Datasets:

DGurgurov

/

slovenian_sa

like 0

Potencialnim delodajalcem ne pošljite le suhoparne oblike življenjepisa, ki ste jo našli na zaposlitvenih spletnih portalih Na razpis za prosto delovno mesto se velikokrat prijavi kar nekaj kandidatov, vsak pa pošlje svoj življenjepis in spremno pismo. Velikokrat in še posebej pri mlajših iskalcih zaposlitve se lahko zgodi, da je oblika življenjepisov identična. Vzrok za to so zaposlitveni portali, ki ponujajo spletne življenjepise in so najlažja rešitev za pisanje življenjepisa. Foto: Shutterstock Uporabite svojo obliko Vendar pa, če želite imeti več možnosti med kandidati za prosto delovno mesto, potem si vzemite čas in ustvarite svojo obliko življenjepisa. Življenjepis naj bo pregleden in kratek, dolg največ dve strani. Na prvi strani pa izpostavite vaše ime. Ideje za obliko seveda lahko poiščete na zaposlitvenih portalih, vendar pazite, da ne bo prevladala njihova oblika. Tako bodite previdni pri izbiri pisave, razmikih, odstavkih in barvah ter se držite načela "manj je več". Življenjepis naj sicer čim bolj odraža vašo osebnost, vendar pa ne pretiravajte - kadrovniku verjetno ne bo najbolj všeč, če bo na papirju cela mavrica barv ali pa nenavadna, otroška pisava. Lahko pa je denimo list, na katerem je življenjepis, nekoliko obarvan, saj tako že takoj izstopa iz kupa življenjepisov. Če morate v prijavi priložiti tudi sliko, naj bo ta čim bolj uradna. Slike z družinskih zabav ali morja tukaj ne pridejo v poštev. Prilagodite življenjepis delovnemu mestu Prav tako si vzemite čas in napišite za vsako delovno mesto in podjetje prilagojeno prijavo in življenjepis, pri tem pa se osredotočite na to, zakaj ste prav vi primeren kandidat za določeno delovno mesto. Tako denimo izpostavite vaše izkušnje v trženju, če se prijavljate na delo v marketingu. Kaj vse mora vsebovati življenjepis: Ime, priimek, naslov in kontaktne podatke - napišite številko (mobilnega) telefona, na kateri ste vedno dosegljivi. Dosežena izobrazba - napišite naziv, izobraževalno ustanovo in leto končanja šolanja. Če ste tik pred zaključkom diplome ali magisterija, napišite še, kdaj je predviden rok dokončanja študija. Dosedanje izkušnje - napišite podjetje, vrsto dela, obdobje in opišite delovne naloge. Ostala znanja, izkušnje - ocenite znanje tujih jezikov, računalniška pismenost, ne pozabite tudi na neformalno izobrazbo, izkušnje z drugih področij. Reference - navedite le tiste osebe oziroma podjetja, v katerih ste pustili dober vtis in veste, da bodo govorili o vas pozitivne stvari.

Predsednik Danilo Türk bi lahko na vse službene poti odhajal s hibridnim avtom. A ne. Predsednik republike želi z vožnjo s hibridnim avtomobilom biti Slovencem za zgled. A kaj ko Toyotinega hibrida uporablja predvsem za vožnjo po mestu, medtem ko smo ga v ponedeljek zjutraj zasačili, ko so ga v službo pripeljali s terenskim BMW-jem X5. Tisti popoldan je moral predsednik v Koper. Ob BMW-ju pogosto uporablja tudi posebej podaljšano različico audija A8, ki velja za vse prej kot ekološko vozilo. Medtem ko si Evropska komisija prizadeva za sprejetje zakonodaje, ki bi omejevala povprečni izpust škodljivih izpustov CO2 na 130 gramov na prevožen kilometer, predsednikov (ugibamo, da dizelski) A8 na enaki razdalji v zrak izpusti 227 gramov. Če gre za potratni bencin v nosu, pa je ta številka še občutno višja. 104 grame škodljivega CO2 na kilometer izpusti prius, A8 pa z 227 grami več kot dvakrat toliko. Hibrida za vse poti “ Glede na dejstvo, da pri A8 ne gre za blindirano vozilo, bi lahko predsednik za potovanja po Sloveniji uporabljal hibridno toyoto, kar bi bilo z vidika ekologije tudi sprejemljivejše,” razmišlja Miha Pečoler, Žurnalov novinar avtomobilizma, in dodaja, da hibridni prius na povratni poti med Ljubljano in Mariborom v zrak izpusti 27 kilogramov škodljivega ogljikovega dioksida, medtem ko izpusti BMW-jeva terenska petica (s trilitrskim dizelskim motorjem) dobrega 55,5 kilograma, audijeva osmica (z motorjem enake prostornine) pa kar 59 kilogramov.

Zdravi del Primorja želi obuditi Gašpar Gašpar Mišič Medtem ko želi vlada obuditi ajdovsko Primorje - to je od junija lani v stečaju -, v Zbornici gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS-ju poudarjajo, da to ni mogoče. V zbornici namreč menijo, da je treba nujno rešiti preostala gradbena podjetja, ki so sposobna rasti. Realna spoznanja V zbornici pravijo, da bi bilo pametno, pa čeprav iz črepinj, pobrati tisto, kar je ostalo, a ob pogoju, da je še uporabno. To bi bil odraz realnega spoznanja, da smo s pasivnim iskanjem rešitev za izhod iz krize naše potenciale omejili do skrajnosti in da velja zgrabiti vsako iz skromnega nabora še preostalih priložnosti, ki kaj štejejo, pravijo. Za razrešitev težav slovenskega gradbeništva bo ustanoviti podjetje tipa Primorje mnogo premalo, še manj oživiti to, kar že predolgo ne živi več, opozarjajo v zbornici in dodajajo, da novega Primorja ne potrebujemo, da bi ponovili zgodbo zloma slovenskega gradbeništva, z vsemi njenimi stranpotmi in negativnimi gospodarskimi in socialnimi posledicami. Novo podjetje - nov kanal za preusmerjanje denarja? Če bi ustanovitev novega gradbenega podjetja pomenila le nov centraliziran kanal za usmerjanje javnih sredstev v okolja, za katerimi stojijo le interesi posameznih vplivnih političnih skupin, ki z gradbeništvom nimajo nič skupnega, potem ga ne potrebujemo, so odločni v zbornici. To bi po njihovem mnenju pomenilo le nedopustno ponavljanje znanih, tudi kriminalnih zgodb. Z novim Primorjem ne bo mogoče popraviti napak zgrešenega modela Z novim Primorjem ne bo mogoče popraviti napak zgrešenega slovenskega državnega modela, ki je z izrazito deregulacije panoge gradbeništva od osamosvojitve naprej ob izjemno nizki pravni varnosti poslovanja podjetij v njej dopustil njeno sesutje. Niti tega ne, da ga je kot nekompetenten in nesoliden naročnik država še dodatno pogubljala in da to še vedno počenja, pišejo v zbornici. Gradbeništvo padlo globoko Kot navajajo, je posledično slovensko gradbeništvo padlo tako globoko, da se na najbolj zahtevne domače gradbene projekte slovenska izvajalska gradbena podjetja samostojno ne morejo več prijavljati. Mnoga so prisiljena k sodelovanju vabiti tuja podjetji z referencami, kapitalom, bankami. Navsezadnje s tujimi podizvajalci in dobavitelji, ne v korist slovenskih delovnih mest. Trajnostno gradbeništvo Novo Primorje bi po prepričanju zbornice kazalo ustvariti v poslovnem okolju za trajnostno gradbeništvo, kot ga poznajo v urejenih državah - od regulacije, ki zagotavlja ustrezno kakovost v vseh fazah od priprave projektov, poštenih javnih razpisov, izbire izvajalcev, transparentne vsebine podpisanih gradbenih pogodb, do urejenega financiranja, izvedbe in sodelovanja podjetij v izvedbenih verigah. V zbornici še poudarjajo, da bo navsezadnje tudi zaposlenim v gradbeni panogi treba zagotoviti privlačnejša delovna mesta in večjo socialno varnost, da bodo v gradbene poklice vstopali tudi mladi. Kaj so spoznali Avstrijci? V Sloveniji se jim tudi v primerjavi z znatno bogatejšo Avstrijo izjemno izogibajo. Sosedje so že zdavnaj spoznali, da gradbena delovna mesta niso namenjena le neizobraženim delavcem iz revnih držav EU-ja, še navajajo v zbornici gradbeništva. Da si želi vlada obuditi vsaj del Primorja, je pred dnevi razkril državni sekretar v kabinetu predsednice vlade Gašpar Gašpar Mišič. O tem, kako čim bolj ohraniti znanje in izkušnje Primorja, so se po Mišičevih besedah že pogovarjali z ajdovskim županom Marjanom Poljšakom, bankami, stečajnim upraviteljem in s še nekaterimi drugimi na vladi ter se dogovorili, da bodo v prihodnjih dneh poskušali preiskati vse možnosti, kako to najbolj optimalno storiti.

Evropska komisija je uvedla preiskavo Minister za gospodarstvo Stanko Stepišnik in predsednik uprave Revoza Patrice Haettel bosta podpisala pogodbo o dodelitvi finančne spodbude novomeškemu podjetju. Poročali smo že, da je vlada zmanjšala znesek finančne spodbude na najvišjo dovoljeno vrednost 22,5 milijona evrov, saj je ob napovedi, da bo vlada Revozu pomagala s 45 milijoni in pol, Evropska komisija uvedla preiskavo. Vlada je novembra 2011 sprejela sklep o dodelitvi pomoči za projekt Edison - proizvodnjo novega twinga in štirisedežnega smarta v Revozu. Ko je julija Evropska komisija sprejela odločitev o odprtju preiskave te pomoči, sta Renault in Revoz sprejela odločitev o umiku priglasitve pomoči pri Evropski komisiji, saj bi preiskava lahko trajala še nadaljnjih 18 mesecev. Vrednost investicije je 450 milijonov evrov Novomeško podjetje pa lahko izkoristi možnost dodelitve državne pomoči do stopnje, ki ustreza najvišjemu dovoljenemu znesku, določenem skladno z uredbo o finančnih spodbudah za tuja neposredna vlaganja, to je 22,5 milijona evrov. Pomoč lahko prejme podjetje za naložbo z upravičenimi stroški v vrednosti 100 milijonov evrov. Vrednost naložbe v projektu Edison znaša 450 milijonov evrov, 150 milijonov je bilo že vloženih. Upravičeni stroški so se znižali s 326 milijonov evrov na 99,9 milijona. Manj zaposlenih od prvotnih načrtov Ker se je spodbuda podjetju torej zmanjšala, hkrati pa so se spremenile tudi trenutne gospodarske in finančne razmere na trgu, bo spremenjeno tudi število novih delovnih mest, za katere se bo podjetje v pogodbi o sofinanciranju zavezalo, da jih bo ustvarilo v dveletnem obdobju. Namesto prvotno predvidenih 162 novih delovnih mest naj bi tako v Revozu odprli 51 novih delovnih mest. To pomeni najmanj 51 novih zaposlenih, če bo tovarna obratovala v eni izmeni, oziroma 102 nova zaposlena, če bo obratovala v dveh izmenah. Sklepni del investicijskega projekta je predviden za september 2014, serijska proizvodnja pa v drugem polletju leta 2014.

Ajdovščina - Občina Ajdovščina se je v torek le delno uspešno pogajala s srbskim podjetjem Nectar, s katerim je Pivovarna Union podpisala pogodbo o prodaji lastniškega deleža v ajdovskem Fructalu, je za STA povedal župan občine Marjan Poljšak. Kamen spotike so delovna mesta, medtem ko se je občina zahtevi po lastniškim deležu v Fructalu odpovedala. Prva zahteva občine, naj proizvodnja ostane v Ajdovščini, je že vsebovana v kupoprodajni pogodbi, ki jo je v ponedeljek podpisal Nectar. Ta zahteva je torej izpolnjena, a na občini bodo vseeno vztrajali, da se še z njimi podpiše pogodba ali vsaj izjava, je pojasnil Poljšak. Niso pa s predstavniki srbskega podjetja našli skupne besede o drugi zahtevi občine, in sicer o zahtevi, da naj Nectar v Fructalu ohrani najmanj sedanje število delovnih mest. "Včeraj jih nismo mogli prepričati v to, se pa bomo še danes pogovarjali z njimi," je pojasnil ajdovski župan. Še v torek so na občini zahtevali tudi lastniški delež v Fructalu, in sicer 25 odstotkov plus eno delnico. Nectar na to ne pristane, zato se je občina tej zahtevi odpovedala. "Če se ne strinjajo, se pač ne strinjajo, tega jim ne moremo vsiliti," pravi Poljšak. Danes se pogajanja z Nectarjem nadaljujejo, občina pa bo v četrtek podala svoje mnenje o tem, ali je Nectar primeren kupec ali ne. Če se o ohranitvi delovnih mest ne bodo mogli dogovoriti, bo občina poskusila prek države ustaviti prodajo. A Poljšak ocenjuje, da bo skupščina Pivovarne Laško prodajo v soboto verjetno potrdila, saj banke potrebujejo denar. Občina sicer pri ohranitvi delovnih mest vztraja zaradi naraščajoče brezposelnosti, je še pojasnil Poljšak. Medtem ko je leta 2000 brezposelnost v občini dosegala komaj pet odstotkov, se je do konca lanskega leta dvignila na 12 odstotkov, letos pa po ocenah župana lahko dosega že 15 odstotkov. Pivovarna Union in srbski Nectar sta v ponedeljek podpisala pogodbo o prodaji 93,73-odstotnega lastniškega deleža pivovarne v ajdovskem Fructalu. Nectar bo za omenjeni delež odštel 35,3 milijona evrov. S podpisom pogodbe je že soglašal nadzorni svet Pivovarne Union, v soboto bo posel obravnavala še skupščina Pivovarne Laško.

