, elektrike za 150 gospodinjstev. “V Sloveniji želimo čim bolj spodbujati obnovljive vire energije, sploh pa smo veseli, ker gre v tem primeru za plod domačega znanja, saj je solarne celice proizvedlo slovensko podjetje Bisol,” je ob simboličnem prerezu traku v družbi Celjski sejem, kjer so namenu predali največjo sončno elektrarno na strehi pri nas, dejal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Ta je sicer za Celjski sejem že druga, prvo, z močjo 20 kilovatov (kW), so postavili lani. “In ker so bile izkušnje s prvo zelo dobre, smo z drugo pohiteli,” pravi direktor Celjskega sejma Franc Pangerl. Dve tretjini na trg Vrednost investicije znaša 2,1 milijona evrov, povrnila pa naj bi se v od šestih do sedmih letih. Zanjo so dobili poldrugi milijon posojila slovenskega Eko sklada, kjer so letos za gradnjo sončnih elektrarn po besedah direktorja Franca Beravsa odobrili kar polovico vseh kreditov. “Letna proizvodnja elektrike bo zadostovala za od 150 do 160 povprečnih slovenskih gospodinjstev,” poudarja Robert Otorepec, direktor podjetja Sol navitas, ki je zgradilo elektrarno, s katero bodo na leto proizvedli 630 tisoč kW ur električne energije. Štirideset odstotkov je bodo porabili sami, preostalo pa prodali. “Glede na to, da je država uvedla zelo stimulativne sheme, prihodnje leto pričakujem pravi bum novih sončnih elektrarn po Sloveniji,” je še dejal Lahovnik in dodal, da načrtujejo temeljito energetsko prenovo vseh slovenskih bolnišnic, pa tudi domov za varstvo starejših, s čimer bi lažje dosegali kjotske cilje.

Gospodarsko sliko kvarijo Italija, Španija, Portugalska in Grčija Bruto domači proizvod se je skrčil na celotnem območju Evropske unije. Če se bo to nadaljevalo, bosta tako evrsko območje kot širša Unija znova pristala v recesiji. V drugem četrtletju se je v primerjavi s predhodnim trimesečjem BDP v državah evrskega območja in v celotnem EU-ju skrčil za 0,2 odstotka. V medletni primerjavi je gospodarska dejavnost v evrskem območju upadla za 0,4 odstotka, v sedemindvajseterici pa za 0,2 odstotka, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Če bo tudi naslednje tri mesece BDP upadal, bodo države znova v recesiji, čemur se je območju skupne valute v zadnjih mesecih kljub drugačnim napovedim uspelo izogniti. Gospodarsko sliko v območju skupne valute kvarijo predvsem t. i. ranljive članice, kot so Italija, Španija, Portugalska in Grčija. V Italiji je v zadnjih treh mesecih BDP upadel za 0,7 odstotka, na letni ravni pa se je gospodarstvo skrčilo za 2,5 odstotka. Država je vse globlje v recesiji. Dolgoletne strukturne težave italijanskega gospodarstva tako v teh težavnih časih prihajajo do polnega izraza, poleg tega pa na gospodarsko razpoloženje močno vplivajo tudi strogi varčevalni ukrepi. V Španiji je gospodarska dejavnost v primerjavi s prvim trimesečjem upadla za 0,4 odstotka. Špansko gospodarstvo se krči že tretje trimesečje zapored, a je kljub visoki brezposelnosti, velikim težavam precejšnjega dela bančnega sektorja in strogim varčevalnim ukrepom dinamika upadanja gospodarske dejavnosti manjša kot v finančno stabilnejši Italiji. V Grčiji se je BDP v drugem četrtletju skrčil za 6,2 odstotka, kar je sicer manj kot v predhodnih dveh trimesečjih, a vseeno kaže na nadaljevanje gospodarske depresije v tej prezadolženi članici evrskega območja. V podobno težkem gospodarskem položaju je še ena prejemnica pomoči evrskega območja in Mednarodnega denarnega sklada, Portugalska. V drugem četrtletju se je portugalsko gospodarstvo skrčilo za 1,2 odstotka, na letni ravni pa za 3,3 odstotka. Tudi Ciper kot naslednji prejemnik mednarodne pomoči je v velikih gospodarskih težavah, ki se vlečejo že več četrtletij. V drugem trimesečju se je ciprsko gospodarstvo na četrtletni ravni skrčilo za 0,8 odstotka, na letni ravni pa za 2,4 odstotka. Francija kot drugo največje gospodarstvo na stari celini že drugo trimesečje zapored stagnira, na letni ravni pa je bila rast v drugih treh mesecih le 0,3 odstotka. Podatki so vseeno boljši od pričakovanj analitikov. Nemčija pa se medtem še naprej uspešno upira težavnemu gospodarskemu položaju v evrskem območju. V drugem četrtletju je tako največje evropsko gospodarstvo na četrtletni ravni zraslo za 0,3 odstotka, na letni pa za odstotek. Preberite še Ničelna rast francoskega gospodarstva Podobno rast ima tudi Avstrija 0,2 odstotka na četrtletni ravni oziroma odstotek na letni, manj spodbudni pa so podatki iz Nizozemske in Belgije. Belgijsko gospodarstvo se je tako v drugem četrtletju skrčilo za 0,6 odstotka, na letni ravni pa za 0,4 odstotka, a še ni v recesiji. Nizozemsko gospodarstvo pa se je pobralo iz recesije, a ima še naprej šibko rast. Izmed članic EU-ja, ki nimajo evra, najbolje kaže Švedski, saj se je njen BDP v zadnjih mesecih okrepil za 1,4 odstotka. Še globlje v novi recesiji pa se je znašla Velika Britanija kot največje evropsko gospodarstvo zunaj območja evra. Britanski BDP se je na četrtletni ravni skrčil za 0,7 odstotka, na letni pa za 0,8 odstotka. ZDA in Japonski gre bolje V vsakem primeru so gospodarske razmere v Uniji slabše kot v drugih dveh najpomembnejših razvitih ekonomijah. ZDA so imele namreč po prvih ocenah v drugem trimesečju 0,4-odstotno rast, ameriški BDP pa se je okrepil za 0,5 odstotka. Na Japonskem je medtem gospodarska rast na četrtletni ravni znašala 0,3 odstotka, potem ko je v predhodnih treh mesecih dosegla 1,3 odstotka.

Najboljši sosed bo po novem prodajal še naftne derivate Največji slovenski trgovec Mercator je od finančne družbe Hram Holding kupil 18 bencinskih servisov družbe En Plus pod blagovno znamko 24/7, je družba sporočila na spletnih straneh ljubljanske borze. Prevzem po mnenju Mercatorja pomeni dopolnilno dejavnost za stranke. Ponudbo servisov bo trgovsko podjetje širilo tudi na Hrvaško in Srbijo, postavljeni pa bodo na parkiriščih v sklopu trgovskih centrov. Pogovori o sodelovanju z Mercatorjem že pred leti V letu 2004, ko je bila lastnik bencinskih servisov še zagorska Ultra , so sicer že tekli pogovori o lociranju bencinskih servisov 24/7 pred Mercatorjeve trgovske centre, a je projekt padel v vodo. Ultra, ki je bencinske servise ustvarila z lastno tehnologijo, je kasneje svoj delež prodala. Bencinski servisi 24/7 omogočajo samopostrežno prodajo naftnih derivatov Bencinski servisi družbe En Plus so trenutno na voljo na 18 različnih lokacijah po Sloveniji in omogočajo prodajo naftnih derivatov omejenega asortimana brez prisotnosti zaposlenega osebja na lokaciji.

Država bo z 49,5 milijona evrov sodelovala pri dokapitalizaciji Adrie Airways, banke upnice bodo skupaj namenile nekaj manj kot 20 milijonov. Gorenjska banka s svojo terjatvijo ne bo sodelovala pri dokapitalizaciji. Ministrstvo za promet bo v sodelovanju z ostalimi ministrstvi do 30. septembra vladi predložilo predlog znižanja odhodkov državnega proračuna v višini predvidene dokapitalizacije Adrie Airways. O sklepu vlade glede dokapitalizacije letalskega prevoznika bodo obveščeni tudi pristojni parlamentarni odbori. Delničarji Adrie Airways so na skupščini soglasno podprli dokapitalizacijo družbe s stvarnimi vložki v višini 19,7 milijona evrov in denarnimi vložki v višini 50 milijonov evrov. Njihova odločitev je usklajena z današnjim sklepom vlade in dogovorom z bankami. Dokapitalizacija Adrie Airways je potrjena, nujen je še dogovor s sindikati. Banke upnice naj bi torej vplačale svoje terjatve, in sicer NLB v višini 13,8 milijona evrov oziroma 25 odstotkov terjatev, UniCredit Banka v višini 1,25 milijona evrov oziroma 25 odstotkov terjatev, Hypo Alpe-Adria-Bank v višini 1,28 milijona evrov oziroma 15,34 odstotka terjatev in Abanka Vipa 3,4 milijona evrov oziroma 50 odstotkov terjatev. Gorenjska banka s svojo terjatvijo ne bo sodelovala pri dokapitalizaciji. Slednjemu vpisu oziroma vplačilu novih delnic bo sledilo še 50-milijonsko nakazilo države, kar naj bi ob vpisu novih delnic bank upnic zadostovalo za nadaljnje delovanje edinega slovenskega letalskega prevoznika. Do konca septembra mora biti denar iz dokapitalizacije že na računu, sicer sledijo drugi postopki insolventnosti in morebiti tudi stečaj. Od 50 milijonov evrov državne dokapitalizacije bo 3,5 milijona evrov šlo za takojšnje poplačilo polovice dolga do Abanke Vipa, ki se je edina odločila za 50-odstotno konverzijo svojih terjatev. Prestale banke teh sredstev ne bodo prejele, saj je sklenjeni dogovor drugačen od prvotnega o 50-odstotni konverziji terjatev, takojšnjem poplačilu dela dolga in poplačilu preostalega v petih letih. Nov dogovor z manjšo konverzijo terjatev bank ne predvideva takojšnjih poplačil. Prav tako se krediti ne bodo vračali pet let, temveč bo na njih enoletni oziroma v primeru Gorenjske banke, ki se sploh ni odločila sodelovati v konverziji, dve leti. Vračanje dolgov pa je nato predvideno devet let do leta 2020. Od 50 milijonov evrov vredne denarne dokapitalizacije bo šla glavnina sredstev, to je 23 milijonov evrov, za poplačilo zapadlih terjatev ostalih upnikov. Druga sredstva pa bodo namenjena stroškom prestrukturiranja in pokrivanju planirane izgube v letu 2011 in 2012, medtem ko naj bi leta 2013 Adria poslovala s pozitivno ničlo. Izvršni direktor Adrie Klemen Boštjančič je prepričan, da je za podjetje dobro, da je 30. september zadnji rok za izvedbo načrta finančne sanacije, saj trenutna negotovost negativno vpliva na poslovanje podjetja. Zlasti od julija dalje čutimo izrazit upad potnikov in prodaje Adrijinih kuponov, je opozoril. Po zagotovitvi finančnega prestrukturiranja pa se pravo delo za Adrio šele začenja, saj bo za dolgoročno preživetje ključna poslovna sanacija. Predstavnik malih delničarjev Rajko Stanković je poudaril, da so lastniki vodstvo podjetja opozorili, da bo Adria naslednjih devet let, kolikor časa bo tekel program sanacije, prepuščena sama sebi in ne more pričakovati nove pomoči države ali bank. Novi vladni pogoji Vlada je pred današnjo skupščino potrdila sodelovanje pri dokapitalizaciji slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways v višini 49,5 milijona evrov ob pogojih, da banke upnice terjatve konvertirajo v kapital družbe skupno najmanj v višini 25 odstotkov vseh terjatev bank upnic do Adrie ter da današnja skupščina sprejme ustrezne sklepe o dokapitalizaciji z denarnimi in stvarnimi vložki. Vlada je poleg konverzije vsaj četrtine terjatev upnic v kapital družbe in skupščinskega sklepa za dokapitalizacijo Adrie Airways postavila dva dodatna pogoja, in sicer da družba in banke sklenejo dogovor o prestrukturiranju preostanka terjatev bank ter da družba in reprezentativni sindikati najpozneje v enem mesecu po skupščini sklenejo kolektivno pogodbo, ki bo znižala stroške poslovanja družbe ter zagotavljala finančno vzdržnost in transparenten nadzor nad stroški. Za sodelovanje države pri dokapitalizaciji je bil potreben tudi rebalans letošnjega državnega proračuna, ki ga je državni zbor potrdil pretekli petek. Skladno z omenjenim dogovorom se terjatve posamezne banke iz sredstev dokapitalizacije ne poplačujejo, razen v primeru, da banka v osnovni kapital družbe konvertira najmanj 50 odstotkov svojih terjatev. Terjatve bank iz sredstev dokapitalizacije se lahko dodatno poplačajo do višine prostih likvidnih sredstev družbe oziroma do največ 15 odstotkov celotnih terjatev bank pod pogojem, da banke družbi hkrati odobrijo revolving kredite vsaj v višini, ki ustreza prejetemu poplačilu in za obdobje, ki ustreza prestrukturiranju preostalih kreditov. Krediti družbe, odobreni po zakonu o jamstveni shemi, se skladno z dogovorom poplačujejo v skladu z obstoječimi pogodbenimi določili in pod pogoji, ki jih določa zakon. Kredit družbe, ki ga je iz sredstev SID banke odobrila Unicredit banka Slovenije, se poplačuje v skladu z obstoječimi pogodbenimi določili. Preostali krediti oziroma deli kreditov, ki niso delno ali v celoti konvertirani v kapital družbe ali poplačani, se prestrukturirajo na način, da se dogovori najmanj enoletni moratorij na odplačilo glavnice, njihova ročnost pa se podaljša na konec leta 2020. Pogoj vlade je tudi, da banke upnice soglašajo, da družba proda poslovno nepotrebno premoženje in da ima posamezna banka, ki ima poslovno nepotrebno premoženje zastavljeno za svoje terjatve, pravico do poplačila iz prodaje takega poslovno nepotrebnega premoženja, pri čemer morebitni presežek sredstev iz prodaje glede na obstoječe zavarovanje ostane družbi. Imenovali posebnega revizorja Adria Airways je lani zabeležila 63,07 milijona evrov čiste izgube, potem ko je predlani izguba znašala okoli 14 milijonov evrov. Ob neupoštevanju razvrednotenj letal bi čista izguba znašala 25 milijonov evrov. Dokapitalizacija je nujna za obstoj družbe. Lastniki Adrie so na današnji skupščini na predlog PDP imenovali tudi posebnega revizorja. Družba BDO Revizija bo preverila 17 vsebinskih poslov Adrie v zadnjih petih letih. Poseben poudarek bo na izgradnji poslovne stavbe in tretjega hangarja, nepremičninskih poslih, sklepanju pogodb s kupci ter dodeljevanju ugodnosti, politiki vodenja zalog, sklenitvi pogodb za svetovalne storitve, obračunavanju plač in ekonomski upravičenosti nakupa letal ter uvedbe ali ukinitve posameznih destinacij. Odpuščanja in več dela za isto plačo? Da bodo sklepi uresničeni, je do 30. septembra potreben še dogovor s sindikati. Pogajanja o novi kolektivni pogodbi z zaposlenimi intenzivno potekajo vsak dan. Kot je zagotovil izvršni direktor Adrie Robert Vuga, so konstruktivna in prepričan je, da bo dogovor dosežen. Bilo bi res nekaj nenavadnega, da bi sedaj na koncu, ko smo blizu dolgoročni rešitvi za Adrio, družbo pokopali zaposleni, je poudaril. Po njegovih besedah se pogajajo vsi štirje sindikati, med njimi tudi sindikat kabinskega osebja. Bistvena je uskladitev, kako maso plač, ki je določena v planu prestrukturiranja, razdeliti med zaposlene. Hkrati se pogajajo o pogojih dela in delovni obremenitvi. Dejstvo je, da bo za približno takšne plače, kot so danes, treba v Adrii delati bistveno več, je opozoril Vuga, ki o številkah ni želel špekulirati. Prav tako ni mogel povedati, koliko zaposlenih bo zaradi zmanjšanega obsega poslovanja, ki je načrtovan v poslovni sanaciji, izgubilo službo, saj program presežnih delavcev še ni pripravljen. V javnosti se sicer pojavlja številka o 22-odstotnem zmanjšanju števila zaposlenih, ki jih je sedaj v Adrii okrog 450, od tega 140 pilotov in 120 stevardes. 30. september je še vedno dan D za Adrio, saj mora biti do takrat do konca usklajen delničarski sporazum in tudi kolektivna pogodba, katere predlog bo glede na sedaj izraženo zahtevo sindikatov, da bi o njej glasovali zaposleni, moral biti pripravljen do ponedeljka. Nato bo tudi letalsko osebje imelo dovolj časa, da se opredeli do njega.