Ura je že precej čez polnoč, ko se Ron Wayne odpravi v igralnico. Nekdanji izumitelj in poslovnež bo nocoj znova poskušal zadeti glavni dobitek na igralnem avtomatu. Žetone je kupil s socialno podporo. Ron Wayne Moje življenje je skupek napačnih odločitev in zamujenih priložnosti. Ron Wayne je danes star 76 let, strinja se s splošnim mnenjem in tudi sam sebe imenuje največji osmoljenec Silicijeve doline. Prvega aprila leta 1976 je bil prisoten pri rojstvu Appla, oblikoval je prvi logotip podjetja in napisal uporabniška navodila za računalnik Apple 1. Vse to mu je dalo 10-odstotni delež podjetja, kar bi danes v denarju pomenilo približno 22 milijard dolarjev. Če bi bil svoj delež seveda obdržal. A ga ni. Wayne je danes lastnik številnih patentov za elektronske naprave, a zaradi pomanjkanja denarja, jih nikoli ni spremenil v dejanske izdelke. Vsaj šestkrat sem mislil, da mi bo končno uspelo, pa ni šlo. Po odhodu iz Appla je imel več služb, najdlje, kar 16 let, pa je kot elektroinženir ostal pri Thor Electronics. Danes prodaja znamke, redke kovance in živi od socialne podpore. Preberite zgodbo človeka, ki je postavil temelje ene najuspešnejših družb današnjega časa, razloge, zakaj je družbo zapustil po nekaj dneh in kako danes gleda na uspeh Steva Jobsa, ki je bil takrat zaletav mladenič, ki ga je Wayne vpeljal v poslovni svet in svoj poslovni propad. Za razliko od Wayna je Steve Jobs danes milijarder. Tudi po zaslugi iPhona.

Posameznih komitentov ne razkrivajo NLB zanika navedbe o višini slabih posojil, ki so jih mediji objavili na podlagi poročila Banke Slovenija. Velik del izpostavljenosti predstavljajo garancije, zavarovanja pa so dana le za kreditni del, so pojasnili. Po poročanju medijev naj bi imel NLB največ slabih posojil, povezanih z SCT-jem, Zvonom 1 Holdingom, Primorjem, T2 in Vegradom, znesek pa naj bi znašal 2,09 milijarde evrov. V NLB-ju pojasnjujejo, da ima mnogo, predvsem gradbenih podjetij tudi velik del še neizkoriščenih garancij za dobro izvedbo dela in odpravo napak. Izpostavljenost banke do posameznega podjetja/komitenta predstavlja tako ne le kreditni del, za katerega so praviloma dana zavarovanja, ampak tudi garancije. Poročali smo NLB z največ slabimi posojili - kar za dobri dve milijardi evrov NLB Ocene o izpostavljenosti so pogosto prehitre Primerjanje celotnega obsega izpostavljenosti z obsegom zavarovanj za dane kredite in sklepanje, da so krediti zelo slabo zavarovani, torej ne vzdrži, pojasnjujejo v banki. V banki je vrednost zavarovanj pri slabih kreditih praviloma ocenjena po likvidacijski vrednosti, za katere se pri nepremičninah uporabljajo diskonti do 70 odstotkov na ocenjeno tržno vrednost. Dodajajo, da zaradi takšnega konservativnega pristopa prihaja do prehitre ocene, da so krediti preslabo zavarovani. Spremembe zavarovanj se izvajajo redno tudi v času trajanja posojil, kar v zdajšnjih okoliščinah pogosto pomeni, da je bila vrednost zavarovanj v času odobritve kredita praviloma višja. Da v zvezi s slabimi terjatvami prihaja do napačnih interpretacij, so potrdili tudi v Banki Slovenije, kjer so zapisali, da mediji slabe terjatve napačno enalijo z dodatno izgubo banke in ustvarjajo napačen vtis o stanji v bančnem sistemu. Znova so poudarili, da je večina slabih terjatev pokrita z rezervacijami in zavarovanjem. Stopnja pokritja slabih terjatev z rezervacijami znaša 39 odstotkov, ob upoštevanju drugih rezervacij pa 57 odstotkov, so dodali. Dejanska končna izguba bank je tako odvisna od uspešnosti vnovčenja zavarovanj in nadaljnih vrednosti zavarovanj. Zagotavljajo tudi, da pred odobritvijo posojila preverjajo, ali je družba, ki za posojilo zaprosi, sposobna vračati sredstva s prihodki iz svoje osnovne dejavnosti, in da zavarovanje v takšnih primerih niti ni potrebno. V nekaterih primerih služi kot sekundarni vir poplačila v primeru težav pri poravnavanju obveznosti, so dejali. NLB zato trdi uporablja podatke iz letnega poročila za leto 2011, da ima za okoli 1,9 milijarde evrov slabih posojil, na kar je oblikoval okoli 1,2 milijardi rezervacij. Slabih posojil naj bi bilo tako 18 odstotkov. Katera posojila so slaba? Med slaba posojila spadajo tista posojila, pri katerih komitenti s plačilom obroka zamujajo več kot 90 dni in posojila, ki so klasificirana kot boniteta D in E. Nekatera od teh se kljub temu odplačujejo, koliko bo vrnjenih, pa bo odvisno od splošnih gospodarskih pogojev in postopkov prestrukturiranja podjetij in tudi izterjav. Kdo dolguje največ Po poročanju medijev naj bi NLB-ju največ dolgoval SCT 187 milijonov evrov ob zavarovanju 39 milijonov evrov, Zvon 1 Holding 115 milijonov evrov ob zavarovanju 35 milijonov evrov in Primorje 100 milijonov evrov ob zavarovanju 52 milijonov evrov. NLB podatkov o svojih strankah ne razkriva.

Po prvih podatkih stresnih testov, s katerimi se ugotavlja, ali imajo evropske banke dovolj kapitala, da se soočijo z morebitnimi finančnimi šoki, je padlo 7 bank. NLB je test uspešno prestala, potreba po dokapitalizaciji še vedno ostaja. Evropske banke so dobile uradne rezultate ugotovitev evropskih stresnih testov 91 najpomembnejših bank v 21 državah članicah EU, med njimi tudi Nove Ljubljanske banke NLB, ki naj bi razkrili kapitalsko moč bančnih ustanov. Večina bank naj bi teste prestala, nekaj pa naj bi bilo nezadostnih ocen. NLB naj bi se znašla med bankami z ustreznostjo le malo nad najnižjim količnikom kapitalske ustreznosti. Po poročanju Reutersa testa ni opravilo kar 7 od 91 bank. Med sedmimi bankami, ki stresnih testov niso uspešno opravile, so nemška banka Hypo Real Estate, španske banke Diada, Unnim, Espiga, Banca civica in Cajasur ter grška kmetijska banka ATE. V stresnih testih je sicer sodelovalo šest grških bank - poleg omenjene še Nacionalna banka Grčije, EFG Eurobank, Alpha Bank, Piraeus Bank in Postbank. Te banke predstavljajo več kot 90 odstotkov deleža v grškem bančnem sektorju, neupoštevajoč tuje podružnice, čeprav je bil minimum, da banke, ki sodelujejo v vaji, predstavljajo 50 odstotkov nacionalnega deleža, so ob tem poudarili na grškem finančnem ministrstvu. V bančnih krogih velja, da imajo povprečne banke vsaj 8-odstotni Tier 1, dobre pa 10-odstotnega. Najnižji potreben količnik kapitalske ustreznosti, in sicer količnik temeljnega oziroma najbolj kakovostnega kapitala Tier 1 naj bi bil v testih postavljen pri šestih odstotkih. Zahtevanih šest odstotkov je NLB presegla le za 0,3 odstotne točke, saj je bila ocenjena s 6,3-odstotno ustreznostjo temeljnega kapitala. NLB prestala test Nova Ljubljanska banka NLB je prestala stresni test kapitalske moči. Po najslabšem scenariju naj bi se temeljni kapital banke Tier 1 s 7,5 odstotka s konca 2009 do konca 2011 zmanjšal na 6,3 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke nad količnikom, predpisanim za NLB. Kot so sporočili iz NLB, pa izidi vseeno kažejo na potrebo po dokapitalizaciji. Kot poudarjajo v NLB, so izidi skladni z razumevanjem profila tveganja in kapitalske pozicije s strani uprave in kažejo po eni strani na robustnost NLB na predpostavljene zunanje šoke, po drugi pa na že v izhodišču nizko kapitalsko ustreznost največje slovenske banke, merjeno s količnikom najbolj kakovostnega Tier 1 kapitala. Foto POP TV Četudi izidi testa niso pod mejno vrednostjo šestih odstotkov količnika Tier 1 kapitala, kažejo na potrebo po kapitalski okrepitvi NLB, poudarjajo v banki, kjer sta uprava in nadzorni svet ta teden sklenila, da bosta na prihajajoči skupščini lastnikom predlagala dokapitalizacijo v višini 400 milijonov evrov. Vlada pozdravila izid Vlada RS priznava in sprejema izid obremenitvenega testa celotne Evropske unije, so zapisali v sporočilu za javnost. Pri komentiranju izida testa je pomembno razlikovati med izidi, pridobljenimi na podlagi različnih scenarijev. Izida na podlagi scenarijev negativnih gospodarskih dogodkov ne gre razlagati kot trenutne situacije ali morebitnih trenutnih kapitalskih potreb. Obremenitveni test ni napoved gospodarskega dogajanja, saj so morebitni negativni gospodarski dogodki v obremenitvenem testu oblikovani kot hipotetični scenariji in vključujejo ekstremne predpostavke, za katere obstaja majhna možnost, da se uresničijo, še menijo v vladi. S tem je moč razumeti, da NLB ustrezno in v celoti izpolnjuje merila kapitalske ustreznosti, kot jih je za namene tega prvega vseevropskega testa postavil Odbor evropskih bančnih nadzornikov , so še zapisali v sporočilu na finančnem ministrstvu. Kljub navedenemu, se vlada zaradi zagotavljanja najvišje mere trdnosti in finančne stabilnosti, v skladu s pravili EU o državnih pomočeh, zavezuje zagotavljati kapitalsko ustreznost NLB, če zasebni kapital ne bi zadoščal, so še zapisali v vladnem dokumentu. Na ministrstvu za finance so zapisali, da so tak rezultat pričakovali in poudarili, da po dosedanjih zagotovilih centralne banke imamo v Sloveniji robusten bančni sistem, ki je odporen na posledice morebitnih neugodnih gibanj, poudarjajo na finančnem ministrstvu. Količnik temeljnega kapitala banke bi se po izidih testa ob uresničitvi simuliranih šokov do konca leta 2011 znižal za desetinko odstotne točke, torej s 7,5 odstotka v letu 2009 na 7,4 odstotka v letu 2011. Ob upoštevanju dodatnih neugodnih posledic deželnega tveganja pa bi se lahko do konca leta 2011 znižal za dodatne 1,1 odstotne točke torej s 7,4 odstotka na 6,3 odstotka, ugotovitve testa povzema finančni minister Franci Križanič. Tudi Maks Tajnikar z ljubljanske ekonomske fakultete je ocenil, da je bil rezultat stresnega testa za NLB zelo pričakovan . Dokapitalizacija NLB je po njegovih besedah nujna, vendar je močno proti temu, da bi jo izvedla država. Najboljšo rešitev za NLB v tem trenutku vidi v pogovorih z najpomembnejšim zasebnim investitorjem banke, belgijsko KBC. A če hočete dobiti zasebni kapital v NLB, se mora država umakniti, je ob tem poudaril. Nevarnosti v NLB Kot so zapisali v danešnjem časniku Finance, največja nevarnost največji slovenski bančni skupini niso več finančni holdingi, kot so bili še lani, temveč komitenti oziroma dolžniki iz realnega sektorja. Foto Reuters Po neuradnih podatkih predstavljajo tveganja predvsem gradbeniki, Pivovarna Laško, posli na Balkanu, frankfurtska LHB, slabo upravljanje tveganj v skupini in omejeni viri, saj depoziti banke ne zadoščajo za financiranje posojilne aktivnosti NLB, zato je banka odvisna od medbančnih virov. Ti pa so v času krize dragi, na njihovo ceno pa vplivata tudi slab ugled NLB in slaba lastniška sestava banke. NLB potrebuje več sto milijonov evrov Znani bodo tudi uradni podatki za banko SKB ki je del francoske skupine Societe Generale , slovenski Unicredit ki je del milanske banke, slovensko hčerko avstrijske Raiffeisen in Banko Koper ki je del italijanske skupine Intesa SanPaolo ter Sparkasse Erste Group . NLB je edina slovenska bančna skupina, ki je bila vključena v test stresa. Predsednik uprave Božo Jašovič je pred dvema tednoma v DZ povedal, da NLB potrebuje več sto milijonov evrov svežega kapitala, saj v naslednjih letih zapade do 700 milijonov evrov instrumentov hibridnega kapitala, ki se po novem ne bo več štel kot najbolj kakovosten kapital. NLB na potrebo po dokapitalizaciji lastnike največja sta država in belgijska skupina KBC opozarja že od konca minulega leta. Vodstvo NLB je v sredo končno napovedalo, da bo septembra sklicalo skupščino delničarjev in jim predlagalo dokapitalizacijo banke v višini 400 milijonov evrov. Kot je v četrtek po seji vlade povedal premier Borut Pahor, bo po objavi stresnih testov laže razumeti prizadevanje NLB za dokapitalizacijo. O načinu dokapitalizacije in usodi državnega lastništva v banki pa bo po njegovem prepričanju potreben natančen strokovni premislek. Današnje razkritje ugotovitev stresnih testov, ki naj bi pokazali, ali imajo banke dovolj kapitala, da se soočijo z morebitnimi novimi finančnimi šoki, naj bi omogočilo preglednost v finančnem sektorju ter s tem okrepilo zaupanje vanj. Odločitev za objavo izidov so sprejeli voditelji EU na junijskem zasedanju, analitiki pa opozarjajo, da bo vaja uspešna le, če bodo kriteriji jasni in strogi ter bo izvedba čim bolj verodostojna. Finančni ministri Unije so sicer nedavno obljubili, da bodo po objavi stresnih testov bank, ki predstavljajo 65 odstotkov bančnega trga EU, ranljivim bankam pomagali.

Ob mednarodnem dnevu carine so na Carinski upravi Slovenije pripravili razstavo zavarovanih rastlin in živali, ki so jih cariniki zasegli v zadnjih letih. Med drugim so bili tako na ogled prepariran krokodil, kače v alkoholu, lupine morskih školjk in morskih polžev, kamene korale, izdelki iz kaktusov, koža volka, izdelki iz slonovine in fotografije zasegov uplenjenih zavarovanih ptic. Letošnja glavna tema je varovanje okolja in poteka pod geslom Carina v službi okolja: varujmo naravno dediščino. Carina je namreč služba, ki poleg tradicionalnih nalog, kot so pobiranje dajatev in trošarin, kontrola potnikov, blaga in storitev, preiskave in inšpekcije, skrbi tudi za varovanje okolja. Odkriva in preprečuje nedovoljeno trgovino z zavarovanimi rastlinskimi in živalskimi vrstami ne glede na to, ali gre za žive osebke, njihove dele ali izdelke iz njih.

Na lestvici ekonomske svobode je Slovenija v letu 2010 nazadovala za 29 mest Slovenija se je po raziskavi o ekonomski svobodi, ki jo opravlja kanadski inštitut Fraser, uvrstila na 92. mesto med 144 državami, kar je najnižje od vseh članic EU-ja. Raziskava za meritev ekonomske svobode upošteva 42 različnih kazalnikov, pri čemer podatke pridobiva iz državnih statistik. Ti v nekaterih državah prihajajo z večletno zamudo, zato so v letos objavljeni raziskavi zajeti podatki za leto 2010. V tem letu se je Slovenija med 144 državami po ekonomski svobodi uvrstila na 93. mesto in tako glede na leto 2009 nazadovala za 29 mest. Celotno poročilo raziskave si lahko preberete na tej povezavi Problematična togost trga dela Med posameznimi sklopi kazalnikov se je Slovenija najslabše odrezala pri kazalnikih, ki merijo vključenost države v delovanje trga. Po teh je Slovenija pristala na 134. mestu, tako da je za seboj pustila le deset držav. Ti kazalniki sicer merijo dejavnosti države, kot so, denimo, državno spodbujanje porabe in višina pragov pri obdavčitvah. S tem na inštitutu merijo, ali se država bolj zanaša na politične odločitve pri učinkih na prosti trg. Razmeroma nizko uvrstitev je Slovenija dosegala tudi pri kazalnikih, ki merijo vpliv predpisov na trg. Pri tem so na nizko uvrstitev Slovenije vplivali predvsem predpisi, ki urejajo trg dela. Na področju trga dela raziskava višjo oceno daje državam, ki plače in pogoje zaposlovanja prepuščajo trgu. Slabo oceno je Slovenija prejela tudi za predpise, ki urejajo trg posojil. Tu raziskava višje oceni države, ki imajo banke v zasebni lasti, in ne posegajo v obrestne mere. Najmanj zadržkov pri mednarodnem trgovanju Najvišjo uvrstitev med posameznimi kazalniki je Slovenija dosegla na področju svobode pri mednarodnem trgovanju, kjer raziskava Slovenijo uvršča na 44. mesto. Ti kazalniki vključujejo dejavnike, ki zavirajo mednarodno trgovanje, kot so carinske takse, administrativni postopki, državni nadzor nad menjalnimi tečaji in podobno. Največ ekonomske svobode v Hongkongu Slovenska ocena v raziskavi inštituta Fraser je prvič zadnjem desetletju padla in je dosegla podobno raven kot leta 2000. Prvo mesto na letošnji lestvici ekonomske svobode je pripadlo Hongkongu. Drugo mesto je zasedel Singapur, tretje pa Nova Zelandija. Prva med evropskimi državami po oceni ekonomske svobode je Švica, ki je na skupnem četrtem mestu, od držav EU-ja pa je najvišjo oceno ekonomske svobode prejela Finska, ki je bila deveta. Merjenje ekonomske svobode pri inštitutu Fraser opravljajo vsako leto že od leta 1996. V teh letih so, kot navajajo v poročilu, številne študije pokazale, da imajo države, ki v raziskavi dosegajo višje ocene na področju ekonomske svobode, posledično tudi višje deleže naložb, višjo gospodarsko rast in višji delež prihodkov. Inštitut financirala tudi naftna milijarderja Kljub temu pa je bil inštitut Fraser večkrat tudi tarča kritik, ki so mu očitali pristranskost v smeri libertarizma in naklonjenost konzervativnim političnim strankam. Letos aprila je tako časopis Vancouver Observer poročal, da sta inštitut, čeprav se oglašuje kot neodvisen, v zadnjih letih sofinancirala tudi brata Koch. Znana ameriška naftna milijarderja naj bi inštitutu tako v zadnjih letih namenila več kot pol milijona ameriških dolarjev, kar je pod vprašaj postavilo verodostojnost inštituta, saj sta brata Koch v preteklosti financirala tudi politične kampanje ameriških republikancev.

V ovadbi ujet še bosanski minister za kmetijstvo, vode in gozdarstvo Jerko Ivanković Lijanović, njegov brat ter več zaposlenih v njunih družbah Avstrijska banka Hypo Alpe Adria je na tožilstvo Bosne in Hercegovine vložila ovadbo proti nekdanjim vodilnim v bosanski veji banke, poroča časnik Slobodna Bosna. Med njimi je tudi nekdanji član uprave mostarske podružnice Urban Golob (na sliki), ki so mu nepravilnosti očitane tudi pri vodenju banke v Sloveniji. Spomnimo, Golob naj bi z ostalimi nekdanjimi člani vodstva v Sloveniji povzročil škodo s spornimi zemljiškimi posli in z lombardnim posojilom Nevenki Vidmar, ki je bilo po mnenju zdajšnjega vodstva neustrezno zavarovano z delnicami Luke Koper. Banka s tožbami skupno terja več kot 38 milijonov evrov. Hypo je medtem v BiH poleg nekdanjega vodstva ovadil še bosanskega ministra za kmetijstvo, vode in gozdarstvo Jerka Ivankovića Lijanovića in njegovega brata Slava ter več zaposlenih v njunih družbah. Lijanovići se sicer ukvarjajo z mesno industrijo. Kot poroča časnik, naj bi brata skupaj s svojimi poslovnimi partnerji oškodovala banko za 63,5 milijona KM oziroma 32,4 milijona evrov. Prvi na seznamu osumljenih je nekdanji dolgoletni direktor Hypo Alpe Adria banke v Mostarju in predsednik nadzornega odbora Razvojne banke Federacije BiH Petar Jurčić. V času njegovega mandata naj bi brata Lijanović Ivanković pridobila milijonska posojila brez primernega kritja. Poleg Jurčića so med osumljenimi tudi izvršna direktorica banke Mirjana Prusina, avstrijski podjetniki Wolfang Kulterer, Josef Kircher in Günter Stiedinger in, že prej omenjeni, Urban Golob. Bosanski Hypo zdaj vodi Alexander Picker, ki je po zamenjavi slovenskega vodstva Hypa odkrival tudi nepravilnosti v slovenskem delu Hypo banke.

Računsko sodišče je po reviziji učinkovitosti spodbujanja tujih neposrednih investicij (TNI) v obdobju od 2010 do 2012 izreklo mnenje, da pristojno ministrstvo večino obdobja ni spodbujalo TNI na učinkovit način in da bi javna agencija za podjetništvo lahko bolj učinkovito izvajala ukrepe spodbujanja TNI, ki jih določa zakon. Računsko sodišče je revidiralo gospodarsko ministrstvo in Javno agencijo RS za podjetništvo in tuje investicije ter preverilo ali ima država jasno določeno strategijo in cilje spodbujanja TNI, kako so razdeljene naloge in odgovornosti za spodbujanje tujih neposrednih investicij ter ali se ukrepi za spodbujanje izvajajo in ali so učinkoviti. Med drugim je računsko sodišče ocenilo, da cilji države na področju spodbujanja tujih neposrednih investicij niso dovolj jasno opredeljeni. Ukrepi so se od leta 2010 izvajali, ne da bi bil sprejet petletni program izvajanja ukrepov. Večino ukrepov je izvajala agencija, ministrstvo je dodeljevalo le neposredne finančne spodbude podjetjem za večje investicijske projekte. Prejemnikom sredstev ni bilo treba izkazati neposrednega priliva kapitala iz tujine Računsko sodišče je ugotovilo, da dodeljevanje finančnih spodbud za tuje neposredne investicije ni bilo pogojeno z izkazovanjem vsebin, ki bi te projekte pomembno razlikovale od projektov »slovenskih« podjetij, kar bi upravičilo dodelitev spodbud tujim investitorjem. Pri ocenjevanju vlog in spremljanju izvajanja projektov ministrstvo in agencija namreč nista dala poudarka zagotoviti prispevka tujega investitorja v obliki neposrednega pritoka kapitala, znanja in tehnologije. Eden od pogojev je bil, da je imel tuji investitor neposredno le 10-odstotni delež v gospodarski družbi, ki je prejemnik spodbude. Prejemnikom sredstev ni bilo treba izkazati neposrednega priliva kapitala iz tujine. Potrebna tudi ni bila prisotnost tujega investitorja pri projektu in zadostovale so splošne navedbe investitorja o načrtovanem prenosu znanja in tehnologij ter sinergijskih učinkih. Računsko sodišče je ministrstvu in javni agenciji Spirit podalo vrsto priporočil Tuj investitor je lahko hitro pridobil osnovne informacije, pri podrobnejših povpraševanjih pa je bila odzivnost agencije daljša. Na področju promocije je agencija s promocijskimi aktivnostmi posredovala predvsem informacije o podjetniškem okolju in o možnostih pridobitve finančnih spodbud, v manjšem obsegu pa informacije o konkretnih investicijskih priložnostih. Računsko sodišče je ministrstvu in javni agenciji Spirit, ki je naslednica Japtija, podalo vrsto priporočil, ki se nanašajo tako na pripravo usmeritev in oblikovanje ciljev države na področju spodbujanja tujih neposrednih investicij ter na pripravo dolgoročnega programa spodbujanja tujih neposrednih investicij, kot tudi na posamezne ukrepe spodbujanja tujih neposrednih investicij, ki jih določa zakon.