Sindikati zadnje podražitve odločno obsojajo. Poudarjajo, da zanje ni tehtnega razloga. Z današnjim dnem so za 30 odstotkov dražji mleko in mlečni izdelki, olje, moka, meso in nekateri mesni izdelki. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS bo zaradi podražitev pripravila akcijo, v kateri bo spremljala cene prehranskih izdelkov pri trgovcih ter nato svojim članom in drugim svetovala, katera veriga ima izdelke enake kakovosti po nižjih cenah. ZSSS v luči podražitev še vedno opozarja na nujnost dviga plač. Za stavko odločilen sestanek z vodstvi delodajalskih organizacij bo v sredo. Kot je na novinarski konferenci dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič, želijo z akcijo, v kateri bodo spremljali okoli 20 življenjsko pomembnih artiklov, pritisniti na trgovce, da bi ti vendarle zaustavili svoje apetite po dobičkih , hkrati pa ljudi obveščati, katera trgovska veriga prodaja izdelke primerljive kakovosti po nižjih cenah. Rezultatov ne bodo objavljali le na spletni strani tako kot Zveza potrošnikov Slovenije, kar sicer počne dobro , saj je treba narediti korak naprej, priti mora v vse medije, ljudje morajo zaznati , je dejal Semolič in dodal, da ni realno pričakovati, da bi vsi ljudje hodili od trgovca do trgovca in primerjali cene. Semolič je povedal, da bodo izsledke objavljali v svojem časopisu in tudi v drugih medijih. Potrošniki v skrbeh Umiritve cen hrane, ki so poleg rasti cen nafte glavni vzrok za inflacijo, ni pričakovati. Foto POP TV S konkurenco na področju trgovine se ukvarja tudi varuh konkurence, ki je zaradi domnevno usklajenega delovanja na trgu uvedel postopek zoper družbe Mercator, Spar Slovenija in Engrotuš. Še pred tem je proti največji trgovski družbi Mercator sprožil postopek zaradi verjetnosti kršitve zlorabe prevladujočega položaja, v okviru katerega ugotavlja nabavno politiko trgovske družbe v odnosu do dobaviteljev. Če gre soditi po gnečah v trgovinah, se je Slovenija med vikendom mrzlično pripravljala na podražitve. V Ljubljanskih mlekarnah so v zadnjih dneh prodajo povečali kar za tri do štirikrat. Potrošniki so zaradi neustavljive rasti cen   zaskrbljeni. Olje, testenine, mlečni izdelki, moka, meso in mesni izdelki so namreč dražji. Potrošniki se s podražitvami srečujejo predvsem v trgovinah, a trgovci pojasnjujejo, da so za višje cene krivi dobavitelji, ti pa se izgovarjajo na višje cene surovin. V Mercatorju so se za 13 do 20 odstotkov podražili mleko in mlečni izdelki dobaviteljev Kaeserei Hoffmeister, Pomurskih mlekarn, Ljubljanskih mlekarn, Ceppare, Mlekarne Celeia, Agroinda Vipava, Benytrade, Mlekarne Planika in kmetijsko gozdarske zbornice Škofja Loka. Obljubljajo, da bodo podražitve blažili predvsem z nižjimi maržami in akcijami. Z januarjem so v nekateri slovenskih občinah napovedali tudi podražitve komunalnih storitev, kot so voda, elektrika, kanalščine in odvoz smeti, kjer je država do sedaj dokaj uspešno omejevala rast cen. Dražji bodo tudi vrtci in oskrba na domu. V Ljubljanskih mlekarnah, kjer so cene izdelkov že maja lani zaradi uvedbe evra zvišali za šest do sedem odstotkov, nato oktobra še za 11 odstotkov, bodo januarja letos cene zvišali za 12 do 16 odstotkov. Dražje cene utemeljujejo z višjimi cenami vhodnih surovin, kot so mleko, embalaža, energija. Če se bodo surovine še podražile, bodo Ljubljanske mlekarne cene izdelkov še zvišale. Cene hrane v Sloveniji rastejo več kot še enkrat hitreje kot v območju evra. Znatneje se je podražilo tudi olje. Olje Oljarne Fram se je po podatkih Mercatorja podražilo za 35 odstotkov, olje dobavitelja Vigros od 18 do 23 odstotkov, olje Zvijezda pa od 11 do 26 odstotkov. V Mercatorju pravijo, da so podražitve večine olj uspeli zadržati ves december. V Žitu so pojasnili, da bodo testenine dražje od 18 do 31 odstotkov, saj se je poleg več kot 70-odstotnega zvišanja odkupnih cen pšenice, močno podražila tudi elektrika, ki predstavlja v njihovi dejavnosti  velik del stroškov. Podražila se je tudi nafta, ki posledično vpliva na rast vseh transportnih stroškov. Za povprečno 10 odstotkov je dražja tudi čokolada, . Marca neupravičene podražitrve mesa in jajc V Celjskih mesninah pravijo, da se bo cena dvignila, ker je slovenskega mesa vse manj, kar drži, saj kmetje ob takšnih pogojih ne morejo preživeti, zato živino preprosto prodajajo tujcem. Medtem ko se zimski val podražitev živil še ni končal, pa se že obetajo novi, spomladanski dvigi cen. Že marca se bodo občutno podražila meso in  jajca. Mesnopredelovalna industrija, ki ima v primeru novih podražitev mesa v svojih rokah škarje in platno, izsiljuje slovenske kmete. Kmetje namreč prodajojo meso zadrugam, zadruge mesnopredelovalni industriji, ta pa trgovcem.  V tej verigi so najmočnejše mesnopredelovalna industrija oziroma klavnice. Namesto, da bi kupovale meso pri slovenskem kmetu, ga kupujejo v tujini, tudi slovenskega, čeprav po višji ceni. Z zadostno količino mesa potem navidezno zmanjšujejo ali odpovedujejo naročila pri slovenskih kmetih. Ti se v bitki za lasten obstoj ustrašijo odpovedi naročil in so pripravljeni prodajati za smešno nizko ceno, da bi se jim povrnil vsaj del vloženih stroškov. Mesnopredelovalna industrija tako na hitro pride do večje količine mesa po ugodnih cenah, ki pa ga trgovcem prodaja po neupravičenih cenah.

Osrednji govornik na današnji spominski slovesnosti v Kočevskem rogu, Justin Stanovnik meni, da so poboji po koncu druge svetovne vojne zločin nad celotnim narodom Pri breznu pod Krenom v Kočevskem rogu bo danes obletna spominska slovesnost z mašo, ki jo bo ob somaševanju vodil novomeški škof Andrej Glavan. Sledil bo spominski spored v katerem bo osrednji govornik urednik revije Zaveza Justin Stanovnik. Ta poudarja, da so poboji ob koncu druge svetovne vojne zločin nad celotnim narodom. Kočevski rog v slovenski zavesti nima prave vloge Publicist in urednik glasila Zaveza Justin Stanovnik je dejal, da se v Kočevskem rogu s poboji pred 63 leti ni zgodil zločin nad nekaj posamezniki, temveč nad celotnim narodom. Prepričan je, da Kočevski rog v slovenski zavesti še nima prave vloge oz. jo sploh nima. "Moral bi imeti vlogo, primerno zločinu nad narodom," je pojasnil in dodal, da bi morali "uvideti moralne energije, ki izhajajo iz 14 tisoč ljudi, ki so bili tam pobiti". Upor proti boljševizmu Urednik Zaveze je prepričan, da so se Slovenci, ki so bili pomorjeni v Kočevskem rogu, med drugo svetovno vojno (1941-1945) uprli boljševizmu. "Slovenski boljševiki in njihovi zavezniki so pod jurisdikcijo treh osnovnih zločinov, ki jih je postavilo mednarodno sodstvo. To so zločini zoper mir, vojni zločini in zločini zoper človečnost," je zatrdil Justin Stanovnik. Revolucija izstop slovenskega naroda iz evropske civilizacije Meni, da so boljševiki naredili tri velika teroristična dejanja nad slovenskim narodom. "Katoličane so zatrli s pobojem domobrancev ter zapiranjem uglednih posameznikov in duhovnikov, liberalce z Nagodetovim procesom, komuniste v svojih vrstah pa z Golim otokom," je poudaril. Dodal je še, da je revolucija pomenila izstop slovenskega naroda iz evropske civilizacije. Janez Stanovnik: To je bil dejanje državnega terorizma Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (ZZB NOB) Janez Stanovnik je dejal, da "smo mi borci najodločneje obsodili povojna pobijanja, saj menimo, da je to nečloveško". Prepričan je, da kot predsednik zveze borcev nima s Kočevskim rogom nič, saj "to niso napravili partizani, ampak je bilo vse to narejeno v okviru takrat mednarodno priznane jugoslovanske vojske". Dodal je še, da je bilo to dejanje državnega terorizma. Med sklepnimi boji ob koncu druge svetovne vojne leta 1945 so se pred partizani iz Slovenije na avstrijsko Koroško umaknile tudi enote slovenskih domobrancev in civilisti. Te so britanske zasedbene sile vrnile komunističnim oblastem v Slovenijo. Velika večina vrnjenih je bila pozneje pomorjenih, mnogi med njimi na območju Kočevskega roga. Ferenc: Ne smemo si zatiskati oči Kot je lansko poletje za mariborski časnik Večer dejal zgodovinar in vodja evidentiranja prikritih grobišč Mitja Ferenc, je med drugo svetovno vojno in zaradi nje do konca leta 1945 umrlo okrog 80 tisoč Slovencev, po končani vojni pa kar 14 tisoč. Ferenc je dodal, da se to ni moglo zgoditi brez vednosti takratnih najvišjih jugoslovanski političnih in vojaških voditeljev. "Ne smemo si zatiskati oči. Bilo je sistematično odstranjevanje nasprotnikov," je opozoril.

Okoli 405 zaposlenim v SCT Gem razdelili delovne knjižice, delavci pa še vedno niso dobili januarskih plač. Nekaj na zavod, drugi v matično podjetje SCT. Na sedežu podjetja SCT Gem v Topolah pri Mengšu danes delijo delovne knjižice, ki jih bo prejelo 405 oseb. Podjetje, v katerem so se ukvarjali s storitvami gradbene mehanizacije in prevozi, je še leta 2005 zaposlovalo 900 delavcev. 250 jih odhaja na zavod za zaposlovanje, 155 so jih razporedili v matično podjetje SCT, kjer so že delali, poroča spletno Delo. Delavci še vedno niso dobili januarskih plač, SCT Gem pa je od konca januarja v stečaju. Ostali brez plač, regresa in odpravnin Direktor Miha Zidar, ki je v podjetju prehodil pot od delavca do direktorja (in je nečak Ivana Zidarja, poudarijo delavci), je za Delo povedal, da je vzrok za klavrn konec upad naročil v Sloveniji. Delavci še vedno niso dobili plač za januar in polovice lanskega regresa, ostali bodo tudi brez odpravnin. Še več izgube Stečajni upravitelj Miroslav Jakša ocenjuje, da znaša izguba iz poslovanja 1,5 milijona evrov, vendar pričakuje na podlagi stečajnih postopkov v ostalih hčerinskih družbah še za 3,5 milijona evrov slabitev. Največji upnik SCT Gema je podjetje SCT Obrati.

Primorje priznava Nekatere obveznosti poravnavamo z zamudo Vozniki tovornih vozil in strojniki, ki opravljajo dela za Primorje, že nekaj mesecev niso prejeli plač. Čeprav izpolnjujejo vse pogodbene obveznosti, stika s podjetjem ne morejo vzpostaviti in tako ostajajo brez informacij o svoji usodi, je dejal njihov pooblaščenec Karl Filipčič. Po njegovih besedah se Primorje, kot kaže, trudi za obstanek. Upravljavci s stroji in tovornimi vozilo to sicer razumejo in so podjetju naklonjeni, a so zaradi neplačil in s tem nastale slabe denarne situacije potisnjeni v položaj, da ne bodo mogli več opravljati dogovorjenega dela. Delavci bodo, če ne bo reševanja nastalih težav, prisiljeni ustaviti delo na več gradbiščih v Sloveniji, zato je Filipčič v imenu vseh prizadetih upravo Primorja pozval, naj nemudoma pristopi k izpolnjevanju pogodbenih obveznosti. V Primorju so po objavljenem pozivu voznikov že priznali, da zaradi zaostrenih gospodarskih razmer nekatere obveznosti poravnavajo z zamudo. Primere obravnavajo individualno in jih rešujejo z dogovarjanjem, so še sporočili. Tudi z vozniki in strojniki zadeve že urejajo, so dodali.

Nekdanji predsednik Janez Drnovšek je lani v javnosti neobjavljenem pismu pisal italijanskemu kolegu in ga opozoril na italijansko enostransko spreminjanje zgodovine. Pokojni predsednik Janez Drnovšek se je po pisanju Dnevnika odzval na besede italijanskega predsednika Giorgia Napolitana, ki jih je ta izrekel ob dnevu spomina na začetku leta 2007. Napolitano je takrat krivdo za "eksodus" italijanskega prebivalstva iz tedanje Jugoslavije pripisal "krvoželjnemu besu" slovanskega prebivalstva in "slovanskemu priključitvenemu načrtu, ki je prevladoval predvsem v mirovnem načrtu iz leta 1947". Hrvaški predsednik Stjepan Mesić se je takrat javno odzval, kar je povzročilo burne polemike med hrvaško iz italijansko stranjo, medtem ko so bili slovenski odzivi precej bolj medli. Zdaj pa se je izkazalo, da je Drnovšek takrat na Napolitana naslovil dve strani dolgo pismo, o katerem pa ni obvestil javnosti in v katerem kolega opozarja na potvarjanje resnice ter nevarnost stalnega spodbujanja maščevalnosti in sovraštva. "Oddaljili se bomo le od že leta pričakovane sprave. Oddaljili se bomo od Evrope, njenih vrednot, njene vizije." "Če je to resnica, ki naj bi se predstavljala skozi dan spomina, potem sem zaradi te resnice resnično zaskrbljen," je zapisal Drnovšek. "Globoko sem prepričan, da spomina na žalostno preteklost na tak način res ne bomo pozabili. Bomo pa v naš vsakdan vrnili duha tistih tragičnih časov, ki so žalostno obeležili prvo polovico preteklega stoletja ter povzročili največjo morijo na evropski celini. Niso potrebne revizije, potrebna so dejstva, pa če so še tako boleča," je še poudaril pokojni slovenski predsednik. "Niste me razumeli" Napolitano mu je v šestindvajsetih vrsticah odgovoril, da ga Drnovšek ni pravilno razumel in da se je v govoru "skliceval na vrednote, ki so skupno premoženje Evropske unije, v kateri je Italija od vsega začetka dejavnik političnega združevanja."

Sredstva namenjena tudi zamenjavi peči na kurilno olje Ogrevanje, elektrika in goriva bodo spet dražji. Ne zaradi podražitve, ampak zato, ker bodo dobavitelji odjemalcem od februarja zaračunavali tudi posebni dodatek. Prvega februarja bo začela veljati vladna uredba, ki bo po žepih udarila končne odjemalce električne energije, toplote iz distribucijskega omrežja, plina in tekočih goriv. Uredba namreč dobaviteljem nalaga obveznost doseganja prihrankov energije pri končnih odjemalcih v višini enega odstotka letno. Uvaja nov prispevek za povečanje učinkovitosti rabe električne energije in dodatke k ceni toplote in goriv. Najnižji je dodatek za dizelsko gorivo, najvišji pa za kurilno olje. Spodbujanje varčevanja z energijo Zaračunani dodatek - vlada namerava tako letos zbrati 25 milijonov evrov - naj bi se porabil za financiranje naložb za spodbujanje obnovljivih virov energije in varčevanje z energijo. Po besedah ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika bo država zbrana sredstva namenila za financiranje zamenjave energetsko potratnih objektov z varčnejšimi. Prihodnje leto naj bi zbrali 31,9 milijona evrov, leta 2012 pa 41,7 milijona evrov. Najmanjši dodatek pri dizlu, največji pri kurilnem olju Končni odjemalci bodo pri nakupu kurilnega olja plačali dodatnega 1,1 centa za liter, prihodnje leto bo prispevek zvišan na dva centa, leto pozneje pa na tri cente in pol. Postopoma se bo zviševal tudi dodatek za ekstra lahko kurilno olje, in sicer z letošnjega enega centa na tri in pol v letu 2012. Dodatek pri prodanem litru dizelskega goriva znaša 0,2 centa za liter, pri neosvinčenem motornem bencinu pa 0,4 centa na liter. Prav toliko bodo plačevali tudi uporabniki utekočinjenega naftnega plina, kjer se bo dodatek do leta 2012 zvišal na tri cente in pol na liter. Dražja bo tudi porabljena kilovatna ura električne energije in daljinske toplote. Končni odjemalci bodo zanjo plačali 0,05 centa več, pol centa pa bo dražji kubični meter zemeljskega plina. Zamenjava peči na kurilno olje Denar se bo stekal v javni okolijski Eko sklad, ki je namenjen ukrepom povečevanja učinkovitosti na področju ogrevanja. Tako naj bi v stanovanjskih stavbah peči na kurilno olje in utekočinjeni naftni plin zamenjali z napravami, ki uporabljajo obnovljive vire energije.