Notranja ministrica Katarina Kresal se osebno pogovarja o možnosti, da bi sporno stavbo Nacionalnega preiskovalnega urada že čez teden dni odkupil Raiffeisen Leasing in jo državi zaračunaval po višji ceni. Kot so danes potrdili na MNZ, so maja prejeli uradno ponudbo Raiffeisen Leasing z Dunaja, v kateri ponudnik predvideva, da bo odkupil stavbo Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) na Dimičevi v Ljubljani in jo ponudil v povratni najem ministrstvu za notranje zadeve. Ponudbo strokovne službe ministrstva še proučujejo. Neuradno naj bi Reiffeisen v stik z ministrstvom stopil že februarja. Trenutno sicer stavbo za NPU, ki buri duhove že vse od sklenitve pogodbe in odprtja februarja lani, država najema od njenega ekonomskega lastnika, podjetja Ram Invest, katerega lastnik je Igor Jurij Pogačar. Gre za poslovneža, ki je predvsem po prepričanju opozicije do posla prišel s prijateljskimi povezavami do notranje ministrice Katarine Kresal. Ram invest pa za objekt plačuje obroke pri Hypo Leasingu, ki je trenutno pravni lastnik. Pogačarju naj bi bili pri Reiffeisnu pripravljeni za stavbo odšteti 21 milijonov evrov. Ponudba Reiffeisna precej ugodnejša Trenutno davkoplačevalce vsak mesec najema stane 136 tisoč evrov, v 24 letih to znese 39,9 milijona evrov, medtem ko je v stavbo vložil 15 milijonov. Pogačarjev obrok Hypo Leasingu je na mesec manjši za 11 tisoč evrov. Igor Jurij Pogačar je nad današnjimi vestmi presenečen. (Foto: Finance) Ponudba Reiffeisna naj bi za najem predvidevala 118 tisoč evrov na mesec, z DDV pa kar 142 tisoč evrov. Vseeno pa bi Reiffeisen s poslom zaslužil le milijon evrov, Pogačar pa bi v istem času zaslužil kar šest milijonov. Novi lastnik bi bil državi kljub višji ceni mesečnega najema po volji predvsem zaradi možnosti, da bi država po 24 letih postala lastnica objekta. Tega sedanji kritizirani dogovor s Pogačarjem ne predvideva, nasprotno, Pogačar bo po tej pogodbi po 10 letih postal njen polnopravni lastnik. Razlika med ponudbo Reiffeisna in trenutno je tudi v tem, da trenutno država ne plačuje stroškov vzdrževanja stavbe. Po poročanju STA naj bi tako Hypo Leasing kot Pogačar za dogovore med ministrstvom in Reiffeisnom izvedela iz medijev. Je pa za Kanal A odgovorni pogajalec Reiffeisna Johannes Frei po začetnem presenečenju, kako je zadeva prišla v javnost, potrdil, da je o poslu komuniciral neposredno z ministrico Katarino Kresal in ne z Ram investom, ki je lastnik stavbe. Dogovor naj bi začel veljati že 1. junija, čeprav Pogačar o tem na drugi strani uradno ne ve nič. Zanimivo je tudi dejstvo, da je Frei pred tem delal pri Hypo Leasingu, kjer naj bi imel partner Kresalove, odvetnik Miro Senica zelo dobre povezave, zato so se v javnosti pojavila nova namigovanja o vplivu poznanstev na poskus preobrata v zgodbi o NPU. Sodišče kritično do pogodbe Kot je znano, je Računsko sodišče pred dnevi na MNZ poslalo osnutek revizijskega poročila o najemu prostorov za NPU. Neuradno naj bi bilo poročilo precej kritično do ravnanja ministrice glede najema NPU, ki je botrovala tudi k interpelaciji Kresalove. Prav dejstvo, da sedanja pogodba ne omogoča prenosa lastništva na državo, naj bi bilo za računske sodnike najbolj sporno. Prav zato naj bi Kresalova zdaj skušala na vsak način oprati madež, ki ga ima trenutno stavba na Dimičevi za njeno kariero.

31-letni Kerviel je krivdo že priznal Druga največja francoska banka, Societe Generale, ki je tudi lastnica SKB banke, je odkrila prevaro za 4,9 milijarde evrov. Banko je s terminskimi posli oškodoval borzni posrednik, ki je izkoristil poznavanje varnostnega sistema skupine. Skupaj z odpisi, povezanimi s krizo na ameriškem hipotekarnem trgu, bo banka potrebovala 5,5 milijarde evrov novega kapitala, ki ga bo pridobila s prodajo delnic. 31-letnik ni imel pomočnikov Banko je opetnajstil 31-letni Francoz Jerome Kerviel, prevaro pa naj bi po besedah prvega moža banke Jean-Pierra Mustiera izvedel sam. Banki se je prevarant pridružil leta 2000, na leto pa je zaslužil manj kot 100.000 evrov. Prevaro je Kerviel že priznal. Iz Societe Generala so sporočili, da so goljufije temeljile na povsem preprostih transakcijah, a so bile zakrite s prefinjenimi in raznolikimi tehnikami . Dobri rezultati poslovanja Trgovanje z delnicami banke so zjutraj najprej ustavili, ko pa so se vrnile na trg, so izgubile 3,6 odstotka vrednosti. Kljub temu napovedi pravijo, da bo imela banka za leto 2007 od 600 do 800 milijonov evrov dobička, natančno poročilo o svojem poslovanju pa bodo predstavili 21. februarja. Največja bančna prevara do zdaj Prevara spominja na prevaro Nicka Leesona iz leta 1995, ki je na kolena spravil Barings Bank, zaradi nje pa je moral za šest in pol let v zapor. A Leeson je banko oškodoval le za nekaj več kot milijardo evrov, kar je komaj slaba četrtina Kervielove goljufije. Druga največja prevara je tista iz korporacije Sumitomo, v višini 2,6 milijarde dolarjev.

Ocene so obetavne Kitajsko gospodarstvo, ki je drugo največje na svetu, je v letu 2012 imelo 7,8-odstotno gospodarsko rast, kar je najnižja stopnja v zadnjih 13 letih, a kazalci se obračajo navzgor. Po razmeroma šibkem tretjem četrtletju je bila rast v obdobju med lanskim oktobrom in decembrom vnovič krepkejša in je znašala 7,9 odstotka na letni ravni. Temu se lahko zahvalijo zaradi povečanja industrijske proizvodnje in obsega trgovine na drobno. Obseg industrijske proizvodnje se je v celotnem letu 2012 povečal za 10 odstotkov, prodaja na drobno pa za 14,3 odstotka. Strokovnjaki so se podatkov iz Kitajske razveselili, saj so presegli njihova pričakovanja. Za celotno leto 2012 so namreč napovedovali 7,7-odstotno rast, za zadnje četrtletje lani pa 7,8-odstotno. Za letos so napovedali osemodstotno gospodarsko rast. Kitajska se je s pešanjem gospodarstva spopadala tako v letu 2011 kot lani, ko se je spustila na najnižjo raven po letu 1999, ko je znašala 7,6 odstotka. Gospodarstvo se je do lanskega septembra upočasnjevalo sedem četrtletij zapored. Gospodarska rast Kitajske je bila v letu 2011 9,3-odstotna, še leto prej pa 10,4-odstotna. Kriza na njihovih ključnih trgih Na kitajsko gospodarstvo močno vpliva šibka rast na ključnih izvoznih trgih, to so ZDA in Evropa. Toda gospodarska rast je kljub temu najvišja med vodilnimi svetovnimi gospodarstvi. Bruto domači proizvod je lani znašal 51.900 milijard juanov 8.280 milijard dolarjev. Kitajska je za ZDA druga svetovna gospodarska velesila. Poznavalci ocenjujejo, da bo gospodarstvo po dveh šibkejših letih letos znova začelo rasti, pri čemer pa tako oni kot tudi kitajska vlada opozarjajo, da rast ne bo dramatična. Mednarodno gospodarsko okolje namreč ostaja negotovo, poleg tega pa tudi Kitajska še ni povsem dorekla gospodarske strategije.

Predelane in sodobnim časom prilagojene Špagarice Josh združujejo trende sedemdesetih in osemdesetih let. V osemdesetih smo noreli za obutvijo brez pete, katere zgornji del je bil iz platna v različnih barvah, podplat pa iz skupaj stisnjene vrvi. Rekli smo jim špagarice in jih iskali predvsem po sosednjem Trstu. Malokdo bi si danes spet nadel pravzaprav ne prav estetsko, a zelo udobno obutev, ki je status in kulskost nekoga pokazala prav po tem, koliko parov v različnih barvah je premogel. A moda se vrača - čeprav, k sreči, v predelani in sodobnim časom prilagojeni obliki. Tako je to sezono spet združila dve kultni zadevi: špagarice in sandale polnih, debelih podplatov, kakršne so bile modne v sedemdesetih letih. Torej vrvi za visok podplat (tudi v izvedbi plute, lesa, tekstila in usnja), usnje ali tekstil pa za zgornji del, ki ga lahko dodatno popestrijo vrvice, biseri, rožice in podobno. Obutev, ki je primerna za vesele priložnosti, kot so sobotni potep po tržnici, pohajkovanje po plaži ali zabava na prostem. Članek je bil objavljen v prilogi Finance Weekend, 25.5.2012.

V novomeškem Revozu bodo konec aprila ukinili polovično nočno izmeno, odpustili nekaj manj kot 80 redno zaposlenih, nekaj čez 50 zaposlenih za določen čas in 200 agencijskih delavcev. Ukrep je posledica zmanjšanja naročil z evropskega trga. Skupaj bo brez dela predvidoma ostalo 330 ljudi. V novomeškem Revozu, kjer se v zadnjih mesecih srečujejo z zmanjšanjem naročil z evropskega trga, bodo predvidoma 26. aprila ukinili polovično nočno izmeno. Z omenjenim ukrepom bodo odpustili skoraj 80 redno zaposlenih in nekaj več kot 50 zaposlenih za nedoločen čas, hkrati pa bo ob delo 200 agencijskih delavcev, so danes sporočili iz Revoza. Prodaja avtomobilov se je v EU februarja v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala za 9,7 odstotka, na 888.878 milijona vozil, je sporočilo Združenje evropskih avtomobilskih proizvajalcev. To je peti zaporedni padec prodaje na mesečni ravni. Prodaja na drugem največjem trgu, v Franciji, se je znižala za 20,2 odstotka, na 163.010 vozil, kažejo podatki ACEA. Kot je pojasnil Revozov sindikalist Slavko Pungeršič, to pomeni konec Revozove nočne izmene predvidoma vse do konca prihodnjega ali začetka leta 2014, ko bodo v novomeški tovarni začeli projekt Edison oziroma izdelavo naslednika twinga ter štirisedežnega smarta na novi skupni konstrukcijski osnovi. Po Pungeršičevih besedah bodo redno zaposleni Revozovi delavci dobili vse, kar jim zakonsko pripada, za nekatere pa bodo skušali najti prezaposlitve ali prekvalifikacije. Pri zaposlenih za določen čas in agencijskih delavcih pa naj bi po dogovoru z upravo, ki ga še niso potrdili, prvi odšli delavci, ki so v podjetje prišli med zadnjimi, je še povedal Pungeršič. Na glavnih trgih padla prodaja Kot je povedal predsednik uprave Revoza Aleš Bratož, je prodaja na evropskem tržišču v zadnjih dveh mesecih padla za devet odstotkov, v Franciji, ki je Revozovo glavno tržišče, pa je padec še večji oz. 18-odstoten. Dosedanji ukrepi niso zadostovali Naročil iz Evrope je manj, zato je tudi dela manj. Iz Revoza so še sporočili, da vsi dosedanji organizacijski ukrepi ustavitev proizvodnje konec leta in nato še februarja niso zadostovali za ublažitev posledic padca naročil. Ker razmere na trgu še vedno ne kažejo na izboljšanje, so, da bi zagotovili nemoten proizvodni proces, primorani sprejeti dodatne ukrepe prilagajanja obsega proizvodnje. V Revozu z nočno izmeno obratujejo od maja 2007, ko je stekla proizvodnja twinga. V tem obdobju so dosegali najvišjo raven obsega proizvodnje in v dveh letih presegli proizvodni rekord leta 2007 so izdelali 200.164 vozil in leta 2009 212.860 vozil. Krajša prekinitev nočne izmene je bila zaradi težav z oskrbo, ki so bile posledica potresa na Japonskem, le konec maja lani. Ob vnovični vzpostavitvi polovične nočne izmene septembra lani so pričakovali, da bodo to lahko obdržali le do konca leta, a jim je enak obseg proizvodnje uspelo nadaljevati še v začetku leta, so dodali. Ker je v kriznih razmerah še toliko bolj pomemben nadzor zalog izdelanih proizvodov, bomo konec marca proizvodnjo zaustavili za tri dni in si tudi s tem prizadevali zagotoviti nadaljevanje proizvodnje v dveh izmenah in pol še v aprilu. Nova zaposlovanja pa v Revozu pričakujejo čez približno poldrugo leto, ko bodo začeli z omenjenim partnerskim projektom zveze Renault-Nissan in nemškega Daimlerja, so še sporočili iz Novega mesta.

Kljub napovedim vodstva naj zaposleni v velenjskem Vegradu ne bi dobili plač za mesec februar. Za pojasnila pristojni v družbi niso dosegljivi. Tovšakova je še v četrtek zagotavljala, da bodo zaposleni danes dobili plače. Glavna direktorica družbe Hilda Tovšak je še v četrtek na novinarski konferenci ob predstavitvi gradnje stanovanj v Celovških dvorih v Ljubljani zagotavljala, da bodo zaposleni, kot je bilo obljubljeno, danes dobili plače. To se po neuradnih informacijah ni zgodilo, uradne potrditve pa še nismo dobili, saj pristojni v družbi niso dosegljivi, prav tako se na klice ne odziva predsednik podjetniškega sindikata Samo Mastnak, ki je sicer te dni na dopustu. Velike likvidnostne težave velenjskega gradbenega podjetja so se pokazale v začetku februarja, ko so bili blokirani poslovni računi podjetja. Zaradi tega so bila in so še ogrožena izplačila plač 1700 zaposlenim. Podjetje zaposlenim poleg februarskih plač dolguje tudi lanski regres, režijskim delavcem pa tudi del decembrskih plač. V podjetju ocenjujejo, da se bo likvidnostna situacija družbe izboljšala, ko bo podjetje končalo gradnjo stanovanj v ljubljanskih Celovških dvorih in jih prodalo. Kupcem je od 833 stanovanj na voljo še okoli 230 stanovanj. Podjetje letos načrtuje manjšo realizacijo kot lani, zaradi česar se bo na okoli tisoč zmanjšalo tudi število zaposlenih.

Irska upa na enake ugodnosti Grčija bo za poplačilo terjatev in nižanje primanjkljaja očitno potrebovala dodatno pomoč, zato že potekajo razprave o prestrukturiranju njenega dolga. To pa je povzročilo znižanje bonitetne ocene. Še vedno odmeva skrivni sestanek finančnih ministrov nekaterih držav evroobmočja z vodilnimi finančniki Unije. Vse bolj se širijo namigi, da naj bi razpravljali tudi o možnosti izstopa Grčije iz evropskega monetarnega sistema, kar pa so sodelujoči na sestanku že zavrnili. Uradno prestrukturiranju dolga niso naklonjeni Tudi nemški borznik Oliver Roth pravi, da ni nobene koristi v morebitnem grškem izhodu iz območja evra, če ne bi obenem odpisali dele grškega dolga, prav prestrukturiranje dolga pa mora biti prvi korak v tej zgodbi, je za Radio Slovenija poročal dopisnik Matjaž Trošt. Dolg Grčije znaša kar 150 odstotkov njenega bruto domačega proizvoda in za poplačilo teh terjatev bo država zagotovo potrebovala pomoč. Uradno odpis dela dolga sicer ni mogoč, pa tudi politiki, najbolj v Nemčiji, zavračajo možnost, da bi bistveno spremenili pogoje, po katerih Grčija odplačuje svoje dolgove. Preberite tudi Nov zaplet v grški drami vpliva na evropske borze Nižja bonitetna ocena, ki se lahko še niža A res je tudi, da je Grčija prestrukturiranje posojila marca že dosegla, zato so upravičena pričakovanja, da bo tudi tokrat tako. In prav temu so se uprli v eni vodilnih svetovnih bonitetnih agencij Standard & Poors ter znižali oceno na dolgoročni in kratkoročni dolg Grčije - za dolgoročni dolg z BB- na B, za kratkoročni pa z B na C. Tudi napovedi ostajajo negativne, kar pomeni, da bi lahko Standard & Poors oceno Grčiji kmalu znova znižal. V agenciji so tudi povedali, da so se za zdajšnje znižanje ocene odločili zaradi omenjene vse večje verjetnosti, da bo morala Grčija prestrukturirati dolg do držav v območju evra in tudi dolg do zasebnih vlagateljev. V Grčiji ogorčeni V Atenah so zaradi znižanja ocene že izrazili ogorčenje. Današnje znižanje bonitetne ocene Grčije agencije Standard & Poors prihaja v času, ko ni bilo nobenih novih negativnih okoliščin ali odločitev, odkar je agencija pred dobrim mesecem dni zadnjič spremenila oceno, zato odločitev ni upravičena, pravijo na grškem finančnem ministrstvu. Ob tem so dodali, da bi morale odločitve bonitetne hiše temeljiti na objektivnih podatkih in realističnih ocenah stanja, ne na govoricah, ki krožijo na trgih, in medijskih poročilih . Podobne težave še na Irskem Ob Grčiji je mednarodno finančno pomoč prejela tudi Irska, ki je zdaj v podobnem težavnem položaju. Njen dolg znaša približno 120 odstotkov BDP-ja, zato si tudi ona želi nižjih obrestnih mer, sploh ker so Grčiji evropski partnerji že popuščali. Evropska komisija je po poročanju dopisnika Trošta že dejala, da je temu naklonjena, a verjetno bodo to pogojevali z dvigom nizkih davkov za podjetja na Irskem.

Prvih devet mesecev letošnjega leta je Skupini Petrol prineslo dobrih 35 milijonov evrov dobička, kar je nekoliko več kot lansko leto. Istočasno je skupina ustvarila 328 milijonov evrov prihodkov od prodaje trgovskega blaga, kar pomeni petodstotno rast na letni ravni. V istem obdobju je prodala 1,7 milijona ton proizvodov iz nafte, s čimer je za dva odstotka presegla načrte in lanski rezultat enakega obdobja. Skupina Petrol je hkrati prodala 72,7 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina (sedemodstotna rast), 40.000 ton utekočinjenega naftnega plina (17-odstotna rast) in 798.600 MWh električne energije, s čimer je prodajo enakega obdobja lanskega leta presegla za 227 odstotkov. Končan prvi del dokapitalizacije Mlinotesta V Mlinotestu so končali prvi del dokapitalizacije družbe, v kateri so zainteresiranim lastnikom ponudili v odkup 180.000 delnic po ceni 8,3 evra. Do konca leta naj bi vlagateljem ponudili nov sveženj delnic iz dokapitalizacije, ki so jo potrdili že na lanski skupščini delničarjev, denar pa bo namenjen za nove investicije. Mlinotest je sicer v minulih letih vložil več kot deset milijonov evrov, namenjenih razvoju in nadaljnji rasti. "Brez denarja gredo Rimske terme v stečaj" Poslanec SD Matjaž Han je pozval lastnike podjetja Rimske terme, pristojne institucije in vlado, naj naredijo vse, kar je potrebno, da se družba izogne stečaju. Zato je pozval k dokapitalizaciji Rimskih term v višini 2,5 milijona evrov in hkrati opozoril, da bi se brez nje lahko podjetje že v desetih dneh soočilo s stečajem .Zdravilišče Radenci do prestižne nagrade Zdravilišče Radenci in skupina Sava Hotels & Resorts sta s strani Svetovne organizacije zdravstvenih in termalnih ponudnikov (FEMTEC) prejela priznanje za najboljše zdravilišče in razvoj termalnega turizma v Sloveniji. Ob tej priložnosti so v sredo sklenili tudi sodelovanje z Mednarodno univerzo rehabilitacijske medicine. Revoz izdelal desettisoči športni twingo Dolenjski Revoz, eno izmed največjih slovenskih izvoznih podjetij, je skozi proizvodni proces pripeljal že 10.000 avtomobilov twingo RS (Renault Sport). Proizvodnja te športne različice priljubljenega modela twingo je stekla julija 2008, njegova ključna tržišča pa so v Evropi, Južnoafriški republiki in na Japonskem. Omenimo, da proizvodnja twinga RS od leta 2008 poteka izključno v Novem mestu. Čakanje na program prestrukturiranja Peka Ker program prestrukturiranja Peka še vedno ni v celoti pripravljen, tudi morebitni finančni vložek države v tržiško obutveno podjetje še ni znan. Program naj bi ugledal luč sveta v novembru, že v začetku meseca pa naj bi se sestal nadzorni svet družbe, ki spremlja tekoče poslovanje in likvidnostne težave podjetja. Pripravila Jan Bratanič in STA

frankfurt - Največja nemška banka Deutsche Bank je v drugem letošnjem četrtletju zaradi dolžniške krize v Evropi ustvarila znatno manj dobička kot v enakem lanskem obdobju. Od aprila do junija je zabeležila 661 milijonov evrov čistega dobička, medtem ko je v enakem obdobju lani ta dosegel 1,233 milijarde evrov. Prihodki banke so se znižali za šest odstotkov na osem milijard evrov. Na slabše poslovanje je vplivala dolžniška kriza, ki je okrnila poslovanje z vrednostnimi papirji ter zmanjšala obseg poslovanja banke s podjetji, poroča nemška tiskovna agencija dpa. To so prvi rezultati banke pod novim vodstvom. Konec maja sta namreč dotedanjega dolgoletnega prvega moža Josefa Ackermanna nadomestila Anshu Jain in Jürgen Fitschen. Kot sta ocenila, dolžniška kriza močno vpliva na njihovo poslovanje, saj je zaupanje vlagateljev močno padlo, njihove aktivnosti pa so se zelo zmanjšale. Na področju poslovanja z občani je dobiček pred davki v primerjalnem obdobju padel za 13 odstotkov, na področju investicijskega bančništva za 63 odstotkov. Deutsche Bank se omenja med globalnimi bankami, ki naj bi bile vpletene v škandal z manipulacijami medbančne obrestne mere libor. Po objavi 46-odstotnega padca dobička je banka sporočila še, da načrtuje ukinitev 1900 delovnih mest, pri čemer naj bi število zaposlenih zniževala zlasti zunaj Nemčije. Kot so po poročanju ameriške tiskovne agencije AP pojasnili v največji nemški banki, ki zaposluje 101.000 ljudi, bodo 1500 delovnih mest med drugim ukinili v divizijah za korporativno bančništvo in zavarovanja. Na račun znižanja števila zaposlenih bo Deutsche Bank privarčevala 350 milijonov evrov. Njen skupni cilj je privarčevati tri milijarde evrov. Tečaj delnic banke se je na borzi v Frankfurtu po objavi poslovnih rezultatov znižal, po sporočilu glede varčevanja pa okrepil za 3,2 odstotka na 25,58 evra.

Po intervenciji Kuvajtske centralne banke je postalo jasno, da niti Zalivske države niso imune na globalno kreditno krizo Foto: © Bloomberg businessweek Globalna finančna kriza je včeraj zajela tudi Perzijski zaliv, po tem ko je Kuvajtska centralna banka ponudila pomoč eni največjih bank v državi, poroča Wall Street Journal. Omenjena intervencija je bila prva v Zalivskih državah bogatih z nafto, ki so se zdele imune na globalno finančno krizo. Na borzah po regiji so se začele postopne razprodaje in to v času, ko se je cena 159-litrskega soda nafte pocenila za več kot 50 odstotkov od rekorda v juliju. Zalivske države so tako nenadoma postale ranljive. Saudska Arabija je napovedala, da bo namenila 2,3 milijarde dolarjev sredstev za pomoč državljanom z manjšimi prihodki, ki imajo težave pri odplačevanju kreditov. Nepremičninske agencije medtem že opažajo prve znake slabenja cen nepremičnin v regiji. Lastniki nepremičnin naj bi s težavo našli kupce. Vseeno pa nepremičnine niso tiste, ki so zakrivile likvidnostne težave predvsem kuvajtskih bank. Likvidnostne težave bank Visoke cene nafte so v bližnji preteklosti podžigale investicije na nepremičninski trg. Številni domači in tuji vlagatelji so se ob tem podajali tudi na valutnih trgih. Kuvajtska valuta je vezana na gibanje dolarja, obrestna mera je bila visoka, vse to pa je bil magnet za sredstva iz tujine. V bankah so se tako kopičili depoziti tujih špekulantov. Ko je kreditna kriza postala vse resnejša so številni špekulanti iz previdnosti hoteli dvigniti sredstva. Banke so se tako znašle pred problemom, saj nimajo dovolj sredstev za poplačilo, posojila v tujini pa zaradi globalne finančne krize ne dobijo. Vlagatelji protestirajo in zahtevajo podražitev delnic Kuvajtski delniški indeks je ob tem tako danes izgubil poltretji odstotek vrednosti in povečal letošnjo izgubo na petino. Vlagatelji so vse bolj nervozni. Včeraj so protestirali pred vladno palačo in zahtevali državne intervencije na trgu. Od vlade pričakujejo, da bodo s svojimi ukrepi dvignile vrednosti delnic. Prvi mož največje banke v državi Ibrahim Dabdoub je v nedeljo, ko je indeks izgubil 3,5 odstotka vrednosti, oblast pozival k prekinitvi trgovanja.