V današnjem radijskem prispevku, ki ga pripravljamo novinarji Financ v sodelovanju z Radiom 1 razkrivamo, da tudi v Sloveniji upada zanimanje za stanovanjska posojila

Spletni velikan Google bo svojega odhajajočega direktorja Erica Schmidta nagradil z 100 milijoni dolarjev lastnih delnic Odhajajoči izvršni direktor velikana Google Eric Schmidt bo za svoje delo v zadnjem desetletju prejel 100 milijonov dolarjev nagrade, gre predvsem za delnice Googla in pa tudi opcije, poroča Bloomberg. Schmidt se je Googlu pridružil leta 2001 in slednji je pod njegovim vodstvom v desetih letih povečal prihodke iz 100 milijonov do letošnjih 30 milijard dolarjev. Google dobro plačuje najboljše ljudi Lansko leto je Google svojemu finančnemu direktorju Patricku Pichettu in direktorju prodaje Nikeshu Arori izplačal 20 milijonov dolarjev nagrade za uspešnost, medtem ko je podpredsednik oddelka za razvoj Alan Eustace je dobil 10 milijonov.

Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij je pred časom pripravila poročilo o delu, v katerem je zaznati vse večjo prostorsko stisko v slovenskih zaporih. Do konca prejšnjega leta je bilo tako v slovenskih zaporih v povprečju priprtih 1339 ljudi, kar je 245 več, kolikor je glede na predpisane standarde prostorska zmogljivost slovenskih zaporov. Ti naj bi po predpisanih standardih lahko sprejeli največ 1094 zapornikov. Največ gneče v Ljubljani V primerjavi z letom 2006 se je število na novo sprejetih v zapore povečalo za 26 odstotkov. Najbolj prezasedeni so bili zapori v Ljubljani (200-odstotno), na Dobu (169-odstotno) ter v Mariboru (129-odstotno), koprski zapor pa je trenutno 118-odstotno zaseden. Notranje rezerve "Tako kot drugi zavodi se tudi koprski zapor srečuje s prostorsko stisko. To pomeni, da se v enoposteljne in dvoposteljne sobe nameščajo dodatna ležišča, in sicer največkrat kar na tla. Take možnosti (pogojno imenovane notranje rezerve) torej še obstajajo, ni pa to rešitev. Poleg tega je v koprskem zaporu premalo zaposlenih. Število zaprtih se je v štirih letih po preselitvi v nov zavod praktično podvojilo, število zaposlenih pa se temu ustrezno ni povečalo oziroma se je povečalo minimalno," je sporočila Tanja Glogovčan, predstavnica za odnose z javnostmi uprave za izvrševanje kazenskih sankcij.

Rezervni scenarij bo gradnjo podražil za okoli 400 milijonov evrov Alstom bo, dokler Slovenija ne sprejme končne odločitve o poroštvih, delal normalno in zadev ne bo zaostroval, je dejal direktor Teša Simon Tot. Po Totovih besedah je Alstom tako sklenil, ker postopki za odobritev državnega poroštva še potekajo. Hkrati je zavrnil navedbe vodje projekta Teša 6 Mirana Žgajnarja, ki je dejal, da se bo Alstom umaknil z gradbišča, če država do 5. oktobra ne bo odobrila poroštva. To ne pomeni, da bo mir do oktobra, je poudaril Tot in pojasnil, da se z Alstomom pogovarjajo na mesečni ravni, saj se sproti dogovarjajo o delih za prihodnji mesec. Dogovorjeno je, da na ta račun ne bodo delali stroškov in škode, je dejal Prepričan je, da bodo dela tudi v prihodnje potekala normalno, a če bi se kaj zalomilo pri državnih poroštvih, lahko delavci z gradbišča odidejo tudi 1. avgusta . Do zdaj je odšlo le nekaj podizvajalcev, ki pa so se že začeli vračati, je dejal. Tot kot težavo raje omenja banke, saj bodo konec meseca zapadle pogodbe o bančnih posojilih. Financiranje projekta je namreč krito tudi s posojili, zavarovanimi z bančno garancijo. Lahko se zgodi, da bi banke od projekta odstopile in zahtevale nova doplačila ali nove pogoje, kar po Totovih besedah pomeni nevarnost precejšnjega naraščanja stroškov. Alstom Ostajamo do konca septembra Tudi Alstom je potrdil, da ostaja na gradbišču do konca septembra in da bo do takrat čakal na nadaljnjo odločitev o poroštvu . Žgajnar Rezervni scenarij okoli 400 milijonov evrov dražji Vodja projekta Teša 6 Miran Žgajner je pogajanja z Alstomom ocenil kot težka, a dodal, da so vrnitev Alstoma na gradbišče dosegli še pred zadnjo sejo pristojnega odbora DZ-ja, saj da je Alstom spoznal, da so Teševa zagotovila glede plačila dovolj trdna. Dela pri projektu tako potekajo normalno, Alstomov suspenz pa je umaknjen. Dogovor je sklenjen za iskanje dodatnih sredstev, ki jih je zagotovil Holding Slovenske elektrarne HSE in delno Teš. Po Žgajnarjevih besedah je Alstom zagotovil, da ostaja do 5. oktobra, ko bo usoda poroštev znana. Če bodo poroštva dana, bo cena Teša 6 ostala pri 1,3 milijarde evrov, je ocenil Žgajner. Če poroštva ne bo, pa se bo Teš lotil rezervnega scenarija, ki bi, zaradi dodatnih potrebnih posojil, gradnjo podražil za okoli 400 milijonov evrov. Če poroštva do 5. oktobra ne bo, Žgajner napoveduje vnovični suspenz Alstoma in s tem zaustavitev del projekta Teš 6.

Masten za MMC To je dodaten kanal ekonomskega sodelovanja Slovenija je dobila uradno vabilo v OECD. To nam bo dvignilo mednarodni ekonomski rating, ne bo pa zamenjalo čipsetov tistim, ki bi morali delati v prid davkoplačevalcev, pravi ekonomist Igor Masten. Slovenija je dobila uradno vabilo, da se pridruži Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD, ki združuje gospodarsko najrazvitejše države na svetu. Poleg Slovenije sta v organizacijo povabljena še Estonija in Izrael. Vse tri države so izpolnile priporočila OECD-ja, pristopni pogovori pa so bili konstruktivni in odprti, je povedal generalni sekretar OECD-ja Angel Gurria. Novinke bodo uradno v organizacijo vstopile 27. maja v Parizu. Že to, da smo bili kandidati za članstvo v OECD-ju, nam je v obdobju krize pomagalo k zadostnemu ugledu, da smo lahko razmeroma hitro stopili nazaj na kapitalski trg, je prepričan minister za finance Franc Križanič, ki meni, da je danes pomemben dan. Za Slovenijo je po njegovih besedah pomembno, da postane članica tega kluba, tako zaradi prilagajanja najvišjim mogočim standardom delovanja tržnih gospodarstev kot pridobivanja informacij in ugleda na kapitalskih trgih. Članarina 2,4 milijona evrov + 1-5 odstotkov OECD namreč združuje države, ki z manj kot petino svetovnega prebivalstva ustvarijo več kot štiri petine svetovne proizvodnje. Vsaka članica prispeva članarino, ki se določi med pogajanji po ključu velikosti in ekonomske moči države. Ali so že določili višino letnih sredstev, ki jih bo prispevala Slovenija, smo povprašali tudi službo vlade za razvoj in evropske zadeve, saj je pogajanja zadnja leta vodil minister za razvoj Mitja Gaspari. A kot so sami zatrdili, članarina ni predmet pogajanj. Način izračunavanja članarine so države članice OECD-ja sprejele leta 2008 v okviru finančne reforme OECD-ja in predstavlja del obveznih določil, h katerim RS mora pristopiti. Ta za nove države pristopnice določa letno članarino za obvezni del 2,4 milijona evrov, povečano pa za predviden količnik usklajevanja proračuna organizacije, ki pa je manj kot pet odstotkov. Ta se bo glede na dan formalnega vstopa poračunala z že plačanimi pristopnimi stroški, so še dodali. To je dodaten kanal ekonomskega sodelovanja Naša država je za članstvo zaprosila že leta 1996, a se organizacija od leta 2000 ni širila, zdaj pa so se odločili, da število članic povečajo. In kaj konkretno pomeni biti član tega elitnega kluba? Po besedah Igorja Mastena iz Ekonomske fakultete v Ljubljani to pomeni, da se nam bo dvignil mednarodni ekonomski rating. Organizacija ponuja tudi podporo pri vodenju ekonomskih politik, saj gre za prenos znanja, zbiranje resursov in dodaten kanal ekonomskega sodelovanja, ki lahko prinaša koristi. Nasveti OECD-ja sicer niso zavezujoči, pojasnjuje Masten. Tako primera Grčije in njeje finančne krize ne moremo razumeti kot težavo grškega članstva v OECD-ju, saj Grčija ni kršila pravil te organizacije, ampak pravila Evropske unije in evropske monetarne skupine, zato zdaj partnericam teh integracij povzroča težave. Državni svet zavrnil zahtevo o referendumu Sicer pa je znano, da je bil zadnji pogoj za vstop Slovenije v organizacijo implementacija zakona o upravljanju kapitalskih naložb države, ki ga je državni zbor potrdil že dvakrat, ker so državni svetniki nanj vložili veto. Nato pa je državni svet zavrnil zahtevo skupine državnih svetnikov, da bi o uveljavitvi zakona o upravljanju kapitalskih naložb države odločili volivci na referendumu. Čeprav so soglašali, da je zakon slab, pa so menili, da gre za tehnični zakon, o katerem naj bi se ne odločalo na referendumu. OECD je namreč od naše države zahteval, da pred vstopom uredi upravljanje naložb, ki je zdaj težko pregledno razpršeno med ministrstvi in vladnimi služami. Vlada je zato pripravila zakon, ki uvaja novo agencijo, ta pa naj bi po novem imela pregled nad vsemi naložbami in jih v imenu države tudi upravljala. Masten Politika bo še imela možnost vpliva To je po mnenju Igorja Mastena tudi eden izmed pozitivnih vidikov pristopnih procesov v organizacijo. Od nas zahtevajo, da uredimo način delovanja države v gospodarstvu, je dejal za MMC. Vladni zakon bo namreč po njegovih besedah prispeval k transparentnosti, ker se je zdaj to dogajalo prek različnih in pogosto težko predstavljivih kanalih. A ob tem opozarja tudi, da ta zakon ne ukinja možnosti vmešavanja države v gospodarstvo, saj bo člane agencije imenovala vlada. Za to bi bil potreben premik v glavah javni funkcionarji in vlada bi se morali zavedati, da upravljajo državno premoženje v korist davkoplačevalcev, ne v svojo lastno korist. To pa se ne bo spreminilo, članstvo v OECD-ju ne bo zamenjalo čipsetov v glavah teh ljudi, ki so zlorabljali svoje pozicije v preteklosti in ki bodo to skušali delati tudi v prihodnje. Ker pač tako delujejo in mislijo, da je to prav, čeprav je narobe, je še prepričan Masten. OECD je danes bolj podoben kakšnemu golfklubu Ekonomist Jože Mencinger pa je vabilo označil predvsem kot čast za državo. Politiki bodo po njegovem mnenju s tem zagotovo zadovoljni, saj se je Slovenija s tem uvrstila med t. i. razvite države. Sam velike koristi ne vidi, treba bo plačati vnaprej določeno članarino, medtem ko naj bi bile morebitne koristi po njegovem zgolj potencialne. OECD je namreč izgubil pomen, potem ko je bila ustanovljena cela vrsta drugih organizacij, danes pa je bolj podoben kakšnemu golfklubu, je za STA sklenil Mencinger, a dodal, da se kljub temu spodobi, da je Slovenija zraven.

Pri letošnjih božičnih nakupih bodo Čehi v povprečju porabili 300 evrov. Zaradi precenjene češke valute krone in rasti plač se Čehi vse pogosteje odpravljajo po cenejše nakupe v Nemčijo Čehi bodo letos za božična darila v povprečju porabili po 300 evrov, skupaj z denarjem za bogato obloženo božično mizo pa po 500 evrov. Zahvaljujoč rasti plač in precenjeni kroni je za večino Čehov ceneje kupovati v sosednji Nemčiji, tako da se bodo številni po nakupe odpravili čez mejo. Radi nakupujejo tudi v drugih državah Češke banke so sicer zabeležile, da se je že z začetkom predbožične potrošniške mrzlice v primerjavi z lanskim letom povečal promet z bančnimi karticami v tujini. Turistične agencije pa letošnjo jesen doživljajo pravi boom enodnevnih nakupovalnih izletov, in to ne samo v sosednje države, temveč tudi v London, Pariz ali Rim.