Zavarovalnica Adriatic Slovenica je v prvem polletju obračunala za 136,3 milijona evrov bruto zavarovalne premije, kar je dva odstotka več kot v enakem obdobju lani, in izplačala za 95,1 milijona evrov bruto škod. Čisti dobiček je znašal 17,6 milijona evrov.Rimske terme v dokapitalizacijo Delničarji Rimskih term so na skupščini, na kateri je bilo navzočega 95 odstotkov kapitala, sklenili, da družbo dokapitalizirajo v višini 2,5 milijona evrov. S tem denarjem so družbi Rimske terme, ki je prve goste sprejela v letošnjem marcu, zagotovili likvidnost v prvih letih poslovanja.Žito v izpodbojno tožbo proti Mlinotestu Skupščina Mlinotesta je pred slabimi tremi meseci odločila, da bilančni dobiček v višini 940.000 evrov ostane nerazporejen. Žito se z odločitvijo ne strinja, zato bo iskal pravico na sodišču.Gostilna Slovenija za dvig prepoznavnosti gostinstva Predstavniki sekcije gostincev pri Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) so na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju predstavili delavnico o pridobitvi pravice do uporabe blagovne znamke Gostilna Slovenija. Z blagovno znamko želijo dvigniti prepoznavnost slovenske kulinarike na višjo raven.Željan ostaja direktor Fužinarja Ajdovsko podjetje Fužinar ima še naprej istega direktorja. To je Jože Željan, ki je hkrati tudi lastnik podjetja.Slovenski Hofer z novim direktorjem Vodenje slovenskega podjetja Hofer trgovina s septembrom prevzema Michael Kronegger. Njegov predhodnik Helmut Schodl namreč odhaja v pokoj.Radeče Papir z novim direktorjem Janez Pelhan je v začetku meseca postal direktor podjetja Radeče Papir. Na tem mestu je zamenjal Andra Ocvirka.Podjetniški sklad podprl več kot 480 podjetij Slovenski podjetniški sklad je letos odobril 482 projektov, največ z garancijami za zavarovanje bančnih kreditov, katerim se s subvencijo zmanjšuje tudi obrestna mera. Sklad je tako do konca avgusta podprl 482 malih in srednje velikih podjetij s slabimi 70 milijoni evrov ugodnih finančnih sredstev.Aha v prvi polovici bolje kot lani Aha Skupina je lani ustvarila 64,95 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, leto prej pa 42,32 milijona evrov. Čisti dobiček je znižala z 2,44 milijona v letu 2009 na 543.360 evrov v letu 2010. V prvem polletju letos je skupina ustvarila 36 milijonov evrov prihodkov.Pripravila Jan Bratanič in STA

Ljubljana - Združeni arabski emirati so ena najbogatejših in poslovno najrazvitejših držav v arabskem svetu, na njihov razvoj pa je pozorna tudi Slovenija. Z namenom pospeševanja sodelovanja med Združenimi arabskimi emirati in Slovenijo je bil zato ustanovljen Slovensko-emiratski poslovno prijateljski klub, so sporočili z Gospodarske zbornice Slovenija. Razvoj Združenih arabskih emiratov se je zaradi svetovne finančne krize nekoliko zaustavil, vendar pa vse napovedi kažejo, da se bo kmalu znova okrepil. Poseben center razvoja in prepoznavnosti Združenih arabskih emiratov je Dubaj, kjer je konec februarja potekala tudi ustanovna skupščina Slovensko-emiratskega kluba. Za predsednika kluba je bil na ustanovni skupščini imenovan Ivan Fornazarič iz podjetja Gorica Industries LLC, za generalnega sekretarja pa pobudnik ustanovitve kluba Stojan Hribar. Na ustanovni skupščini so sodelovali gospodarstveniki, ki želijo pospešiti gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Združenimi arabskimi emirati. Slovensko-emiratski poslovno prijateljski klub bo predstavljal prvo stično točko za gospodarstvenike obeh državah, ki bodo iskali poslovne priložnosti za sodelovanje. Njegova ustanovitev je toliko bolj dobrodošla v času, ko se posledice svetovne krize odražajo v lanskem padcu vrednosti blagovne menjave med stranema. Ta je v obdobju od januarja do novembra lani znašala okoli 21 milijonov evrov, kar pa je skoraj v celoti predstavljal slovenski izvoz v Združene arabske emirate.

MMC-jev intervju z zaposlenim v Vegradu Antom Gavričem Zadnjo plačo je dobil za junij. Preživi, ker mu pomagajo sorodniki. Stavka, ker verjame, da upravo Vegrada še lahko spravijo na kolena. MMC-jev sogovornik je zaposlen v Vegradu Inde. Anto Gavrič, ki je zaradi nenehnih pritiskov in povečanega obsega dela v zadnjem času zbolel za hudo slinavko, je v pogovoru za MMC spregovoril o svoji ubogi in neizplačani plači, o drugem dolgu, ki ga ima Vegrad do njega, ter o tem, kako preživi. Ob tem ni mogel mimo svojih kolegov, ki so dejansko lačni - dobesedno, dobesedno so lačni . Pojasnil je še, da stavkajoči s sindikatom v velenjskem gradbenem podjetju, ki ga vodi Samo Mastnak, niso zadovoljni, prav tako pa ne zaupajo novemu vodstvu podjetja z Borisom Medvedom na čelu. Ta naj bi jim lagal, medtem ko je njegova predhodnica Hilda Tovšak po besedah sogovornika Gavriča, ki se je anonimnosti v intervjuju odpovedal, prva in edina krivka za agonijo Vegrada. Mnogi delavci v Vegradu še vedno niso dobili obljubljenih plač. Ste med njimi? Tako je. Kdaj ste dobili zadnjo plačo? Nazadnje sem dobil junijsko plačo. Koliko znaša vaša mesečna plača? Zaposlen sem za štiri ure, tako da moja plača, če se meniva v bruto znesku, znaša 370 evrov, neto pa 213 evrov. Koliko denarja vam torej skupaj dolguje podjetje? Nisem dobil aprilske, julijske in avgustovske plače. Poleg tega nisem dobil pol regresa za lansko leto in celotnega regresa za letošnje leto. Potem je tu še nekaj raztrganih ur . Ne vem, koliko, ker ne vodijo več naših osebnih evidenc, vendar nam že dve leti mesečno trgajo po 16 ur, meni, ki sem zaposlen za štiri ure, pa osem. Vzeli so nam tudi nekaj dopusta. Seveda ne dobivamo niti nobene stimulacije. Nič. Zmanjšali so vam tudi obseg dopusta? Lani so vsakemu vzeli dva dni dopusta, češ da bi podjetje bolje napredovalo. Kako se preživljate v mesecih, odkar za svoje delo niste plačani? Hvala bogu, žena dela v Gorenju, tako da se preživljamo z gorenjsko plačo , pa otroci malo pomagajo – kolikor pač lahko. Imam namreč dva otroka, ki sta zaposlena. Poleg tega imam brate v tujini, ki mi priskočijo na pomoč, tako da lahko s tem plačam položnice in nekako preživimo iz meseca v mesec. Osnovne življenjske potrebščine torej nekako imam, vendar to ne bo šlo v nedogled. Bratje ne morejo večno pomagati, pa tudi otrok ne morem večno izčrpavati, saj imata svoje obveznosti, svoje stroške, svoji družini. Če bo to trajalo, pa je vprašanje, kako bo z nami.

Dom starostnikov. Danes glasovanje o direktorju. Zadnjo besedo ima minister. “Tudi ob prižgani zeleni luči na prehodu za pešce nisi varen,” je ena od groženj v anonimnih pismih, ki so jih prejeli nekateri člani sveta Doma Danice Vogrinec Maribor. Nekaterim so grozili tudi ustno: “Razbili ti bomo glavo.” Grožnje se nanašajo na današnje glasovanje o direktorju največjega doma upokojencev v Sloveniji. Šest kandidatov Glasovanje. V domu upokojencev, ki ima 806 stanovalcev in približno 370 zaposlenih, bo danes 11 članov sveta izmed šestih kandidatov izbralo direktorja. Zapora avtoceste Sedanjemu direktorju Marku Slaviču decembra poteče drugi mandat. V domu je že ves mesec naelektreno, saj nekateri stanovalci in del zaposlenih od članov sveta zahtevajo, naj ta javni zavod Slavič vodi tudi naslednja štiri leta. Prepričani so, da je najboljši, ker “ima zanje vedno čas in jim v težavah pomaga”. Če ne bo izbran, za danes napovedujejo celo zaporo avtoceste v Brezju. Odstop člana Zadnjo besedo pri izboru ima minister za delo, družino in socialne zadeve, ki lahko za direktorja imenuje svojega kandidata. Uroš Prikl, član sveta doma, imenovan s strani države, je po glasovanju napovedal odstop iz osebnih razlogov: “Pri vsem mojem prizadevnem in korektnem delu so diskreditacije na moj račun zadnje čase absolutno neokusne.”

Zagreb - Na Zagrebškem občinskem sodišču so danes znova preložili obravnavo v eni od tožb Privredne banke Zagreb (PBZ) proti Ljubljanski banki (LB) in NLB. Odvetnik LB Matija Pečatnik je zahteval prekinitev postopka, odvetnica PBZ Maja Špoljarić pa je nato prosila za 30 dni časa, da bi pripravila odgovor na predlog obrambe. Pečatnik je pojasnil, da zahteva prekinitev postopka za nedoločen čas na vseh pravosodnih instancah, ker je potrebno rešiti neko drugo predhodno stanje, ki izvira iz memoranduma o reševanju vprašanj LB. Opozoril je, da gre za mednarodno pogodbo, ki sta jo vladi Hrvaške in Slovenije podpisali 11. marca v Mokricah. Sodnik Nikola Raguz je zahteval uradni prevod memoranduma v hrvaški jezik, čeprav mu je slovenska stran predložila hrvaški tekst dokumenta. V njem se je Hrvaška zavezala, da bo ustavila vse postopke proti slovenskim bankam, dokler ne bo dosežena celovita rešitev spora o LB, ki jo bosta državi iskali v okviru nasledstva. Kljub temu pa se obravnave nadaljujejo tudi po 11. marcu. Hrvaška vlada je pojasnila, da je opravila svoj del posla iz memoranduma, potem ko je dala navodila bankam, te pa naprej svojim odvetnikom, naj ustavijo postopke, povezane z LB. O vsem so obvestili tudi pristojno sodišče. Odvetnica PBZ je na obravnavi v drugem primeru PBZ proti slovenskim bankam v začetku aprila sicer zahtevala mirovanje postopka za leto dni zaradi poskusa mirne rešitve spora na podlagi hrvaškega zakona o pravdnem postopku. Sicer je bila današnja obravnava že večkrat preložena, nazadnje 11. februarja letos. Gre za eno od več kot 20 tožb PBZ in Zagrebške banke proti LB in NLB, ki potekajo na podlagi pooblastil hrvaškega finančnega ministrstva. Hrvaška vlada na sodiščih od Slovenije terja vrnitev deviznih vlog varčevalcev nekdanje Zagrebške podružnice LB, ki jih je Hrvaška v začetku 90. let prenesla v javni dolg in nato izplačala delu varčevalcev. Današnja obravnava je potekala prav na dan, ko je na Hrvaško na dvodnevni uradni obisk prispel slovenski predsednik Borut Pahor. Pusićeva in njen slovenski kolega Karl Erjavec sta se sicer v Luksemburgu prejšnji mesec dogovorila, da bosta skupaj poslala pismo Banki za mednarodne poravnave v Baslu in ostalim državam naslednicam nekdanje SFRJ, da se začne postopek v okviru nasledstva. STA je na Zagrebškem sodišču neuradno izvedela, da bodo morali sodniki v vsakem primeru posebej odločati o ustavitvi postopka.

Knjižnici v Metliki in Trebnjem skušata s pravljicami navaditi romske otroke na slovenski jezik. “Romske otroke želimo z branjem in pripovedovanjem pravljic naučiti ljubezni do knjige in jih s tem spraviti z roba družbe,” je izpostavila Milena Bon, direktorica Knjižnice Pavla Golie Trebnje. Tako so v sodelovanju z ljudsko knjižnico v Metliki, ki že okoli pet let skupaj s tamkajšnjim centrom za socialno delo vodi projekt Romi, povabljeni v knjižnico, pripravili delavnico v romskem naselju Hudeje. Šole se veselijo Priprave. Da bi bili romski otroci pripravljeni na začetek šole, jih Mikica Gligić, romska pomočnica v trebanjski osnovni šoli, vsak dan obiskuje v naselju. Pri tem se s starši pomeni tudi o potrebščinah. V novem šolskem letu bo okoli 50 šoloobveznih otrok, ki se 1. septembra že močno veselijo. Obiščejo jih v naselju Metličani so romske otroke sprva vabili v knjižnico, kjer so jim pripravljali ure pravljic in jih usposabljali za uporabnike knjižnice, je povedala Marta Strahinič, vodja projekta. “Ker pa vsi otroci niso mogli priti v knjižnico, smo se odločili, da gremo mi k njim v naselje in jim tam povemo pravljico,” je pojasnila. Do zdaj so obiskovali predvsem romska naselja v metliški občini, tokrat pa so se podali še v trebanjsko. Najraje za računalnik Po navedbah Bonove romski otroci radi obiskujejo knjižnico. “So izjemno dobri izposojevalci neknjižnega gradiva – videokaset in devedejev, malo manj knjig, predvsem pa so zelo vešči iskanja informacij na internetu,” je pojasnila. Podobne izkušnje imajo v Metliki, je dodala Strahiničeva.