Družba Mura in hčerinske družbe so glede na računovodske podatke iz 31. avgusta razglasile insolventnost in pristojnemu sodišču predlagale začetek stečajnih postopkov. Na ulici bo pristalo 2635 ljudi. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve se zaveda stiske, v kateri so se ob napovedi stečajnega postopka znašle delavke in delavci v Muri. Na ministrstvu zagotavljajo, da bodo pristojne institucije kot so centri za socialno delo, zavod za zaposlovanje ter jamstveni in preživninski sklad v najkrajšem možnem času zagotovili pravice in njihova izplačila za vse, ki bodo do njih upravičeni. Več o konkretnih ukrepih si lahko preberete v spodaj pripetem dokumentu. Kot so sporočili z Mure, so družba Mura in hčerinske družbe Mura Moška oblačila, Mura, Ženska oblačila in Muralist glede na računovodske podatke iz 31. avgusta razglasile insolventnost in pristojnemu sodišču predlagale začetek stečajnih postopkov. Pri preostalih petih hčerinskih družbah, Mura EHM, M Energetika, Mura in partnerji, Mura Unikat in M-AIKS insolventnosti niso ugotovili, zato nadaljujejo redno poslovanje, so sporočili z Mure. Zaradi stečaja bo brez dela ostalo 2635 delavcev. Predsednik uprave Bojan Starman meni, da je to edina možna pot za postavitev Mure na zdrave temelje. Dodal je, da v petek pridejo na pogovore predstavniki družbe Hugo Boss. Razložil je, da bodo delo nadaljevali v štirih hčerinskih podjetjih, v katerih je ostalo 650 delavcev. Največje je Mura in partnerji, kjer bodo skoncentrirali vse delo in na katerem gradijo prihodnost Mure ter upajo na uspešno zgodbo nove Mure. Osrednjo pozornost v podjetju zdaj namenjajo nemški družbi Hugo Boss, saj je praktično edina, s katero še sodelujejo. Zato bodo jutri poskušali prepričati vodilne, da nadaljujejo sodelovanje. Po Starmanovih besedah je zelo pomembno obdržati nemškega partnerja, saj delajo zanj praktično v 90 odstotkih. V petek bodo poskušali dati ustrezne garancije za nadaljevanje proizvodnje z njim, nato pa še z drugimi partnerji. Pri pogovorih bo sodeloval tudi član poslovodstva družbe Mura in partnerji Milan Mörec, ki delo uradno začne v ponedeljek. Če to ne bo uspelo, je zgodbe lahko konec, poudarja Starman. Sicer pa po Starmanovih besedah ostaja prvi cilj poiskati delo za čim več ljudi. Če nisi v stanju ustvarjati nove vrednosti dnevno, to pomeni, da niti približno ne moreš pokrivati svojih stroškov, plač in tako naprej. Mislim, da je ta postopek edina pot, da se začne širiti proces v novi družbi, za vse, ki jih je doletel stečaj, je to neke vrste varstvo, ki mu ga lahko da država skozi možnosti, ki jih ima, meni Starman. Glede pripomb sindikalistov, da obljube delavcem, dogovorjene v delovni skupini na vladi, niso izpolnjene, je Starman dejal, da so bile neke obljube, ki pa niso stoodstotno take . Slišal je za težave pri iskanju obljubljenih enkratnih socialnih pomoči na centrih za socialno delo, kjer naj bi brezposelni dobili pomoč, a se je potem pokazalo, da zakon zahteva individualno obravnavo, vlaganje vlog, dokazila o premoženjskem stanju in da vsi potem ne pridejo na ta spisek in to nam je povzročilo nekaj težav . Za dogovor, da naj bi denar, ki bi se stekal v Muro do uvedbe stečaja, skupaj z državno pomočjo delavci dobili kot del regresa ali plače, Starman ne pozna in dodaja, da na vsak način tukaj ni nobenih možnosti za izplačilo teh plač in kdorkoli je obljubljal kaj takega, ni vedel, kakšno je stanje v podjetju. Predstavniki stavkajočih S stečajem smo nezadovoljni Družba NFD Holding, ki je z 18,57-odstotnim lastniškim deležem največja posamična lastnica Mure, o stečaju ni bila obveščena. Zato to odločitev vodstva družbe v NFD Holdingu ne morejo komentirati, so povedali v NFD Holdingu. Razglasitev stečaja v Muri je bila sicer pričakovana, vendar pa, kot kaže, ne bodo izpolnjeni dogovori z delovno skupino na vladi, so se odzvali v panožnem sindikatu in v sindikatu Mure. Nezadovoljni pa so tudi predstavniki stavkajočih delavcev. To je najslabša možnost in na to smo opozarjali, vendar je bila zadeva pričakovana in v tem trenutku človeka to toliko ne preseneča. Poudarjam pa, da je najslabša možnost za tiste, ki prejemajo najnižje plače, je dejal predstavnik sindikata v Muri Drago Forjan. Po puču prejšnji teden so se zadeve obrnile v negativno smer, kar Forjan povezuje z dogovorom delovne skupine na sedežu vlade, kjer so se dogovarjali o scenariju, po katerem delavci noben mesec ne bi ostali brez dohodka. Ali bo vlada to besedo držala ali snedla, tega pa ne vem, je dodal Forjan. Po dogovoru naj bi del sredstev, ki bi se v času od zadnje plače do uvedbe stečaja natekla v Muro, skupaj z deležem države prek centra za socialno delo delavcem izplačali v drugi polovici oktobra, ko bi morali prejeti plačo. Upoštevali naj bi se tudi vsi najkrajši roki, tako da bi delavci, ki bi se prijavili na zavod za zaposlovanje, že novembra ali decembra dobili nadomestilo. Zdaj pa slišimo, da bodo prva izplačila šele v prvi polovici novembra. Tudi od obljub, da bodo odpravnine imele prednost pred terjatvami bank, očitno ne bo nič, je še povedal Forjan. Predsednik Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije Jože Turkl pa je dejal, da so bili pripravljeni na uvedbo stečaja, kot je bilo tudi dogovorjeno v okviru sestanka z vlado in vsemi socialnimi partnerji. Muralist je invalidsko podjetje in vlada je obljubila, da bo, v kolikor bo stečaj uveden, dala soglasja za uvedbo stečaja zaradi posebnega statusa, ki ga ima invalidsko podjetje. Turkl je še dejal, da je bilo na delovnem pogovoru obljubljeno, da bi bil lahko, v kolikor bodo sredstva prispela na račune skupine Mura, izplačan tudi del regresa oziroma plače. Vendar žal v tem trenutku tega ne bo in obžalujem, da delavci tega ne bodo deležni, tako kot smo se dogovorili, pravi. Predstavnica stavkajočih delavcev Marija Kranjec je povedala, da so šele v sredo izvedeli za socialni scenarij, ki da ga je sindikat poznal že 10. septembra, a tega ni dal v javnost. Dokler ne dobimo vseh zagotovil za zahteve, ki smo jih postavili, ne moremo biti zadovoljni. Vidimo, da se je stečaj pripravil, ostala bo le družba Mura in partnerji, kakšen bo nadaljnji scenarij, ne vemo, je dejala. Prosili so nas, naj jim damo še teden dni časa, da bodo zadeve pregledali. Takšen je bil odgovor Starmana in nadzornikov, ki so tukaj, je pojasnila Kranjčeva in še dodala, da v bistvu ne vedo, kaj se dogaja. Žerjav Glede na neukrepanje Murinih lastnikov je bil stečaj žal le vprašanje časa Predsednik SLS Radovan Žerjav globoko obžaluje današnji predlog začetka stečajnih postopkov družbe Mura, o katerem so javnost obvestili iz tega podjetja. Obžalujem današnji predlog za stečaj Mure, čudi me pa ne, da je do tega prišlo, je poudaril Žerjav in dodal, da je to bilo žal za pričakovati, glede na dogodke zadnjih mesecev in neukrepanje odgovornih, torej vlade in lastnikov družbe . Žerjav je že januarja z javnim pismom in tudi s poslanskim vprašanjem predsedniku vlade opozoril na to perečo problematiko. Ne bom niti omenjal, da sem v tem pismu predlagal tudi konkretne rešitve za Muro ter da sem tudi kasneje s poslanskimi vprašanji in pozivi še opozarjal na to socialno časovno bombo, a očitno tu pač res ni bilo interesa za kako boljšo rešitev. Sprašujem se le, kaj namerava Vlada RS storiti sedaj, da bo omilila posledice socialne katastrofe v Pomurju, ki sedaj ni več le grožnja, pač pa realnost, je kritičen prvak SLS.

V Vinu Brežice se stavka nadaljuje. Zaposleni se bodo v ponedeljek srečali z novim predsednikom uprave. V podjetju, ki je od 3. avgusta brez elektrike, polnilnice stojijo. Zaposleni v Vinu Brežice, kjer zaradi neizplačila junijskih in julijskih plač, regresa ter jubilejnih nagrad zaposleni od torka stavkajo, se bodo v ponedeljek po 9. uri v prostorih podjetja sešli z novo upravo. Medtem bodo s stavko v podjetju nadaljevali, je povedal sindikalist Vina Brežice Janko Kržan. Po njegovih besedah so se zastopniki delavk in delavcev Vina Brežice danes z novim predsednikom uprave Robertom Špilerjem iz podjetja S. M. A. iz okolice Celja dogovorili o sestanku in pogajanjih glede stavkovnih zahtev. Špiler naj bi se sestanka udeležil v spremljavi njegove ekipe, predstavnike zaposlenih, ki napovedujejo, da bodo za uresničitev njihovih zahtev uporabili vse razpoložljive pravne poti, pa bodo okrepili predstavniki slovenskega sindikata, je pojasnil Kržan. Zaposleni so danes tako kot minule dni stavkali od 6. do 14. ure, stavkovne straže, ki bodo danes v podjetju vztrajale do 22. ure, pa bo zamenjala policija, ki bo prostore podjetja varovala do ponedeljka, do 6. ure zjutraj, tako Kržan, ko se stavka v Vinu Brežice nadaljuje. V podjetju, ki je od 3. avgusta brez elektrike, polnilnice stojijo. Od torka, 11. avgusta, tam poteka vnaprej napovedana stavka, delavci pa so danes četrti dan čakali, da se v tovarni pojavijo lastniki ali predstavnik uprave družbe, je še povedal Kržan.

Po nedavni etapi s pristankom na Antarktiki je pilot Matevž Lenarčič tokrat na poti čez Tihi ocean. Z Velikonočnega otoka se je napotil proti Francoski Polineziji. Projekt, imenovan GreenLight WorldFlight, s slovenskim geslom majhno, lahko, zeleno, se uspešno nadaljuje, saj je Matevž Lenarčič že na poti čez največji svetovni ocean. Po načrtih naj bi pot trajala 11 ur, vendar ekipa pričakuje, da se bo zaradi napovedanega severozahodnega vetra pot nekoliko podaljšala. Tudi etapa poleta čez Tihi ocean je izjemno zahtevna, ker na poti ni nobenega otoka z letališčem, kjer bi bil pristanek mogoč. Kot je ekipa zapisala v sporočilu za javnost, je pravilno načrtovanje poti izjemno pomembno in zaradi tega nekoliko bolj stresno. Neverjetno skromna poraba goriva Ko je Lenarčič pristal na Velikonočnem otoku in napolnil letalo z gorivom, je ugotovil, da je v letalu po preleteni izjemno dolgi poti ostalo relativno dovolj goriva. V praksi je tako dokazal, da je Pipistrelovo letalo virus SW 914 zelo varčno. Za tokratni let bo pilot potreboval 214 litrov goriva in glede na vremenske pogoje se je odločil, da bo s seboj vzel še 85 litrov rezervnega goriva, kar mu omogoča dodatne štiri ure in pol letenja, še pojasnjujejo v ekipi, ki spremlja Lenarčičev polet okoli sveta.

Poslanci potrdili novelo zakona o Slovenskih železnicah Poslanci so potrdili novelo zakona o družbi Slovenske železnice, ki državi omogoča poplačilo obveznosti do železnic v višini 134,26 milijona evrov. Z veliko večino - z 61 glasovi za in šestimi proti - so poslanci potrdili novelo zakona, ki bo Slovenskim železnicam prinesla 134,26 milijona evrov. Sredstva bodo iz proračuna izplačana v prihodnjih petih letih. Vlačič Slovenija mora terjatev priznati in jo plačati Minister za promet Patrick Vlačič je poslancem pojasnil nastanek terjatve Slovenskih železnic. Pri poslovanju Slovenskih železnic so od leta 1993, ko je bila izvedena delitev premoženja takratne družbe predhodnice Slovenskih železnic na dejavnosti infrastrukture in prometa, do leta 1999 v odnosu dejavnosti infrastruktura in promet nastajale medsebojne terjatve oz. obveznosti. Na 1. januar 2010 je po ugotovitvah revizorske hiše terjatev znašala 134,26 milijona evrov, je pojasnil minister in dodal, da je bila omenjena terjatev ob izločitvi infrastrukture izbrisana. Poudaril je, da mora Slovenija kot lastnica infrastrukture to terjatev priznati in jo tudi plačati. Obveznost bo poravnana do leta 2016 Država bo obveznost do železnic poravnala v letih od 2012 do 2016, in sicer vsako leto po 26,8 milijona evrov. Za datume zapadlosti plačil v posameznih letih vlada predlaga, da se s Slovenskimi železnicami v 60 dneh po uveljavitvi novele zakona sklene pogodba. Poslovodstvo Slovenskih železnic se poslancem zahvaljuje za podporo zakonski noveli, s sprejetjem katere se bo lahko uspešno nadaljevala sanacija podjetja. Kot je novinarjem dejal generalni direktor Slovenskih železnic Goran Brankovič, je novela temelj za preoblikovanje železnic v holding, saj se z njo zagotavlja kapitalska ustreznost. Brankovič pričakuje, da bo zakon implementiran v zastavljenem roku, to je 11. septembra.

Slovenija je v zadnjem četrtletju lani zabeležila na letni ravni 4,7-odstotno gospodarsko rast. S tem se je obdobje visoke gospodarske rasti verjetno končalo. Gibanje je zaskrbljujoče, saj kaže na precejšnje ohladitve, je poudarila Hrenova. Po njenih navedbah to potrjujejo podatki iz zunanjega okolja, zniževanje rasti pa kaže zniževanje pri vseh dejavnikih. Leto 2007 je bilo v gospodarskem smislu izjemno uspešno. Gospodarska rast je bila najvišja v samostojni Sloveniji, torej v obdobju po letu 1991, je povedala vodja sektorja za nacionalne račune v državnem statističnem uradu Karmen Hren. Bruto domači proizvod BDP je lani v tekočih cenah znašal 33.542 milijonov evrov 10,2 odstotka več kot v letu 2006 oz. 16.616 evrov na prebivalca 9,6 odstotka več kot v letu 2006. To je bilo leto izjemnih dosežkov in rekordnih rezultatov, je povzela Hrenova. Obdobje stabilne in razmeroma visoke rasti se je po njenih besedah začelo z vstopom Slovenije v EU. V prvem četrtletju 2007 se je gospodarska rast zavihtela na najvišjo raven 7,2 odstotka, nato pa se v zadnjem četrtletju 2007 občutno znižala 4,7 odstotka. Rast se je precej spustila in se vrnila na ravni pred letom 2006, je dejala. Slovenija še nikoli ni imela tako visoke gospodarske rasti kot preteklo leto, je poudaril strankin predsednik in finančni minister Andrej Bajuk. Ob tem je kljub znakom umiritve rasti dejal, da je gospodarska klima pozitivna in da ni razlogov za skrbi. Dejstvo je, da v zgodovini samostojne Slovenije takšne gospodarske rasti še nismo imeli, je Bajuk ocenil podatek o 6,1 odstotni gospodarski rasti v letu 2007. Čeprav prihodnost ne bo tako rožnata, kot je bilo leto 2007, je klima v gospodarstvu pozitivna, je razloge za optimizem še pojasnil Bajuk. Najpomembnejši dejavnik gospodarske rasti v letu 2007 je bil izvoz. Ta se je v primerjavi z letom 2006 realno povečal za 13 odstotkov. H gospodarski rasti je prispeval 8,8 odstotne točke. Za gibanje po četrtletjih velja enako kot za ostale kategorije v prvih treh četrtletjih je bila rast zelo visoka, v zadnjem pa se je precej umirila. Uvoz se je lani realno povečal nekoliko bolj kot izvoz 14,1 odstotka. Med izdatkovnimi kategorijami so se leta 2007 realno najbolj povečale investicije v osnovna sredstva, ki so bile 17,2 odstotka višje kot v letu 2006. Njihova rast se je ob koncu leta prepolovila. Močno so se povečale investicije v gradbene objekte 20,8 odstotka in v transportno opremo 24,7 odstotka. Investicije v stanovanjsko gradnjo so v vseh četrtletjih beležile zelo visoko, približno 20-odstotno rast. Izdatki za končno potrošnjo so se lani realno povečali za 2,7 odstotka, kar je manj od rasti v letu prej 4,1-odstotna rast. Opazno je bilo zmanjšanje rasti izdatkov države za končno potrošnjo, ki so se leta 2007 povečali za 1,4 odstotka, leta 2006 pa za 4,4 odstotka. Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so bili za 3,1 odstotka višji kot leta 2006. Rast dodane vrednosti je bila lani najvišja v gradbeništvu. Ta je bila v primerjavi z letom poprej višja za 18,7 odstotka. Izjemna gradbena konjunktura se je začela v drugem četrtletju 2006 in je trajala pet četrtletij. V zadnjem lanskem četrtletju je bila rast dodane vrednosti v gradbeništvu le še osemodstotna, kar je za 8,6 odstotnih točk manj od rasti v tretjem četrtletju, je povedala Hrenova. Povečanje zaposlenosti Rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih je bila v letu 2007 8,3-odstotna in podobna kot v letu 2006. Visoke stopnje rasti so v letu 2007 beležile še dejavnosti finančnega posredništva 12,1 odstotka, trgovine 7,6 odstotka in prometa 6,2 odstotka. Ugodne gospodarske razmere so se lani odražale tudi na povečevanju zaposlenosti. Lani je bilo zaposlenih največ oseb po letu 1991, najvišje pa je bilo tudi povečanje njihovega števila, je poudarila Hrenova. Skupna zaposlenost je lani znašala 959.600 oseb, kar je za 2,7 odstotka več kot leta 2006. Umiritev gospodarske rasti ob koncu leta se ni odrazila na manjši rasti zaposlenosti, saj je bila ta prav v zadnjem četrtletju najvišja triodstotna. Po dejavnostih je zaposlenost najbolj porasla v gradbeništvu 10,8 odstotka, prometu 6,4 odstotka in v poslovnih storitvah 6,3 odstotka. Prvič po letu 2001 se je zaposlenost povečala tudi v predelovalnih dejavnostih, in sicer za 0,7 odstotka. Umar Umiritev rasti Ekonomisti visoko gospodarsko rast v Sloveniji v lanskem letu pripisujejo predvsem ugodni zunanji konjunkturi in močnemu investicijskemu ciklusu. Za tekoče leto napovedujejo gospodarsko rast v višini štiri do pet odstotkov, obenem pa pričakujejo umirjanje rasti inflacije. Gospodarska rast se je v lanskem zadnjem četrtletju pričakovano umirila, v celem letu 2007 pa se je ohranila na najvišji ravni doslej, je objavljene podatke o gospodarski rasti za lani komentiral direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Umar Boštjan Vasle. Umar je za lani sicer napovedal 5,8-odstotno gospodarsko rast. Najvišja gospodarska rast po osamosvojitvi je bila rezultat visoke domače investicijske aktivnosti, spodbujala pa so jo tudi ugodna konjunkturna gibanja v svetu, saj je k njej največ prispeval prav visok izvoz. To potrjuje, da je bila rast ugodna tudi z razvojnega vidika, komentirajo na Umarju. Rast aktivnosti se je upočasnila predvsem na področjih, ki so v preteklih treh četrtletjih beležila najvišje stopnje rasti. Kljub upočasnitvi pa se stopnje rasti investicij in izvoza, prav tako tudi predelovalnih dejavnosti, gradbeništva, prometa in trgovine ohranjajo na razmeroma visokih ravneh, ki še vedno presegajo dolgoletna povprečja, je pojasnila namestnica direktorja Maja Bednaš. Statistični podatki tudi kažejo, da je v drugi polovici leta, izraziteje v tretjem četrtletju, prišlo do okrepitve rasti zasebne potrošnje, višja je bila tudi rast državne potrošnje, pri čemer pa obe na letni ostajata zmerni in nižji kot v preteklih letih. Na trgu dela pa v zadnjem četrtletju še ni prišlo do umirjanja rasti zaposlenosti - ta je bila kar triodstotna - saj upočasnitev gospodarske aktivnosti navadno vpliva na tokove zaposlovanja z določenim časovnim zamikom.

Die Welt in Spiegel omenjata povezavo politike in gospodarstva Nemški mediji se v ocenah slovenskega programa stabilnosti in reformnega programa sprašujejo, ali bodo ukrepi zadostovali za to, da se država izogne pomoči. Potem ko je slovenska vlada pod taktirko premierke Alenke Bratušek predstavila programa stabilnosti in reform, ki ju je danes poslala tudi v Bruselj, so se nemški mediji Die Welt in Spiegel razpisali o ukrepih. Die Welt spominja na besede premierke Bratuškove, da Slovenija potrebuje čas za rešitev svojih težav, in navaja, da se je ta čas zdaj iztekel. Pri Die Weltu so zapisali, da se želi država iz krize rešiti z varčevalnim in reformnim programom, ki bi ji prihranila evropsko finančno pomoč in omogočila stabilizacijo finančnega sektorja. Ob tem navajajo kritike sindikatov, trgovinske zbornice, združenj delodajalcev in ekonomistov, ker naj bi bili ukrepi preveč nekonkretni in polni čudovitih, a nerealističnih želja. Vlada očitno še vedno ne ve, kako bo reševala bančni sektor Ob tem kot največji problem slovenskega gospodarstva izpostavljajo bančni sektor in dodajajo, da vlada očitno še vedno ne ve, kako bo reševala banke. Tako še vedno ni jasno, ali bodo kapitalizacijo izvedli s prenosom slabih kreditov na slabo banko ali pa bodo banke same, pod nadzorom slabe banke, sanirale svoje bilance. Ob tem Die Welt navaja še, da je po mnenju opazovalcev vprašljivo, ali bo vlada lahko izpolnila obljubo in še to poletje začela sanacijo bančnega sektorja. Die Welt kot enega največjih težav Slovenije izpostavlja prepletenost gospodarstva in politike in ob tem navaja nedavno raziskavo podjetja Ernst & Young. Pri časopisu so se dotaknili tudi morebitnih posledic, če Evropska komisija z ukrepi vlade ne bo zadovoljna. Pišejo, da obstaja možnost postopka proti državi zaradi makroekonomskih neravnovesij, država pa bi lahko imela težave tudi na finančnih trgih, kar bi pomenilo, da bi ji na koncu ostala le še finančna pomoč Unije. Bo program prepričal Evropsko komisijo? Spiegel se v prispevku na svoji spletni strani sprašuje, ali bo program, ki so ga sami predstavili kot mešanico višanja davkov, nižanja odhodkov in prodajo državnih podjetij, lahko preprečil reševanje in zadovoljil Evropsko komisijo. Ob tem tudi pri Spieglu dodajajo, da bo Bruselj zagotovo pričakoval, da Slovenija končno prekine tesno povezanost politike in gospodarstva. Pri Spieglu dodajajo še, da bodo prihodnji meseci pokazali, kako resno je premierka Bratuškova mislila z reformami, ob tem pa dodajajo, da težavam vlade ni videti konca, saj so še posebej socialdemokrati proti privatizaciji državnih podjetij.

Bulmastifi. Stane Meglič ni fotografiral psov, preden so ga napadli. Odziv. Meglič je za laži označil nekatere trditve Dee Baričevič iz zadnje Mladine o napadu bulmastifov pred štirimi leti. Baričevičeva: "Meglič se je postavil za hrbet svakinji Zori Roter in fotografiral. To je razburilo pse in so napadli." Meglič: "Ni res, hodil sem po pločniku in nisem fotografiral. Trije psi so bili v avtu, prvi pa me je napadel četrti pes, ki ga je Roterjeva takrat pripeljala z dvorišča. Drugi psi so mu sledili. Z ničimer jih nisem izzval." Baričevičeva: "Meglič je zavrnil obisk Roterjeve in Baričeviča v bolnišnici." Meglič: "Ni res. Nikogar nisem zavrnil. Če je kdo prišel prve dni, so ga v bolnišnici zavrnili, ker sem imel deset dni prepoved obiskov. Niti starši niso smeli k meni." Baričevičeva: "Megliču je bila v sklopu sodnega procesa ponujena odškodnina, a jo je zavrnil, češ da je prenizka." Meglič: "Šele lani jeseni, po treh letih in pol pravdanja, je odvetnik ponudil nekaj malega."

Ajdovščina - Saša Fux in Mihael Kranjc, upnika v stečajnem postopku ajdovske Lipe Pohištva, menita, da je stečajna upraviteljica Andreja Terpotec stroške stečaja določila prek vseh meja. Poleg 15.000 evrov potnih stroškov in ravno toliko stroškov za arhiviranje dokumentov ju je najbolj zmotil na dobrih 50.000 evrov ocenjen znesek za računovodske, finančne in administrativne storitve. Pred dnevi jima je pritrdilo tudi višje sodišče v Ljubljani, ki je pristojnemu sodišču v Novi Gorici naložilo, naj v nadaljnjem postopku od stečajne upraviteljice zahteva ustrezno pojasnilo o postavkah predvidenih stroškov stečajnega postopka ter nato o zadevi ponovno odloči. Stečajna upraviteljica očitkov upnikov in sklepa sodišča ni podrobneje komentirala, zagotovila pa je, da bo navodila višjega sodišča v celoti spoštovala. Saša Fux in Mihael Kranjc sta leta 2009 v Lipi Pohištvu naročila dve kuhinji v vrednosti 17.000 evrov, danes pa nimata ne kuhinje ne povrnjenih vplačil. Tolažita se lahko zgolj z dejstvom, da podjetju nista plačala celotnega zneska in da v Lipi Pohištvu njune kuhinje še niso izdelali. Zaradi tega sta upravičena do povračila kupnine iz stroškov stečajnega postopka. A kot pritrjuje tudi stečajna upraviteljica Terpotčeva, vse kaže, da stečajna masa ne bo zadostovala niti za poplačilo vseh stroškov stečajnega postopka, ki jih je upraviteljica ocenila na dobrih 247.000 evrov.Spornih za 86.000 evrov stroškov Prav višina slednjih je po mnenju Kranjca previsoka. "Preveč se nama je zdelo 15.000 evrov za potne stroške in 15.000 evrov zgolj za stroške arhiviranja dokumentacije. Glede na to, da imava tudi sama računovodski servis, pa se še posebno ne moreva strinjati s stroški vseh računovodsko-finančnih in administrativnih opravil, ki z 51.950 evri presegajo vsako razumno mejo. Še zlasti pa je tak znesek previsok za nedelujočo družbo," je dejal Kranjc. Oporekala sta tudi stroškom za ocenitev vrednosti premoženja in drugim stroškom, višina vseh spornih stroškov pa znaša 86.275 evrov. Zmotilo ju je tudi, da je stečajna upraviteljica hkrati direktorica družbe Analit, ki je vsaj na začetku stečajnega postopka skrbela za računovodstvo Lipe Pohištva. Terpotčeva je včeraj zagotovila, da omenjena družba po sprejetju nove zakonodaje ne opravlja več knjigovodskih storitev za stečajnega dolžnika. Dodala je, da čeprav novost ne velja za že sklenjene pogodbe, se je odločila zaradi določenih pomislekov oziroma dvomov pogodbo prekiniti.Do Lipe Pohištva za 1,4 milijona evrov terjatev V stečajnem postopku Lipe Pohištva je bilo sicer prijavljenih za 1,4 milijona evrov terjatev, stečajna upraviteljica pa je priznala za 711.000 evrov navadnih in za 363.000 evrov prednostnih terjatev. A je stečajna masa tako majhna, da ne bo zadostovala niti za celotno poplačilo stroškov stečaja, po besedah stečajne upraviteljice pa poplačilo upnikov sploh ni predvideno. Koliko bo sploh ostalo za stroške stečaja in kdaj bodo kupci nikoli dostavljenih kuhinj dobili vrnjene kupnine, je odvisno tudi od rešitve spora glede izločitvene pravice z družbo Indel, ki trdi, da so bili vsi stroji v proizvodnji njena last. Slednji pa predstavljajo kar polovico vse stečajne mase. natasa.ozebek@dnevnik.si

Washington - Mednarodni denarni sklad (IMF) je v svojem poročilu, po vsakoletnih posvetovanjih s slovenskimi oblastmi navedel, da je svetovna gospodarska kriza Slovenijo, kot majhno in odprto gospodarstvo resno prizadela. IMF Sloveniji za letos napoveduje negativno gospodarsko rast za 2,9 odstotka, v letu 2010 pa pozitivno za 1,4 odstotka. Posvetovanja so se končala 13. maja, poročilo izvršnih direktorjev pa je bilo objavljeno v petek in v njem IMF Sloveniji za letos napoveduje negativno gospodarsko rast za 2,9 odstotka, v letu 2010 pa pozitivno za 1,4 odstotka. Inflacija naj bi bila letos 0,5-odstotna, prihodnje leto pa 1,5-odstotna, potem ko je bila v letu 2008 kar 5,7-odstotna. Stopnja brezposelnosti, ki je lani znašala 4,4 odstotka, naj bi se letos povečala na 6,2 odstotka, leta 2010 pa malce znižala na 6,1 odstotka. Negativna gospodarska rast je letos posledica padanja izvoza, ker je tudi območje evra v krizi in zaradi slabšanja kreditnih pogojev. IMF ocenjuje, da bi morala biti potrošniška poraba odpornejša tudi zaradi povišanja plač in trdnosti neto premoženja gospodinjstev. Inflacija in primanjkljaj v tekoči bilanci, ki je lani znašal 5,5 odstotka BDP, naj bi se umirila, največje tveganje pa ostaja nižja rast od napovedane v Evropi in kreditna stiska, če se tuje financiranje domačih bank posuši. Izvršni direktorji ocenjujejo, da je Slovenija, kot majhno odprto gospodarstvo, po letih dobre rasti sedaj resno prizadeta zaradi globalne ekonomske krize. Direktorji so pohvalili vlado za hitre in odločne odgovore na počasnejšo rast in napetosti v finančnem sektorju. Poudarjajo pa, da bo potrebno iti naprej s širokimi reformami za povečanje potenciala rasti ekonomije, povečanja konkurenčnosti in zagotavljanja fiskalne vzdržnosti, še posebej v luči izzivov, ki jih pomeni staranje prebivalstva. Poročilo pravi, da slovenske banke potrebujejo dokapitalizacijo, potrebno pa je izpeljati nove stresne teste za banke skupaj s tistimi, ki so usklajeni na ravni EU, pri čemer mora biti vlada pripravljena, da pomaga bankam, ki bodo potrebovale dodaten kapital v primeru poslabšanja kreditnih razmer na mednarodnem trgu. Banke naj bi sicer relativno dobro prestale prvi udarec krize zaradi omejene izpostavljenosti ameriškemu finančnemu sistemu, nizki zadolženosti gospodinjstev in ukrepov za finančno stabilnost vlade. Kljub temu pa svetovna kriza vse bolj vpliva na finančni sektor. Direktorji IMF tudi priporočajo naj bo alokacija državnih garancij za nova posojila ne-finančnim podjetjem transparentna, da se omeji moralno tveganje bank, poleg tega pa se je potrebno izogibati nepotrebnim "merjenjem" na določene sektorje. IMF ocenjuje, da je bil proračun lani večinoma uravnotežen, vlada pa je kot odgovor na krizo sprejela proračunski stimulacijski paket v višini 2,1 odstotka BDP. Primanjkljaj bo letos porasel na 4,2 odstotka BDP, vlada pa zagotavlja, da ga bo ohranjala pod pet odstotki in ga leta 2010 znižala pod štiri odstotke. Če pride do poslabšanja razmer, pa naj bi vlada zmanjšala nekatere javne investicije. IMF posebej poudarja problem staranja prebivalstva, ki predstavlja dolgoročni izziv za fiskalno vzdržnost. Vlada razmišlja o večjih vzpodbudah za daljšo delovno dobo in tudi o zasebnem pokojninskem varčevanju ter aktivnih politikah s ciljem daljše delovne udeležbe starejših. Srednjeročno pa je glavni izziv gospodarski rasti soočanje s slabšimi mednarodnimi kreditnimi pogoji, ko bo krize konec. IMF je tudi opazil, da nastaja konkurenčna luknja zaradi naraščanja stroškov dela in padanja vrednosti tečajev valut sosednjih držav. Zapiranje te luknje bo zahtevalo večjo prilagodljivost delavcev glede plač in druge reforme za povečanje produktivnosti.

Dokapitalizacijska skupščina 12. maja Če se bodo razmere na trgu poslabšale, bi lahko v Muri kmalu odpustili 900 delavcev. Napoved za jesen in zimo je slaba. Če se bo recesija predvsem na nemškem trgu nadaljevala, se je bati, da bo brez dela ostalo 900 delavcev. Trenutno jih je mnogo na čakanju, 1.500 pa jih prejema minimalno plačo 589,19 evra bruto. Prvi mož Mure Franc Huber pa odhaja v pokoj, zato je nadzornikom na seji že podal odstopno izjavo. Družbo bo vodil do imenovanja novega predsednika uprave. Vodilni položaj v tekstilnem podjetju je zasedal 1. julija 2008. Nadzorni svet je na seji sprejel več sklepov. Prvič zaradi načrtovane dokapitalizacije podjetja je za 12. maj sklicana skupščina. Drugič sprejet je bil rebalans načrta poslovanja za letos, ki je prilagojen trenutnim razmeram na trgu. Rezultat poslovanja konec leta bo tako v veliki meri odvisen od načina razrešitve presežnih delavcev. Nadzorniki so se seznanili tudi z delom revizijske komisije. Lani je družba po nerevidiranih podatkih ob enakem obsegu proizvodnje in prodaje kot leta 2007 poslovala s tremi milijoni evrov izgube. Mura je 1. aprila zaradi 10-odstotnega upada naročil prešla na 32-urni delovnik, ki pa naj bi trajal največ mesec ali dva. Plače zaposlenih so ostale na ravni 36-urnega delovnega tedna ki je bil zaradi predhodnega 10-odstotnega upada naročil uveden že 1. februarja.

»Mi nismo poraba, mi nismo nadležni zajedavci,« so v stališče zapisali v sindikatu Branimirja Štruklja. Glavni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je popoldan soglasno sklenil, da se izvede glasovanje o splošni stavki v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi, ki se bo začela 18. 4. 2012 ob 7. uri zjutraj in se prekinila ob 19. uri istega dne, so sporočili iz sindikata, ki ga vodi Branimir Štrukelj . O stavki bodo člani glasovali od ponedeljka do 11. aprila, v sindikatu pravijo, da je to dolžnost članov, sindikat pa vabi tudi nečlane, da se do stavke opredelijo. Vlada naj umakne znižanje plač Stavkovne zahteve so strnili v tri točke. Od vlade zahtevajo, naj umakne »nepravične ukrepe, ki razgrajujejo socialno državo. ukrepe, ki zmanjšujejo kakovost javnega šolstva, kulture in znanosti. Ukrep, ki znižuje plače javnih uslužbencev.« Ženska prevzela vajeti Glavni odbor SVIZ se je z današnjim dnem preimenoval v Glavni stavkovni odbor SVIZ Slovenije. Vodja stavkovnega odbora je Jelka Velički. Stavka v posameznem zavodu bo izglasovana, če za stavko glasuje večina zaposlenih v zavodu. Stavka v izobraževanju bo izglasovana, če se zanjo od 753 zavodov vključenih v SVIZ, opredeli vsaj 377 zavodov. Stavka v znanosti bo izglasovana, če se bo zanjo od 22 zavodov, vključenih v SVIZ, opredelilo vsaj 12 zavodov. Stavka v kulturi bo izglasovana, če se bo od 37 zavodov, vključenih v SVIZ, za stavko opredelilo vsaj 19 zavodov. V primeru, da posamezna dejavnost ne doseže zahtevanega števila zavodov, v tej dejavnosti ne bo splošne stavke, zato stavkajo posamezni zavodi, ki so se za stavko odločili. V času stavke bodo morali stavkajoči upoštevati navodila vodij stavkovnih odborih v zavodih SVIZ, vodij stavkovnih odborov območnih odborov SVIZ in vodje Glavnega stavkovnega odbora SVIZ. Vodje stavkovnih odborov v zavodih bodo v času stavke odgovorni za premoženje in varnost ljudi na zavodu. Žaljiv odnos vlade Glavni odbor SVIZ je danes v celoti soglašal s stališči Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), da vladni ukrepi pomenijo začetek razgrajevanja socialne države. Zavračajo tudi »žaljiv odnos vlade do dela javnih uslužbencev in zahteva spoštljivejši odnos do našega dela, ki pomembno prispeva k naši skupni blaginji. Mi nismo poraba, mi nismo nadležni zajedavci, smo državljani in državljanke, ki izobražujemo, zagotavljamo kulturne dobrine, raziskujemo, zdravimo, negujemo, varujemo in omogočamo upravljanje države v naše skupno dobro.«Posebej zavračajo zviševanje normativov v vrtcih in šolah, ki bodo vplivali na zmanjševanje kakovosti javnega šolstva in odpuščanje učiteljev, svetovalnih delavcev, knjižničarjev, vzgojiteljev ter vseh drugih zaposlenih v izobraževanju. Nasprotujejo tudi racionalizaciji delovanja javnih zavodov na področju kulture, saj so po njihovem ti že zdaj na robu preživetja. Prav tako nasprotujejo prepovedi sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb, ker bo po mnenju SVIZ to onemogočilo optimalno delo v raziskovalnih zavodih. V zadnjo točko pa so zapisali, da nasprotujejo ukinitvi samostojnega Pedagoškega inštituta in njegovemu združevanju z nezdružljivimi zavodi.