Vrnitev k stabilnim obetom je še mogoča Bonitetna hiša Standard & Poor s je ohranila bonitetno oceno za dolgoročni in kratkoročni dolg Slovenije pri AA in A-1+. Napovedi pa je znižala iz stabilnih v negativne. Negativne napovedi pa nakazujejo možnost znižanja ocene v prihodnjih dveh letih, če vladi ne bo uspelo stabilizirati dolga. S & P namreč ugotavlja, da je odločenost vlade za proračunsko konsolidacijo od začetka hitrega slabšanja položaja javnih financ v letu 2008 oslabela, saj konsolidacijo prelaga v poznejša leta srednjeročnega načrta. Pritisk na znižanje bonitetne ocene se bo še povečal, če bo vlada odlašala s strukturnimi reformami, še opozarja bonitetna hiša. Menijo, da je vrnitev k stabilnim obetom mogoča, če bo vlada z znižanjem dolga zagotovila konsolidacijo proračuna in izpeljala strukturne reforme, s čimer bi zagotovila izboljšanje konkurenčnosti. S & P sprejetje pokojninske reforme označuje za pozitivno, saj menijo, da bo, če bo uvedena, ob starajočem prebivalstvu pomembna za dolgoročno stabilnost javnih financ. Finančni minister Franc Križanič v zvezi s tem upa, da bodo socialni partnerji našli dovolj razumevanja, da bomo lahko družba, ki je sposobna varčevati v časih, ko je varčevanje potrebno, podobno kot smo bili družba, ki se je bila sposobna spopasti s to krizo. Gospodarstvo okreva, a počasi Po mnenju S & P-ja slovensko gospodarstvo okreva po globoki recesiji, a kumulativno povečevanje stroškov dela v letih pred krizo znižuje konkurenčnost in zavira okrevanje. S & P Sloveniji za letos napoveduje enoodstotno gospodarsko rast. Bolj negotova pričakovanja glede domačega povpraševanja, ki jih slabšata razdolževanje podjetij in ponovna krepitev bilanc v bančnem sistemu, bodo po mnenju S & P-ja še naprej zavirala rast kreditiranja in vodila k nižji rasti naložb kot pred krizo. S & P za leto 2011 napoveduje 5,2-odstotni proračunski primanjkljaj, medtem ko vlada pričakuje, da bo ta znašal 4,8 odstotka bruto domačega proizvoda.

Oživljanje zaledja. V Padno bo prihodnji konec tedna iz Pirana vozil tudi brezplačen avtobus. "Piran in Portorož sta že dovolj znana, zato smo se odločili, da bomo nekaj dogodkov organizirali tudi v njunem zaledju. Prvi bo tridnevni praznik oljčnega olja in bledeža (blitve) v Padni, ki se bo začel prihodnji petek. V sklopu tega bo med drugim mogoče brezplačno pokusiti jedi iz bledeža od “an bot” (od nekdaj, op. p.) in kupiti pridelke domačinov, poleg tega pa bomo predstavili denimo idejo oljčne osmice in otroški ekstempore na temo oljk. Organizirane bodo še brezplačne dejavnosti, kot sta vodeni sprehod po Boškarinovi poti od Padne do Nove vasi in kolesarski izlet po Šavrinskem gričevju," napovedujejo v Turističnem združenju Portorož. Nebesa za Američane “Vas je spomeniško zaščitena, niti sončnih kolektorjev ne smemo postaviti na strehe. Denis Goja, predsednik KS Padna, o oteženem razvoju V Padno bi radi privabili tako domačine kot druge goste, ob prazniku pa bo v vas iz Pirana vsaki dve uri vozil brezplačen avtobus z lokalnimi postanki od Portoroža do Nove vasi in Padne. "Lani nas je tudi na račun potniških ladij, ki so pristajale v Kopru, obiskalo več tisoč tujih turistov. Neka Američanka je vzkliknila: 'Pa saj živite v nebesih!' V kraju imamo sicer premalo turističnonastanitvenih zmogljivosti, razvoj pa v določeni meri omejuje tudi dejstvo, da smo spomeniško zaščiteni," poudarja Denis Goja, predsednik Krajevne skupnosti (KS) Padna. Padna je stara istrska vasica, obdana z oljčnimi nasadi, v katerih so nekatera drevesa stara tudi več kot 300 let. Iz bledeža, špinači podobne zelenjave, ki vsebuje veliko kalija, kalcija, magnezija, železa, folne kisline ter vitaminov B in C, znajo domačini pripraviti številne okusne jedi, od pite pa vse do klobas ali sipe z bledežem in polento.

V težave zabredli zaradi zgrešenih naložb, slabe letine in manjše prodaje. "Dolžnik bo moral v prihodnjih mesecih bistveno povečati prihodke iz poslovanja, da bo zagotovil načrtovano dobičkonosnost. Ta bo omogočala uresničitev načrta finančnega prestrukturiranja in s tem dolgoročno in kratkoročno plačilno sposobnost," poudarja prisilna upraviteljica Brigita Kraljič. Treba bo torej zavihati rokave, če se želi podjetje izogniti črnemu scenariju. Prisilka ne gre po načrtu Največji štajerski vinar je v prisilni poravnavi pristal poleti. Letošnji rezultati jih ne morejo navdajati z optimizmom. V prvih sedmih mesecih je namreč izguba podjetja znašala 762 tisoč evrov, medtem ko načrt finančnega prestrukturiranja za letos predvideva 340 tisoč evrov dobička. Vodstvo Vinaga izgubo pripisuje sezonski odvisnosti poslovanja in dodaja, da se pogaja s potencialnimi kupci iz Nemčije, Anglije in Hrvaške. Izguba zaradi grehov iz preteklosti Kriza. Vinag se že nekaj časa srečuje s hudimi likvidnostimi težavami: preambiciozno zastavljene naložbe, slabe letine in manjša prodaja so razlogi, h katerim je treba prišteti še vlogo pri poskusu nakupa časnika Večer, kjer naj bi Vinag izgubil okoli milijon evrov. Mariborsko sodišče je pred časom odločilo, da lahko podjetje proda dve nepremičnini, z njuno prodajo pa so dobili 50 tisoč evrov. Gre za prodajo nepotrebnega premoženja, s katero bo lahko Vinag delno poplačal upnike, ki so v prisilki prijavili za 10,5 milijona evrov terjatev. Morda se bo vinarju uspelo pobrati z novim vodstvom. Lastnik Vinaga Leo Ivanjko je sodišču predlagal zamenjavo vodstva, s čimer se strinja tudi prisilna upraviteljica. Družbo po novem vodi Marko Klemenčič, sicer direktor Pinusa iz Rač.

Ameriška centralna banka je sporočila, da bo ključna obrestna mera, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, ostala na izjemno nizki ravni od 0 do 0,25 odstotka še najmanj dve leti. Odbor je v izjavi po sestanku priznal, da je ameriško gospodarstvo šibkejše, kot je mislil po zadnjem sestanku junija. Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve danes v skladu s pričakovanji ni spreminjal ključne obrestne mere, ki je enaka vse od decembra 2008. Vendar pa je bila malce bolj natančna časovna opredelitev ohranitve obrestne mere na med 0 do 0,25 odstotka, namesto dosedanjih izjav za podaljšano obdobje , eden od ukrepov, ki so centralni banki še ostali na voljo za pomiritev finančnih trgov. Obrestna mera bo tako po napovedih FOMC ostala nizka najmanj do sredine leta 2013. FOMC je v izjavi po sestanku priznal, da je ameriško gospodarstvo šibkejše, kot je mislil po zadnjem sestanku junija. Gospodarski kazalci kažejo, da so se poslabšali pogoji na trgu delovne sile, poraba gospodinjstev ne narašča, vlaganja v nepremičnine pa so še naprej šibka. Po drugi strani pa se poslovna vlaganja še naprej širijo. Začasni dejavniki, kot so bile višje cene energije in hrane ter potres in cunami na Japonskem, so pomenili le del zadnje šibkosti v ekonomskih aktivnostih. Inflacija se je v začetku leta pospešila, sedaj pa se je umirila in dolgoročna inflacijska pričakovanja ostajajo stabilna. FOMC sedaj pričakuje počasnejše okrevanje, kot je pričakoval junija, ker so se povečala tveganja. Centralni bankirji so napovedali, da bodo redno pregledovali obseg in sestavo vrednostnih papirjev, ki jih imajo na bilanci in so pripravljeni na prilagajanje, če bo to treba. Govorili so tudi o ukrepih, ki so jim na voljo za promocijo trdnejšega gospodarskega okrevanja, in so pripravljeni sprejeti te ukrepe, ki jih izjava sicer posebej ne omenja. Po objavi sporočila ameriške centralne banke je na newyorški borzi nastala zmeda. Mnenja so se kresala okoli datuma Izjava sicer ni bila soglasna, vendar so se kopja lomila le okrog edine novosti, ki je prišla na dan. To je določitve sredine leta 2013 kot datuma, dokler bodo obresti izjemno nizke. S predsednikom Benom Bernankejem je glasovalo sedem članov odbora, proti večini pa trije, ki so želeli ohraniti besedilo za podaljšano obdobje , ker jih med drugim skrbi nevarnost inflacije. Newyorški borzni indeksi so pred odločitvijo FOMC rasli, po objavi izjave pa je nastala zmeda. Dow Jones je bil uro pred zaprtjem borze za 60 točk nižje kot ob začetku torkovega trgovanja, kmalu nato pa je začel rasti in bil nekaj minut pozneje nižje le še za 10 točk. Nasdaq je bil višje za 25 točk, Standard & Poor s 500 pa za 5 točk.

Adria Airways je leto končala z rekordno 13 in pol milijonsko izgubo. Škodo si je nabrala tudi zaradi vulkanskega prahu. Potnikom so do zdaj za neuporabljene letalske vozovnice vrnili že 900.000 evrov.

Ruskega predsednika Vladimirja Putina je danes ameriška revija Time magazine imenovala za »Osebnost leta 2007«. Naziv so mu podelili, ker mu je s svojim vodenjem uspelo Rusijo vrniti med svetovne velesile. Po navedbah Time magazina naziv Osebnost leta ne pomeni priznanja ali časti, niti ni tekmovanje priljubljenosti. Gre za potrditev svetovnega voditelja, ki je v zadnjem letu najbolj vplival na potek svetovnih dogodkov, v pozitivnem ali negativnem smislu. "Ruski car, ki predstavlja nevarnost" Putin, bivši KGB agent, je po mnenju glavnega urednika revije Richarda Stengla v zadnjem letu naredil najbolj nenavadne in vplivne stvari. Po njegovih besedah je Putin ruski car, ki predstavlja nevarnost, ker se ne zmeni za civilno svobodo ali svobodo govora. V državo pa je vpeljal stabilnost, katero je Rusija potrebovala. Zato ga državljani tudi tako cenijo in obožujejo. Putin je pripravljen zasesti mesto predsednika vlade Putina so imenovali za osebnost leta le dva dni zatem, ko je sporočil, da je pripravljen ostati na oblasti, tudi ko mu mandat poteče. Če bo prihodnje leto na mesto predsednika Rusije izvoljen Dimitrij Medvedjev je Putin pripravljen prevzeti položaj predsednika vlade. Med kandidati tudi avtorica Harryja Potterja Kandidati za naziv Osebnost leta 2007 so bili poleg Vladimirja Putina še bivši ameriški podpredsednik Al Gore, britanska pisateljica J. K. Rowling, kitajski predsednik Hu Jintao in ameriški poveljnik v Iraku general David Petraeus.