Interventni zakon je napad na tiste, ki krize niso zakrivili, opozarja izvršni sekretar ZSSS za pravno področje in področje delovnih razmerij Andrej Zorko Foto: Irena Herak V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozarjajo, da bodo posledice zakona o interventnih ukrepih za leto 2012 občutili tisti, katerih socialni položaj je že sedaj težak. Zorko: Potrebni so ukrepi povečanja prihodkovne ravni v proračunu Po besedah izvršnega sekretarja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za pravno področje in področje delovnih razmerij Andreja Zorka je predlagan interventni zakon pomeni nadaljevanje neuspešne politike varčevanja, ki še nobene države ni rešila iz krize. Vlada bi morala namesto tega predlagati ukrepe, ki bi povečevali prihodkovno raven v proračunu in s katerimi bi dokazala, da imamo v Sloveniji delujočo in učinkovito pravno državo. Brez sprememb pri nadomestilih poslancem in funkcionarjem Znižanje denarnih nadomestil za čas brezposelnosti za prve tri mesece se bodo znižali s sedanjih 80 na 70 odstotkov. Poleg tega vlada, ki opravlja še tekoče posle, predlaga zamrznitev minimalnega osebnega dohodka, kar bo vplivalo tudi na višino vseh socialnih transferjev. Zorko se sprašuje, zakaj ne znižajo nadomestil poslancem in funkcionarjem, ki jim po prenehanju funkcije nadomestilo pripada še 12 mesecev. O predlogu zakona v petek Ekonomsko socialni svet Gospodarske rasti ni mogoče dosegati z restrikcijami in zniževanjem pravic, je poudaril predsednik ZSSS Dušan Semolič. V Sindikatu upokojencev Slovenije nasprotujejo predlagani zamrznitvi pokojnin, je poudaril sekretar Miloš Mikolič, v ZSSS pa so predlagali tudi, da bi o predlogu zakona o interventnih ukrepih razpravljal Ekonomsko socialni svet , ki je že na dnevnem redu seje v petek.

Slovenske ceste so tudi danes polne turistov. Zastoji nastajajo na gorenjski avtocesti ter na obalnih cestah. Po podatkih Prometno-informacijskega centra za državne ceste je gost promet z zastoji na cesti Portorož - Izola - Koper, zgoščen promet pa od Dragonje proti Kopru. Čakalne dobe na mejnih prehodih za osebna vozila: - Gruškovje pri vstopu 50 minut in - Dragonja pri vstopu 1 ura. Aktualne razmere na cestah si oglejte na tej strani. Mejni prehod Hotiza je zaradi poplavljanja reke Mure do nadaljnjega zaprt. Prav tako je zaradi poplavljenega cestišča za ves promet zaprta regionalna cesta Razkrižje-Bistrice-Črenšovci. Zaradi sproženja plazu v kamnolomu Sotina je za ves promet zaprta regionalna cesta skozi naselje Sotina, ki vodi mimo kamnoloma v Avstrijo.

Ljubljana - Zaradi bolj pesimističnih napovedi potrošnikov glede brezposelnosti v prihodnjih 12 mesecih se je vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov ponovno znižala. Po podatkih državnega statističnega urada (Surs) se je tako decembrska vrednost tega kazalnika v primerjavi z novembrom znižala za dve odstotni točki. Zaupanje potrošnikov se je tako znašlo na oktobrski ravni, medtem ko se je vrednost kazalnika o številu brezposelnih v prihodnjem letu spustila na najnižjo raven po letošnjem maju in je trenutno za kar 31 odstotnih točk nižja od lanskega povprečja. Po drugi strani je kazalnik, ki meri pričakovanja potrošnikov o rasti cen v prihodnjih 12 mesecih, letos odseval optimizem. Avgusta letos je celo dosegel najvišjo vrednost od marca 1996, odkar Surs izvaja to anketo. "Od septembra pa je vrednost tega kazalnika padala, kar pomeni, da potrošniki v naslednjih 12 mesecih pričakujejo višjo rast cen, kot so jo pričakovali do jeseni," pojasnjujejo v Sursu.

Črnuška tovarna že tretja zdrava družba, ki ni več SCT-jeva Podjetje SCT Naložbe, hčerinska družba SCT-ja, ki je v prisilni poravnavi, je prodalo 51-odstotni delež Tovarne asfalta Črnuče. Ivan Zidar je tako iz morebitne stečajne mase izločil enega zadnjih še zdravih delov SCT-ja. Zidar je o prodaji obvestil prisilno upraviteljico SCT-ja Marijo Magdaleno Šantl, ki je dejala, da prodaje ne more izpodbijati, ker jo je opravilo hčerinsko podjetje. Prodajo bi lahko izpodbijal le stečajni upravitelj SCT Naložb, če bi seveda upniki predtem zahtevali njen stečaj. Zdravo podjetje ni več SCT-jevo ... SCT-jev delež Tovarne asfalta Črnuče je kupilo Cestno podjetje Ljubljana. Prodana družba v nasprotju s preostalimi SCT-jevimi družbami nima blokiranih računov, konec leta 2009 pa je imela skoraj 15 milijonov evrov kapitala in nizek delež dolgov. Leto 2009 je končala z 12 milijoni evrov prihodkov in 1,8 milijona evrov dobička. ... ostali le šibki deli družbe? Družba SCT Naložbe naj bi kupnino porabila za odplačilo lastnih obveznosti, kar pomeni, da krovni SCT s prodajo ne bo pridobil ničesar, piše Dnevnik. Družba je tudi lastnica podjetja SCT Stanovanjski inženiring, ki pa ima blokirane račune in naj bi kmalu razglasilo insolventnost. V primeru stečaja gradbenega velikana tako upniki ne bi dobili veliko, čeprav je v načrtu finančnega prestrukturiranja vrednost podjetja SCT Naložbe še ocenjena na 9,2 milijona evrov. Ivan Zidar je po pisanju Dnevnika iz SCT-ja pred upniki že umaknil tudi nemško hčerinsko podjetje SCT ISC München in Tovarno kovinske opreme iz Murske Sobote.

Gorenje, ki bo proizvodnjo grelnikov vode večjih prostornin Gorenje Tiki iz Ljubljane preselilo v Staro Pazovo, bo do konca leta objekt v Srbiji razširilo in posodobilo, tehnološko opremo pa preneslo iz Ljubljane. Projekt s spodbudo za regionalni razvoj podpira tudi Srbija, ki zanj namenja milijon evrov nepovratnih sredstev. Pet ponudb za sedež agencije Acer Ministrstvo za gospodarstvo je na razpis za najem poslovnih prostorov za potrebe delovanja Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) v Sloveniji prejelo pet ponudb. Kot navajajo na ministrstvu, bodo po odpiranju ponudb izvedli pogajanja in do začetka prihodnjega leta zagotovili ustreznost prostorov za sedež agencije. Elektro Celje vrnil večino preplačila elektrike Elektro Celje je svojim odjemalcem že poračunal večino preplačane elektrike. Vračila so prejeli z avgustovskimi računi za električno energijo. Preostali odjemalci bodo vračila prejeli v naslednjih dneh. Zadnji bodo na vrsto prišli še odjemalci, ki tudi sicer račune prejemajo po prvem v mesecu, to so neakontacijski odjemalci, ki mesečno javljajo stanje svojih merilnih naprav, tisti, ki jim števce odčitavajo daljinsko, in odjemalci, ki so na mesečnem obračunu. Kad in Sod nad nagrade nadzornikov Salusa Slovenska odškodninska družba in Kapitalska družba sta vložili izpodbojno tožbo, s katero izpodbijata izplačilo 140.000 evrov nagrad članom nadzornega sveta družbe Salus. V Salusu so že napovedali, da se bodo na poziv okrožnega sodišča v Ljubljani pritožili. Pripravil Jan Bratanič in STA

Močan veter v Litiji odkril streho, na Ravnah na Koroškem povzročil izpad električne energije, več podrtih dreves pa so pristojni že odstranili s cestišč. Ponekod po državi je zaradi močnih padavin promet oviran. Mreža evropskih meteoroloških služb Meteoalarm je za Slovenijo izdala oranžen alarm, višja stopnja nevarnosti je le še rdeči alarm. Na Agenciji RS za okolje že ves dan opozarjajo na močnejše nevihte z nalivi, sunki vetra in tudi točo. "V Dobu pri Domžalah je okoli 16.40 močno neurje odkrivalo strehe, lomilo veje in drevja, premikalo smetnjake tudi 50 metrov od hiš," nam je sporočil bralec in dodal, lastniki strehe prekrivajo strehe sami. Močan veter je odkril streho tudi v Litiji in v Kisovcu v občini Zagorje ob Savi, kjer so nekaj poškodovanih strešnikov so zamenjali gasilci PGD Loke. V Mislinjski Dobravi v občini Slovenj Gradec in v kraju Sela pri Dobovi v občini Brežice je veter na lokalno cesto podrl drevesi, ki pa so ju že odstranili. Enako so za podrto drevo že poskrbeli v Lukovici, na regionalni cesti Bloška polica - Nova vas v Cerknici pa še ne. Prav tako je močan veter na Polzeli je podrl štiri električne drogove. Na širšem območju občine Ravne na Koroškem prišlo do izpada električne energije. Ponekod po državi je zaradi močnih padavin promet oviran, zato na Prometno-informativnem centru za državne ceste pozivajo k previdnosti. Ozračje se bo zvečer umirilo, napovedujejo. Nočna neurja: poškodovane hiše, podrto drevje V naselju Jelenska Reber v občini Litija je sinoči močan veter zrušil tri smreke, sporočajo iz uprave za zaščito in reševanje. Ena je padla na stanovanjsko hišo in poškodovala streho, ki so jo nato gasilci zaščitili s ponjavo. V Trebnjem so imeli domačini nekaj več sreče. V ulici Marof se je drevo nagnilo na telefonsko žico in ogrožalo streho stanovanjske hiše. Gasilci PGD Trebnje so drevo uspešno odstranili, preden je poškodovalo hišo. V občini Podvelka pa so morali črpati vodo iz hiše. Vreme v prihodnjih dneh Razvoj vremena v prihodnjih dneh spremljajte na našem vremenskem portalu vreme.net. Gasilci so sicer to noč predvsem žagali podrta drevesa, ki so zaprla številne, predvsem lokalne ceste po Sloveniji. Na regionalno cesto Vuzenica–Trebonje je padlo več dreves, zato je bila cesta kar nekaj časa neprevozna. Na Gorenjskem so odstranjevali drevesa s cest v Stražišču in cesti Kranj–Brnik. S podrtim drevjem so imeli opravka tudi v občinah Ljubljana, Litija in Črnomelj. Jo je tudi vam zagodlo vreme? Pošljite nam fotografije prek spodnjega obrazca ali prek MMS na številko 4224, lahko pa tudi prek elektronske pošte na naslov naveza@zurnal24.si.

Bencin cenejši za tri cente Liter 95-oktanskega bencina bo cenejši za nekaj več kot tri cente, liter dizla in kurilnega olja pa za več kot štiri cente. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se bo pocenil za 3,1 centa na 1,461 evra za liter, 100-oktanski bencin prav tako za 3,1 centa na 1,476 evra za liter. Cena dizelskega goriva bo nižja za 4 cente in bo torej po novem znašala 1,332 evra za liter. Prav tako se bo pocenilo kurilno olje - za liter bo treba v prihodnjem 14-dnevnem obdobju odšteti 0,958 evra, kar je 4,5 centa manj kot do zdaj, so sporočili iz družbe OMV Slovenija. Nove cene začnejo veljati 30. aprila in bodo veljale 14 dni. Trošarine so nespremenjene. 95-oktanski bencin98-/100- oktanski bencindizelsko gorivokurilno olje 28. december 20101,2631,2791,2330,808 28. december 20111,3421,3561,2770,945 24. december 20121,4861,5031,3851,005 7. januar 20131,5011,5151,3951,033 21. januar 20131,5161,5301,4071,050 4. februar 20131,5491,5621,4111,052 18. februar 20131,5491,5621,4111,052 4. marec 20131,5471,5611,4021,032 18. marec 20131,5051,5191,3811,009 3. april 20131,5141,5301,3811,009 15. april 20131,4921,5071,3721,003 30. april 20131,4611,4761,3320,958

Sodelovanje na ponedeljkovi dražbi je še pod vprašajem Skupini Aha ni bil omogočen skrbni pregled družbe Mura in partnerji, ki bo v ponedeljek na dražbi. Stečajni upravitelj se izgovarja na poslovno skrivnost. Solastnica Skupine Aha Mojca Lukančič je danes povedala, da dokončne odločitve o tem, ali bodo v ponedeljek sodelovali na dražbi, še niso sprejeli. Pravi pa, da ne ve, kdo bi katero koli družbo kupil brez skrbnega pregleda. Lukančičeva in solastnik skupine Aha Nigel Peter Buxton tudi na četrtkovem sestanku z vodstvom družbe Mura in partnerji želelnih podatkov nista dobila, saj da je odločitev v rokah stečajnega upravitelja Mure, ki je 100-odstotna lastnica družbe Mure in partnerji, Branka Đorđevića. Đorđević To je poslovna skrivnost Težko damo vse te stvari na vpogled, to je poslovna skrivnost, pa je dejal Đorđević. Zamislite si, da pride deset potencialnih vlagateljev pregledat dokumentacijo, nato pa nihče ne pride na dražbo. Vzamejo vam pomembne sestavine pogodbe, čez pol leta ali čez eno leto pa to uporabijo proti vam, je dodal. Zakon je nejasen Lukančičeva pravi, da je glede na razpis dražbe mogoč ogled predmeta prodaje. Đorđević pravi, da zakon glede skrbnih pregledov ni dorečen, saj da določa, da se kupuje po načelu videno-kupljeno in da prodajalec ne odgovarja za stvarne napake. Lukančičeva dodaja, da se po njenem vedenju nihče drug ni zanimal za pregled in tudi sama tovrstne proizvodnje ne bi organizirala v drugi družbi, s čimer bi lahko zlorabila pridobljene podatke. Dodaja, da projekta ne bodo začeli, če ne bodo imeli vseh podatkov. Želijo oživiti znamko Mura Lukančičeva in Buxton sta v sredo vodstvu sindikata družbe povedala, da želita po nakupu osvežiti blagovno znamko Mura, nekoliko povečati dodelavne posle, ki zdaj predstavljajo 80 odstotkov prodaje, in v petih letih prek Murine družbe EHM povečati prodajo pod lastno blagovno znamko s pet na 15 milijonov evrov. Vlada je podjetju Aha Moda iz skupine Aha pred kratkim že namenila 5,8 milijona evrov v dveh letih za vzpostavitev sodobnih poslovnih procesov in revitalizacije blagovne znamke Mura, če bo seveda Muro in partnerje kupila. V ponedeljek bosta za izklicno ceno 9,65 milijona evrov na dražbi 100-odstotni delež družbe Mura in partnerji ter blagovna znamka Mura skupaj z opremo in prostori, kjer zdaj dela okoli 1.400 zaposlenih. Ali in kdo je vplačal varščino na Đorđevićevo zahtevo, ne bo znano pred ponedeljkom.

Laško - Iz Luke Koper je v teh dneh odplula prva pošiljka izdelkov Pivovarne Laško za kitajski trg. V njej je približno četrt milijona steklenic blagovnih znamk Laško Light, Laško Club, Laško Zlatorog in Laško Dark, ki so namenjene predvsem testiranju odziva kitajskega trga in potrošnikov, so danes sporočili iz Pivovarne Laško. Kitajska kot največja država na svetu po številu prebivalstva in država z eno najvišjih gospodarskih rasti je zelo zanimiva za številne svetovne korporacije, pa tudi za izvozno usmerjena slovenska podjetja. V pripravah za vstop Pivovarne Laško na kitajski trg so kitajski partnerji laškega pivovarja v provinci Zhejiang ustanovili tudi podjetje Lasko International Trade s sedežem v obmorskem mestu Wenzhou, tretjem največjem mestu in gospodarskem središču province. Že samo mesto s približno 7,6 milijona prebivalci ter pristaniščem, preko katerega tradicionalno že več kot 100 let poteka intenzivno trgovanje z Evropo, predstavlja zanimiv trg za izdelke Pivovarne Laško. Po besedah vodje prodaje na tujih trgih v Pivovarni Laško Mitje Velikonje so se po temeljitih pogovorih s kitajskimi partnerji odločili, da s prvo testno pošiljko izdelkov preverijo odziv kitajskih potrošnikov v mestu Wenzhou. V primeru dobrega odziva kitajskih potrošnikov pa lahko kitajski trg predstavlja velik izziv in hkrati perspektivo za Pivovarno Laško.

Meritve hrupa se izvajajo z natančnimi instrumenti in po natančno določenem postopku Z meritvami hrupa v okolju se ugotavlja obremenjenost okolja s hrupom skladno s predpisom, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju. Glavni viri hrupa v okolju so ceste, železnice, industrijska postrojenja ali pa posamezne naprave, ki povzročajo stalen ali občasen hrup v okolju. Za vir hrupa v okolju šteje tudi gostinski ali zabaviščni lokal v nezagrajenem ali nepokritem prostoru, če uporablja zvočne naprave. Zoran Belić iz mariborskega podjetja IVD nam je povedal, da je zavezanec dolžan opraviti ocenjevanje hrupa v okolju po prvem zagonu novega vira hrupa, po znatni spremembi obratovanja ali rekonstrukciji že obratujočega vira hrupa ter po ukrepih zmanjšanja ali preprečevanja širjenja hrupa. Na podlagi prvega ocenjevanja se nato določi, ali je treba opravljati obratovalni monitoring hrupa in ali je treba za napravo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Meritve hrupa v naravnem okolju Belič nam je razložil tudi nekaj dejstev o meritvah hrupa v naravnem okolju, ki se izvajajo na posameznih merilnih mestih značilnih obremenitev okolja zaradi virov hrupa pred stavbami z varovanimi prostori ali na parcelnih mejah, ocenjevanje pa se opravi v dnevnem, večernem in nočnem času. V ta namen se uporabljajo sodobni merilniki hrupa, ki morajo izpolnjevati zahteve mednarodnih standardov, ki so določeni v zakonodaji. Merilna oprema mora biti redno kalibrirana in pregledovana. Ocenjevanje hrupa v okolju se lahko opravi tudi računsko z modelnim izračunom, pravi Belić in dodaja, da računske metode temeljijo na mednarodnih standardih. Za omenjene standardizirane metode se preračunavanje izvaja z ustreznimi računalniškimi programi, pri čemer je treba skrbno pridobiti vhodne podatke, kot so podatki o reliefu, stavbah, cestah, zvočne moči posameznih naprav ali obratov in podobno. Za ocenjevanje hrupa v okolju z meritvami ali na podlagi računskih metod je treba pridobiti pooblastilo ministrstva za okolje in prostor. Eden od pogojev za pridobitev pooblastila je tudi ta, da imajo izvajalci ustrezno akreditacijsko listino. Meritve hrupa v industriji Mag. Igor Rozman z Elektroinštituta Milana Vidmarja pravi, da so industrijski viri hrupa v večini izredno kompleksni, saj se znotraj takšnega kompleksa odvijajo najrazličnejši proizvodni procesi, ki ustvarjajo različne vrste hrupa. Ta hrup se lahko pojavlja periodično ali pa so hrupni dogodki naključni in časovno neodvisni. Pri izvajanju meritev v industriji moramo zato dobro poznati proizvodni proces, opozarja Rozman, poleg tega pa še obratovalno stanje vira hrupa v času meritev, saj moramo meritve hrupa opraviti v času, ko vir hrupa obratuje z maksimalno močjo oziroma ko se izvaja večina proizvodnih procesov hkrati. Če vir hrupa obratuje ves dan, je treba opraviti meritve hrupa na vsakem merilnem mestu v treh časovnih obdobjih. Merilna mesta izberemo na hrupu najbolj izpostavljenih stanovanjskih objektih oziroma na mestih, kjer je pričakovati najvišje vrednosti hrupa. Ker je celoten hrup industrijskega kompleksa sestavljen iz več hrupnih dogodkov, ki so med seboj neodvisni, je naloga izvajalca meritev, da v celotnem času meritev zajame vse hrupne dogodke, ki nastajajo pri izvajanju nekega proizvodnega procesa.

Pariz - Francosko-nizozemski letalski prevoznik Air France-KLM je v celotnem lanskem letu najverjetneje zabeležil izgubo, čemur so botrovali zlasti visoki stroški goriva in upočasnjevanje rasti. Posledično so se v družbi odločili, da do nadaljnjega ustavijo zaposlovanje, že zaposleni pa se soočajo z zamrznitvijo plač. Air France-KLM bo do nadaljnjega ustavila rast plač zaposlenih tako pri svoji francoski kot tudi nizozemski enoti, medtem ko bo 50 najvišjim managerjem v upravi znižala bonuse. Načrtovani ukrepi so sicer še predmet pogajanj s sindikati, toda po besedah izvršnega direktorja Jean-Cyrila Spinette se okoli 100.000 zaposlenih pri prevozniku zaveda potreb po krčenju stroškov, ki bo zagotovilo dolgoročno preživetje družbe. Prevoznik namerava z omenjenimi ukrepi v letošnjem letu privarčevati do milijarde evrov, poleg tega pa s sindikati začenja tudi pogovore o nadaljnjem prestrukturiranju, ki naj bi pripomoglo k zvišanju produktivnosti in dodatnim prihrankom v višini milijarde evrov v obdobju naslednjih treh let. Poleg tega družba do leta 2014 načrtuje tudi zmanjšanje flote za osem letal na 579 in upočasnitev rasti kapacitet do leta 2014 na okoli pet odstotkov letno. Letalska družba, ki se ob nemški Lufthansi poteguje za naziv največjega evropskega prevoznika, je v lanskem tretjem četrtletju namreč utrpela kar 31-odstotni upad dobička iz poslovanja glede na leto pred tem, zaradi česar je predhodno napoved minimalnega dobička v celotnem letu spremenila v izgubo. K slabšemu poslovanju so prispevale predvsem visoke cene goriva na svetovnih trgih in padanje povpraševanja po letih, Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IATA) pa celotni letalski industriji tudi za letos napoveduje kar 49-odstotni upad dobička na okoli 2,75 milijarde evrov.

Nekoč je bil oktober za proizvajalce avtomobilov poseben mesec, saj so predstavljali modele za prihodnje leto, v razstavnih salonih pa se je trlo potencialnih kupcev, ki so preverjali, kaj so proizvajalci pripravili na področju tehnologije in dizajna. Kia Pop . Kasneje so proizvajalci ugotovili, da je ponudba na trgu enostavno prevelika, da bi predstavitve novih modelov pripravljali le enkrat na leto, zato ti v trgovine zdaj prihajajo skozi vse leto in neprestano mamijo kupce. Kljub temu je jesen ostala višek predstavljanja nove ponudbe. In sporočilo za leto 2011 je jasno majhni avtomobili z najnižjo mogočo porabo, kar je v skladu z naraščajočo ceno goriva in aktualnimi okoljskimi predpisi logična evolucija avtomobilske industrije. Še najbolj pa letos dvigajo prah nekateri modeli električnih avtomobilov. Ti na enega največjih avtomobilskih trgov, ZDA, letos prihajajo z velikimi koraki, od tam pa naj bi šli na pohod tudi po drugih delih sveta. Med zanimivejšimi kreacijami za tamkajšnji trg sta Chevrolet Volt in Nissan Leaf. Drugi deluje povsem na elektriko, prvi ima pomožni motor, ki na daljših potovanjih polni baterijo. Zanimanje za električne avtomobile onkraj luže je, saj so proizvajalci kmalu po objavi, da gredo v veliko serijsko proizvodnjo, zbrali več kot 30 tisoč naročil. Električni avtomobili pa jemljejo dih tudi na tokratnem pariškem Avtosalonu. Preverite, kaj električnega so na ogled postavili znani avtomobilski proizvajalci. Od kreacij, namenjenih pretežno za urbana središča, ki navdušujejo predvsem z nenavadnimi oblikami, do športnih izdaj, ki se lahko brez težav kosajo z bencinskimi različicami in dosežejo tudi več kot 400 km/h! BMW Vision Efficient Dynamics.

Štefan Cör, ki je prevzel iniciativo za stavko v Muri, pravi, da so se s Kuntaričem dogovorili, da Mura ne bo šla v stečaj. »Vse se bo še rešilo, ampak ne v 15 minutah,« je dodal Foto: Urban Štebljaj Ravnokar je sestanek med delavci Mure , sindikalisti in Tomažem Kuntaričem iz Soda zapustil Štefan Cör, upokojeni delavec Mure. Prevzel je iniciativo za spontano stavko. »Sklep današnjega sestanka s Sodom je, da Mura ne bo šla v stečaj oziroma da ne sme iti v stečaj.« S temi besedami je Cör nagovoril zbrane delavce in presodil, da je krivda na nastali položaj podjetja na nadzornikih. »Vse se bo še rešilo, ampak ne v 15 minutah,« je sklenil Cör.

Na Pop TV zadovoljni, da je stvari prevzel Apek, Zidar Klemenčičeva razočarana. "Na Pop TV smo zadovoljni, da se je umetno ustvarjen problem zdaj z javnega zavoda in ulice končno preselil na strokovni organ. V postopku strokovnega nadzora pri Agenciji bomo z veseljem predstavili tudi naše argumente, da oddaja Kmetija slavnih ne vsebuje prizorov pornografije in pretiranega nasilja. Verjamemo tudi v strokovnost Agencije in smo prepričani, da populistični pozivi in aktivizem posameznikov ne bodo vplivali na strokovno presojo regulatorja." Na televiziji prav tako ne pričakujejo, da bodo ugotovljeni kakšni škodljivi vplivi na otroke in mladostnike oziroma, da jim bo odvzeto dovoljenje za predvajanje oddaje. Predolgi roki V odvetniški pisarni Nine Zidar Klemenčič, ki zastopa društvo za pravice otrok, so zapisali, da glede na časovni okvir, ki ga je danes podal Apek (vsaj en mesec, da kršitelj odpravi napako), in glede na čas, ko bo agencija lahko izrekla ukrep, ki bi preprečil nadaljnje kršitve, to sploh ne bo več potrebno. Po njihovem mnenju pojasnilo agencije opozarja na pomanjkljivo urejene pravne mehanizme. V današnjem hitro odvijajočem medijskem svetu, zakon Apeku daje pravico, da odloča v nerazumno dolgih rokih, so zapisali v odvetniški pisarni. Apek je šel takoj v akcijo Kot so sporočili z Agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek), so takoj po seznanitvi s prvo prijavo RTV Slovenija zoper programsko vsebino oddaje Kmetija slavnih uvedli strokovni nadzorstveni postopek. Predlog za to so prejeli z državnega medijskega inšpektorata. Agencija bo zdaj preverjala, ali je narava oddaje res takšna, da bi lahko škodovala otrokom in mladostnikom. Pred dokončno odločitvijo pa bodo pridobili tudi mnenje "uveljavljenih strokovnjakov s področja razvojne psihologije, sociologije in medijskih študij". Če bodo kršitve ugotovili, lahko Pop TV naložijo, da jih odpravi, če pa tega ne storijo, lahko izgubijo tudi dovoljenje za predvajanje oddaje. Neodvisno od Apeka pa jim lahko globo izda tudi inšpektorat.

Clio II, ki ga izdelujejo v novomeškem Revozu, je star model, ki se je tako dolgo obdržal zgolj zaradi dobre prodaje. Sicer veliko večino proizvodnje predstavlja twingo, načrtujejo pa tudi nov model s kodno oznako X33. V Franciji so se pogovarjali o letu 2013. Clio II se je veliko bolje in dlje prodajal, kot je bilo prvotno predvideno. Clio II in twingo zaenkrat ostajata, v Novem mestu pa bodo proizvajali še nov model avtomobila. Skupno je v Revozu zaposlenih 3000 delavcev. Po novici o sestanku med visokimi predstavniki Renaulta in francoskim političnim vrhom, na katerem naj bi se dogovorili o ukinitvi proizvodnje clia v Sloveniji, je Nevenka Bašek iz novomeškega Revoza pojasnila, da za njih to ni bilo presenečenje. Po njenih besedah so se v Franciji pogovarjali o cliu IV. Clio III namreč trenutno delajo v Franciji in Španiji, v Sloveniji pa clio II, torej staro različico, ki prvotno ni bila predvidena tako dolgo. Zaradi dobre prodaje pa so njegovo proizvodnjo podaljšali. Zdaj pa se pojavljajo vprašanja, kje se bo izdeloval clio IV. V Renaultu so predlagali Turčijo, kar pa za francoske oblasti ni sprejemljivo. O Franciji pa so se po besedah Baškove pogovarjali o delovnih hipotezah za leto 2013. Generalni direktor Renaulta Patrick Pelata je izjavil, da je do takrat tako ali tako predvidena ustavitev proizvodnje clia v Sloveniji in Španiji. V slovenskih delovnih načrtih je bila ustavitev proizvodnje clia že začrtana, vendar so jo podaljšali zaradi dobre prodaje. Dejansko pa je clio že lani predstavljal zgolj 14 odstotkov proizvodnje v Novem mestu, preostalo je pobral twingo. Že v začetku letošnjega leta bodo v Revozu začeli proizvajati tudi nov model avtomobila, ki je zaenkrat še v fazi zaupnosti , javnosti pa znan pod kodno oznako X33. Letos načrtujejo manjšo proizvodnjo, za zdaj brez odpuščanj Twingo v Novem mestu proizvajajo že četrto leto. Foto Reuters Sicer so imeli lani v Revozu rekordno leto, predvsem zaradi subvencij za nakup novega avtomobila v evropskih državah. Za letošnje leto načrtujejo manjšo proizvodnjo, saj so večinoma spodbude letos ukinili. Lani so sicer izdelali 182.384 twingov in 30.296 cliov. Slovenska država je podprla proizvodnjo dveh modelov v Sloveniji, twinga in tudi najnovejšega modela X33. Po podatkih iz Revoza se bo proizvodnja nadaljevala v ustrezno velikem obsegu tudi v prihodnje vsaj z dvema modeloma, za katera so dobili ustrezno državno podporo. Stanka Ritonja, ministrstvo za gospodarstvo Trenutno od aprila lani delajo v treh izmenah, zaradi velikega povpraševanja pa so imeli tudi več delovnih sobot in nedelj. V Revozu je, skupaj z najemnimi delavci, zaposlenih skoraj 3000 ljudi. Zaenkrat odpuščanj ne predvidevajo, čeprav se zavedajo, da so gibanja v avtomobilskem trgu zelo nepredvidljiva. Ministrstvo Clio se umika drugima dvema modeloma Z ministrstva za gospodarstvo so sporočili, da niso bili uradno seznanjeni z informacijo o ukinitvi proizvodnje clia v podjetju Revoz, dodali pa, da se proizvodnja clia v Revozu že nekaj časa zmanjšuje in znaša samo še 14 odstotkov. Po naših podatkih ga bodo proizvajali, dokler bo ustrezno povpraševanje po njem. Pri tem v Revozu iz dneva v dan bistveno večjo težo dobivata druga dva modela. Twingo se proizvaja izključno v Sloveniji in po naših podatkih v Revozu izdelajo že 760 vozil twingo dnevno. Za to proizvodnjo je Revoz tudi dobil ustrezno podporo države, še pojasnjujejo na ministrstvu.

Jamstveni sklad je 514 delavcem Mure ženska oblačila v stečaju izplačal okoli milijon evrov iz naslova neizplačanih plač, odpravnin in nadomestil za neizrabljeni dopust. Nekateri delavci Mure so že dobili izplačana nadomestila iz stečajne mase podjetja. Danes je Javni jamstveni in preživninski sklad RS izplačal sredstva 514 delavcem iz podjetja Mura ženska oblačila v stečaju iz naslova neizplačanih plač, nadomestil za neizrabljeni dopust in odpravnin, so sporočili z omenjenega sklada. Delavci so skupaj prejeli 1.012.786,62 evra, povprečno neto izplačilo na delavca pa je znašalo 1.164,96 evra. Konec oktobra in v začetku novembra letos so delavci iz Murinih podjetij vlagali zahteve za izplačila iz naslova pravic, ki jim pripadajo zaradi insolventnosti delodajalca. Skupaj so na skladu prejeli 2608 zahtev iz podjetij Mura ženska oblačila 588 zahtev, Mura, European Fashion Design 911 zahtev, Mura moška oblačila 519 zahtev, Muralist 590 zahtev, so še pojasnili na skladu. Izdali tudi 911 odločb za delavce Mura, European Fashion Design Na skladu pa so izdali tudi že 911 odločb za delavce Mura, European Fashion Design. Odločbe bodo pravnomočne in izplačane v mesecu decembru. Za delavce Mura moška oblačila in za podjetje Muralist pa odločb še niso izdali, saj še čakajo podatke o prijavi terjatev v stečajni postopek. Kot pravijo, se na skladu trudijo, da bi o vseh zahtevkih odločili v najkrajšem možnem času, kljub nekaterim problemom s popolnostjo vlog pa računajo, da bi vse delavce lahko izplačali še letos. Ministrstvo za delo bo poskušalo pridobiti evropska sredstva za pomoč Muri Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik pa je danes v Bruslju napovedal, da bodo v prihodnjih par mesecih pripravili prijavo za pridobitev evropskih sredstev iz globalizacijskega sklada za pomoč Muri. Minister računa, da bi lahko iz sklada dobili okvirno milijon do dva milijona evrov, 40 odstotkov pa bo morala prispevati Slovenija sama. Na vprašanje, kdaj bi lahko denar dejansko dobili, minister ni odgovoril, pojasnil pa je, da je treba po prijavi počakati, da se projekt odobri, nato ga izpeljati in šele potem se dodelijo sredstva. Slovenija se doslej za prijavo za sredstva iz globalizacijskega sklada ni odločila, saj v posamezni panogi ni bilo toliko presežnih delavcev, da bi bila zanje upravičena, je danes pojasnil minister. Prvi primer, ki nam omogoča, da se globalizacijski sklad začne koristiti, je primer Mure in odločili smo se, da bomo pripravili prijavo, je poudaril.

Prvi val privatizacije Privatizacija podjetij prek pooblaščenih investicijskih družb, nepregledne pripojitve podjetij, sumljive poslovne odločitve, neodzivnost sodišč ... Vse to je nekaterim ljudem v Sloveniji omogočilo, da so obogateli. Darko Horvat in Igor Lah sta še vedno na seznamih najbogatejših Slovencev. Oba imata denar naložen v davčnih oazah, obsojen, a še to le pogojno na pol leta, je bil Igor Lah. Igor Lah, na lestvici najbogatejših Slovencev še vedno na šestem mestu, je do premoženja prišel v devetdesetih letih preteklega stoletja kot upravljavec skladov Kompas. Prek številnih nepreglednih pripojitev, združitev in izbrisov je nato denar prenašal na verigo prepletenih podjetij v davčne oaze. Kolega s časopisa Dnevnik je na Cipru iz poslovnega registra razkril, da je tja v zadnjih letih nakazal za 180 milijonov evrov kapitala. Prek podjetja Ceeref je lastnik številnih nepremičnin, tudi stolpnice TR3 v Ljubljani in hrastniške steklarne, ki jo prodaja. Durs sicer nadzoruje pretok denarja vendar konkretnih korakov ne razkriva. Specializirano državno tožilstvo preiskuje domnevne nepravilnosti v družbi Liko Vrhnika, ki je zdaj v prisilni poravnavi. Sicer pa je bil do zdaj pravnomočno obsojen le enkrat, in sicer pred dvema letoma. V postopku, ki se je vlekel 15 let, mu je sodišče izreklo pol leta pogojne zaporne kazni zaradi okoriščanja s pidovskim denarjem.

Predstavniki MZZ so predstavili drugo generacijo biometričnih potnih listov, ki bodo za razliko od zdajšnjih potnih listov dodatno vsebovali dva biometrična prstna odtisa. Cena novega potnega lista ostaja enaka Nov potni list se na videz ne bo bistveno razlikoval od zdajšnjega, enaka pa ostaja tudi njegova cena – 37,49 evra za potni list z 32 stranmi, kar po besedah Colje pomeni, da so slovenski potni listi še vedno najcenejši potni listi v državah EU. Po besedah vršilca dolžnosti generalnega direktorja direktorata za upravne notranje zadeve Dušana Vučka je zamenjava potnih listov potrebna zaradi novele zakona o potnih listinah, ki je začela veljati danes. Novelo je državni zbor sprejel zaradi uredbe Sveta EU, po kateri so morale vse države članice EU do 28. avgusta 2006 začeti izdajati biometrične potne liste z dodano biometrijo obraza, z 28. junijem 2009 pa tudi potne listine z biometrijo dveh prstnih odtisov. Večjih težav ob zamenjavi potnih listov na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) ne pričakujejo,posebej ker vseh potnih listov ne bo treba menjati naenkrat. Zdajšnji potni listi namreč po Vučkovih besedah veljajo normalno vse do izteka. Letos bo sicer poteklo 7645 potnih listov, danes do 12. ure pa so po besedah Vučka prejeli 300vlog za izdajo novega potnega lista. Odtisi s kazalcev Prstne odtise vam bodo ob vložitvi vloge za izdajo potnega lista s posebno elektronsko napravo odvzeli na upravni enoti, in sicer z levega in desnega kazalca. V primeru trajne poškodbe prstov pa se lahko izda tudi potni list brez biometričnih prstnih odtisov.

Skoraj 100 tisoč malih vlagateljev bo dobilo bonus delnice NKBM v vrednosti 22,43 evra. Na njihove račune jih bodo vpisali avtomatično. Za dokapitalizacijo 19,5 evra na delnico

Porodnišnice. Za zagotavljanje kakovosti in varnosti potrebne organizacijske spremembe. Bolnišnica Jesenice je ministrstvu za zdravje včeraj posredovala prvo poročilo strokovne komisije, ki je analizirala dogodke, povezane s smrtjo štirih novorojenčkov na njihovem porodniškem oddelku. Na ministrstvu za zdravje poročila ne komentirajo, bo pa minister za zdravje Tomaž Gantar jutri obiskal jeseniško bolnišnico, kjer bo z njenim vodstvom spregovoril tudi na temo porodniškega oddelka, so sporočili z ministrstva. Jesenice in Kranj Gantar bo v kratkem obiskal tudi drugo gorenjsko porodnišnico, in sicer v Kranju. Porodniška stroka je pred dvema letoma predlagala združitev Kranjske in jeseniške porodnišnice. “Mnenje porodniške stroke o organizaciji porodništva v Sloveniji, ki je bilo podano pred časom, je še vedno aktualno. Določene organizacijske spremembe so potrebne, narekujeta pa jih tako zagotavljanje kakovosti in varnosti kot finančna situacija javnih zdravstvenih zavodov,” je dejal Gantar.

Upokojenci, katerih pokojnina ne presega 622 evrov, bodo v sredo skupaj z rednimi julijskimi pokojninami prejeli tudi letni dodatek. Po podatkih Zpiza bo od skupno 647.017 nakazil v juliju dodatek prejelo dobrih 400.000 upravičencev. Za izplačilo dodatka za pokojnine in invalidska nadomestila bo zavod namenil približno 87,3 milijona evrov. Dodatki različnih višin Kot so pojasnili na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz), bodo upokojenci, katerih pokojnine ne presegajo 414 evrov, prejeli dodatek v znesku 367,95 evra. Tistim s pokojnino od 414,01 do 518 evrov bodo izplačali dodatek v višini 223,56 evra, tistim s pokojnino od 518,01 do 622 evrov pa v znesku 166 evrov. Dodatek tudi invalidom Najnižji znesek letnega dodatka, torej v višini 166 evrov, bodo izplačali tudi upravičencem, ki prejemajo invalidsko nadomestilo v višini do 622 evrov. Višine dodatka so določene v šestem odstavku 143. člena zakona za uravnoteženje javnih financ (Zujf), ki je začel veljati 31. maja lani in je prinesel tudi omejitve pri izplačilu dodatka. Treba je varčevati Po veljavni zakonodaji bodo omejitve veljale do vključno leta, ki bo sledilo letu, v katerem bo gospodarska rast presegla 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Primerjava pokaže, da je bil v letu 2011, ko še ni bilo omejitev, dodatek izplačan nekaj več kot 586.000 upravičencem v skupni višini dobrih 137 milijonov evrov. Dodatek=regres Dodatek, ki za upokojence pomeni podobno kot regres za delovno aktivno prebivalstvo, se po veljavni pokojninski zakonodaji izplača skupaj z rednimi pokojninami za mesec maj. Zavod pa ga lahko s soglasjem finančnega ministra v izjemnih primerih izplača tudi pozneje. Tudi lani je bil izplačan z rednimi julijskimi pokojninami.

V zvezi sindikatov ostro nasprotujejo predlogu novega pokojninskega zakona in že napovedujejo zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum Zveza svobodnih sindikatov Slovenije tudi po prejetju predloga novega pokojninskega zakona, ki ga je včeraj zvečer socialnim partnerjem poslala vladna stran, napoveduje zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum. Besedilu, po katerem "bodo morali starejši iztrošeni delavci delati dlje", namreč ostro nasprotujejo. Foto: Bloomberg "Ministrstvo za delo, ki je predlog pripravilo, ne priznava, da je določena kategorija delavcev iztrošena in njihovo zdravje načeto," je na današnji novinarski konferenci zveze dejal izvršni sekretar Andrej Zorko. Močno nižja osnova Po njegovem opozorilu se bo z zvišanjem starostne meje za starostno upokojitev na 65 let oziroma s podaljševanjem pokojninske dobe na 43 let za moške in 41 let za ženske povečalo število bolniških nadomestil. "Težko si predstavljam gradbinca na visokem gradbenem odru pri 65 letih," je dejal. Prav tako so v zvezi proti predlaganemu obdobju za izračun pokojninske osnove, ki se z dosedanjih 18 let podaljšuje na 34 let. Takšno podaljšanje bo po Zorkovih besedah močno znižalo osnovo. Predlagana 80-odstotna odmerna stopnja pa bo pomenila "precej manj, kot pa je to slišati", je poudaril. «Besedilo bo le odložilo probleme pokojninskega sistema« V zvezi so prepričani, da bo predlagano besedilo le odložilo probleme pokojninskega sistema, ne bo pa jih rešilo. Prepričani so namreč, da bi morali za dolgoročnejšo vzdržnost pokojninske blagajne iskati druge vire, npr. z obdavčitvijo luksuza in finančnih transakcij. Sekretar zveze Milan Utroša je dejal, da so se na pristojnih organih zveze že odločili za naknadni zakonodajni referendum, referendumsko vprašanje pa se bo po njegovem pojasnilu glasilo: Ali podpirate zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je sprejel državni zbor?.

Odprto vprašanje zaposlenih v maloprodaji 251 Mipovih zaposlenih je prejelo delovne knjižice, do 7. maja naj bi pripravili izračune za terjatve delavcem, še vedno pa ostaja vprašanje okoli 100 zaposlenih v maloprodaji. Stečajni upravitelj Miroslav Benedejčič in predstavnici novogoriškega zavoda za zaposlovanje so delavce seznanili s pravicami. Ker želijo Mipovim delavcem olajšati prijavo na zavod, so jim razdelili tudi razporede, v evidenco brezposelnih pa jih bodo prijavljali tudi zunaj uradnih ur, pri čemer bodo pomagale tudi druge območne službe. Poleg 251 zaposlenih iz novogoriškega, ajdovskega, tolminskega in sežanskega območja pa ostaja odprto vprašanje okoli 100 zaposlenih v družbi Mip maloprodaja, ki je prav tako končala v stečaju. Sestanek na Mipu je spremljala tudi pravnica posoške območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Magda Leban Marcetič, ki je dejala, da bo pravna služba članom sindikata pripravila vse potrebno za prijavo terjatev v stečajnem postopku. Vprašanje, ali bo vse narejeno do 7. maja Po njenih besedah naj bi stečajna ekipa do 7. maja, ko bo jamstveni sklad delavcem predstavil pravice in čas, ko bodo dobili denar, a sama dvomi v ta rok, saj je dela precej. Ob tem je še poudarila, da so terjatve zaposlenih v stečajnem postopku prednostne.

Medvedi na Dolenjskem živijo tudi na območjih, kjer jih do zdaj ni bilo. "To, da se je medved sredi noči znašel na cesti skozi Otočec, ni nenavadno, saj je le zašel na poti iz enega v drugi gozd," pravi Marjan Kumer z novomeške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Mirna kri "Srečanje z medvedom ni nevznemirljivo, a treba je ohraniti mirno kri, saj žival ne sme zaznati vaše agresivnosti," svetuje Alojzij Dragan iz Lovske družine Gorjanci. "V gozdu se je najbolje pogovarjati in medved se bo gotovo umaknil, razen če gre za medvedko, ki čuti, da so mladiči ogroženi," dodaja. "Če ga zagledate od 30 do 50 metrov pred sabo, je najbolje iti v nasprotno smer, če pa se srečata na deset metrov, je že kritično. Takrat se začnite mirno ritensko umikati," pravi Dragan, ki poudarja, da je najboljša preventiva, da ne hodite tiho in ne po goščavi. Andrej Eršte, starešina Lovske družine Otočec, pravi, da če je pes med sprehodom na povodcu in v bližini gospodarja, medveda ne bo posebno vznemiril in se bo ta prav tako umaknil. Po njegovih besedah se bo treba na medvede navaditi tudi v krajih, kjer jih v preteklosti ni bilo. Ljudje vznemirjeni "Na območju Škocjana in Tržišča jih živi kakšnih pet, možno pa je, da njihove poti potekajo tudi od severa proti jugu, ne le obratno, kot smo bili vajeni do zdaj," pojasnjuje Kumer. "V tej smeri je svet dokaj poseljen, in če medveda na njegovi naravni poti kaj zmoti, rine iz težave v težavo, tako kot je tekel po cesti." Zaradi naštetega v prihodnje pričakujejo še več srečanj ljudi z medvedom. Treba se je zavedati, da je ves gozd potencialni medvedov prostor. Alojzij Dragan, Lovska družina Gorjanci "V Suhi krajini na primer ljudje pričakujejo, da bodo lahko srečali medveda, in se znajo preventivno vesti, torej tako, da so slišni. Tu, kjer do zdaj medvedov ni bilo, pa sta vznemirjenje in strah večja," dodaja Kumer. Andrej Eršte, starešina Lovske družine Otočec, pravi, da se je omenjeni medved najverjetneje pomikal proti Gorjancem, saj je v plitvini Krke pod Otočcem naravni prehod divjadi. Alojzij Dragan iz Lovske družine Gorjanci pa pojasnjuje, da tu živita dva ali trije medvedi.

Po smrti modnega oblikovalca Yvesa Saint Laurenta je na vidiku največja dražba zasebne zbirke umetnin v zgodovini Modni oblikovalec Yves Saint Laurent je po svoji smrti zapustil pestro kolekcijo raznih umetnin, ki po nekaterih ocenah znaša 300 milijonov funtov (376,17 milijona evrov), zdaj pa so se pojavile govorice, da je na vidiku dražba teh umetnin. Če se govorice uresničijo in jih bodo prodali na dražbi, bo ta največja dražba zasebne zbirke umetnin v zgodovini, poroča The Independent. Med umetninami so dela znanih umetnikov, med drugim tudi Picassa, Mondriana, Warhola, Matissea in Goye. Po smrti velikega kralja mode pretekli mesec, je umetnine nasledil njegov poslovni in življenjski partner Pierre Berge, s katerim sta skupaj kupovala umetnine. Umetnine ali izkupiček dražbe v fundacijo Bergea Yves Saint Laurent je v svoji oporoki izrazil željo, da bi se umetnine ali še naprej hranile v fundaciji, ki jo je ustanovil v Parizu skupaj z Bergeom ali pa bi prihodek od prodaje umetnin nakazali na račun iste fundacije. Pričele pa so se širiti govorice, da Berge razmišlja o prodaji zbirke, kar bi bila do zdaj največja prodaja zasebne zbirke umetniških del. Berge sicer vodi majhno dražbeno hišo v Parizu, vendar bo menda prodajo najverjetneje prepustil kakšni večji prestižni dražbeni hiši. Tako sta dražbeni hiši Sotheby's in Christie's menda že krenili v boj za vodenje tega velikega dogodka.