Upniki pa imajo čas za prijavo terjatev do 3. oktobra Sodišče je ustavilo postopek prisilne poravnave za Viator & Vektor. Družba gre v stečaj. Skupina Viator & Vektor je v načrtu finančnega prestrukturiranja kot ukrep določila tudi povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki za 30 milijonov evrov. Poslovodstvo ali upniški odbor družbe bi morala nato v štirih mesecih sprejeti sklep o povečanju osnovnega kapitala, toda sodišča niso obvestili, ali so to storili. Skupščina ni sledila zakonu Stečajni upravitelj je sodišče 28. junija na podlagi poziva sodišča obvestil, da je iz zapisnika poteka skupščine insolventnega dolžnika razvidno, da je skupščina 21. junija odločala o dokapitalizaciji družbe za 30 milijonov evrov. To po pojasnilih sodišča pomeni, da sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja ni bil sprejet v štirih mesecih po začetku postopka prisilne poravnave, kot to določa zakon. Zato je sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave in odločilo, da se za Skupino Viator & Vektor začne stečajni postopek.

Premier Borut Pahor je napovedal, da bo vlada dokončno stališče glede ukrepov SDS, kako Slovenijo izpeljati iz krize, dala v torek »Najslabše od krize smo videli, a krize ni konec, treba jo je reševati s praktičnimi in strukturnimi ukrepi. Ta zalogaj sploh ni majhen, ampak izjemno politično in strukturno zahteven,« je po seji vlade dejal premier Borut Pahor. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da je Janševa SDS sprožila to razpravo v parlamentu. »Ustvarjalen prepir o tem, kaj je prav in kaj ne glede izhodne strategije, je pomemben, zato da se neka zgostitev sprosti,« pravi Pahor. Napovedal je, da bodo na ravni resornih ministrov in vlade pregledali gradivo SDS, prav tako pa ga bodo upoštevali pri jutrišnji končni seji kriznih ministrov. »Ne rečemo, da je vse dobro in vse slabo. Želimo pogledati, kaj se dopolnjuje z našo strategijo,« je dejal in poudaril, da morajo biti predlogi javnofinančno vzdržni. Vlada bo sicer dokončno stališče glede predlogov SDS in glede izhodiščne strategije dala na seji, ki bo v torek ob 16. uri, je še dejal premier.

Slovenija načrtuje sodelovanje v pomorski operaciji EU za boj proti piratom ob obali Somalije z do tremi pomorskimi častniki, je povedala obrambna ministrica Ljubica Jelušič. "Začetek delovanja v operaciji Atalanta, kot se imenuje operacija EU proti piratom, naj bi bil vezan na julij letos, a je odvisen od postopkov doma," je pojasnila obrambna ministrica Ljubica Jelušič in dodala: "Kot pomorska država smo izpostavili občutek odgovornosti za varnost na svetovnih morjih in v zvezi s tem napovedali resnejši razmislek, ki ga zdaj pripravljamo v Sloveniji o tem, da se tudi pripadniki Slovenske vojske, zlasti pomorske komponente, vključijo v operacijo Atalanta." Oblika sodelovanja še nedoločena Načrti Slovenije gredo po njenih besedah v smeri vključitve pomorskih častnikov v poveljstvo v Džibutiju, pozneje pa bo Slovenija preučila, ali obstajajo še kakšne druge možnosti za sodelovanje v tej operaciji. Veliko nezasedenih mest je tudi v poveljstvu v angleškem Northwoodu. "Odločitev, da gremo v Džibuti, je bila povezana s tem, da želimo imeti neposredne izkušnje, želimo videti, kako zadeva poteka od blizu, ne pa samo iz oddaljenega poveljniškega mesta v Northwoodu na angleških tleh," je dejala. Slovenija po ministričinih besedah razmišlja o možnosti, da bi imela v Atalanti do tri častnike."Ali bodo le v poveljstvu v Džibutiju ali pomorski častniki na ladjah, pa težko rečemo v tem trenutku. Zagotovo bomo začeli s popolnjevanjem poveljstva v Džibutiju vsaj z enim častnikom." Slovenija potrebuje pomorske izkušnje Ministrica upa, da bo ta namera dobila podporo doma. Za Slovenijo kot pomorsko državo je namreč po njenih besedah pomembno, da pridobi ustrezne izkušnje. "Mi namreč doslej, razen na papirju, še nismo sodelovali v pomorski operaciji in te vrste izkušnje nujno potrebujemo, če hočemo vsaj sanjati o tem, da bi imeli kakšne obrise pomorskih sil, naj bodo sestavni del Slovenske vojske ali morebitne bodoče obalne straže, v vsakem primeru potrebujemo te izkušnje," je poudarila ministrica.

Ljubljana - V Sloveniji je oktobra neto plača na zaposleno osebo v podjetjih in drugih organizacijah v povprečju znašala 935,11 evra, s čimer je bila za 0,6 odstotka višja kot septembra in 1,9 odstotka višja kot oktobra lani, so danes sporočili iz državnega statističnega urada. Povprečna mesečna plača se je oktobra glede na september zvišala tako v bruto kot neto znesku. Povprečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji je oktobra dosegla 1448,13 evra, kar je en odstotek več kot mesec prej in 1,7 odstotka več kot oktobra lani. Realno se je povprečna mesečna bruto plača oktobra letos glede na mesec prej zvišala za 0,9 odstotka, glede na enak lanski mesec pa za 1,7 odstotka. V oktobru je bilo plačanih povprečno 170 ur na zaposlenega, kar je 0,6 odstotka več kot v septembru. Povprečna mesečna bruto plača za plačano uro za oktober je bila glede na september višja za 0,9 odstotka in je znašala 8,54 evra. V primerjavi z mesecem prej se je povprečna mesečna bruto plača za oktober zvišala v večini dejavnosti, najopazneje na področju finančne in zavarovalniške dejavnosti (za 6,5 odstotka), področju oskrbe z električno energijo, plinom in paro (za 5,7 odstotka) ter kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (za 3,9 odstotka). Znižala pa se je v dejavnostih promet in skladiščenje (za 4,4 odstotka), gradbeništvo (za 1,6 odstotka) ter dejavnostih javne uprave in obrambe ter obvezne socialne varnosti (za 1,0 odstotek). Oktobra se je povprečna mesečna bruto plača glede na mesec prej zvišala v vseh slovenskih statističnih regijah, najopazneje v goriški (za 2,1 odstotka), gorenjski (za 1,5 odstotka) in zasavski statistični regiji (za 1,3 odstotka), navajajo na statističnem uradu.

Policija pri Dragu Jagodniku ni odkrila suma neupravičene uporabe strelnega orožja kljub njegovemu priznanju, da je ustrelil dve mački. Jagodnikova plat Drago Jagodnik naj bi zaradi velikega števila mačk, ki se prosto sprehajajo po njegovi parceli, že lani obvestil pristojne službe, a se niso zganile. Mačke naj bi svoje potrebe opravljale kar v peskovniku pred njegovo hišo, zaradi česar se njegovi vnuki ne morejo igrati, saj se boji, da bi se okužili s kakšno boleznijo. Jagodnik se pri tem sprašuje, kako naj bi se jih drugače rešil, in dodaja, da mu je bilo žal za ustreljeni mački, ker konec koncev nista bili nič krivi, še pišejo Slovenske novice. S policijske uprave Postojna so nam sporočili, da pri preiskavi primera, ali je Jagodnik pri streljanju na mačke neupravičeno uporabil strelno orožje znotraj naselja, ni odkrila nobenega takšnega suma. A dodajajo, da so prejeli prijavo o streljanju, pri čemer so ugotovili, da je Jagodnik kršil zakon o zaščiti živali, zaradi česar ga čaka globa med 400 in 800 evrov. Jagodnik je sicer za naš portal dejal, da s pobojem mačk nima nič, a si je kasneje očitno premislil, saj je za Slovenske novice priznal, da je pred dnevi ustrelil sosedovi mački. "V nedeljo sem prišel zvečer z lova in sem videl, da ponovno s... po parceli. Stekli sta čez dvorišče na nasprotno stran ulice. Me je zagrabila takšna jeza! V tistem trenutku sem ju počil! Tega ne zanikam," je dejal Jagodnik. Nikogar ni ogrožal Dodal je, da sta bili mački na robu gozda, ko je s svoje parcele streljal nanju, in zanikal obtožbe društva Mačkon, da je streljal v strnjenem naselju. Glede na to, da ga za to niso oglobili, se je s tem očitno strinjala tudi policija. Jagodnik je ob tem tudi zavrnil obtožbe, da je kriv za izginotje še 40 drugih mačk. Spomnimo, društvo Mačkon nas je obvestilo, da Jagodnik, lovec in predsednik krajevne skupnosti Podgrad, po svoje kroji zakon in se pri tem naslanja na podporo lokalnih oblasti. V zadnjih nekaj letih naj bi v Podgradu namreč izginilo več kot 30 mačk, pri čemer naj bi imel prste vmes prav Jagodnik. Zadnji incident se je zgodil med finalom SP v nogometu, ko je domnevno na dvorišču svoje sosede ustrelil njeni mački.

Več kot polovico japonskega izvoza odpade na Azijo. Japonski izvoz spodbuja živahno povpraševanje po japonskih avtomobilih in visokotehnoloških izdelkih v tujini. Maja se je japonski izvoz na letni ravni povečal za 32,1 odstotka na 5324 milijard jenov (48,4 milijarde evrov). To je že šesti zaporedni mesec rasti na letni ravni, ki jo še naprej spodbuja živahno povpraševanje po japonskih avtomobilih in visokotehnoloških izdelkih v tujini. Kljub vnovični rasti izvoza pa so bili majski podatki po pisanju tujih tiskovnih agencij nekoliko pod pričakovanji analitikov, ki so napovedovali 37-odstotno rast. Obenem je bila stopnja rasti tudi precej nižja kot v štirih mesecih pred tem, ko je presegala 40 odstotkov. Uvoz se je okrepil za tretjino Izvoz v azijske države se je povečal za 34,4 odstotka (od tega na Kitajsko za 25,3 odstotka), kar je že sedmi zaporedni mesec rasti na letni ravni. Izvoz v Azijo je tako maja predstavljal kar 60 odstotkov vsega japonskega izvoza. Izvoz v ZDA je bil medtem predvsem zaradi povečanega izvoza avtomobilov in avtomobilskih delov maja na letni ravni večji za 17,7 odstotka. Izvoz v države EU pa se je v primerjavi z lanskim majem povečal za 17,4 odstotka. Uvoz se je medtem na letni ravni okrepil za 33,4 odstotka na pet tisoč milijard jenov (45,4 milijarde jenov), tako da je zunanjetrgovinski presežek dosegel dobrih 324 milijard jenov, kar je dvanajsti zaporedni mesec rasti izboljševanja trgovinske bilance, a vseeno manj od pričakovanj analitikov. Skrbijo jih razmere v državah po svetu Izvoz je ključnega pomena za gospodarsko dejavnost v deželi vzhajajočega sonca, saj predstavlja desetino bruto domačega proizvoda. Majski podatki pričajo o nadaljevanju spodbudnih trendov za japonsko zunanjo trgovino, nekoliko upočasnjena dinamika vseeno buri strahove pred negativnimi učinki umika protikriznih ukrepov v ključnih gospodarstvih in javnofinančnih težav v območju evra.

Nakit raziskuje nove oblikovalske pristope z uporabo sodobnih tehnologij 3D tiska. Ta omogoča oblikovanje nekonvencionalnega, inovativnega nakita. Vodilo kolekcije sta posnetek in neposredna refleksija sodobne digitalne družbe in njene ujetosti v svet. Kolekcija je naprodaj v E2RD galeriji v Mariboru in v NAMI v Ljubljani. Pri nastajanju nakita so sodelovali avtorica Bojana Kovačič Zemljič, in oblikovalca Dušana Pogačarja iz podjetja Ortotip, ki je s svojo tehnologijo omogočilo tiskanje 3D nakita. V omenjenem podjetju so izdelali prvi 3D tiskalnik, ki ga tržijo pod imenom »SOUstvarjalec« – Sestavi, Oblikuj, Ustvarjaj. Tiskalnik je plod lastnega razvoja in je namenjen 'hobi uporabi' in spoznavanju novih tehnologij. Uporablja se ga lahko tako v izobraževalne namene, saj je idealen pripomoček za poživitev pedagoškega procesa in spodbuditev kreativnosti, prav tako pa domači uporabi tehničnim in tehnološkim navdušencem. Tiskalnik ponujajo posameznikom, šolam ali podjetjem v namen testiranja za pridobitev povratnih informacij.

Davek na finančne storitve se počasi pozna pri cenah, ki jih banke zaračunavajo za svoje storitve. Na eni izmed bank, kjer so cene tudi dvignili, pravijo, da tega niso storili zaradi davka, ob tem pa so poudarili, da so za plačilo davka odgovorne banke, in ne njihovi komitenti. Decembra smo Slovenci dobili zakon, ki je uvedel obveznost plačevanja davka na finančne storitve. Po tem zakonu se bo s 6,5-odstotno stopnjo obdavčilo provizije, ki jih banke prejmejo kot plačilo za opravljeno finančno storitev. Čeprav so davčni zavezanci banke in druge ustanove, ki izvajajo finančne storitve, se je ob uvedbi davka pojavila bojazen, da bodo novi davek na koncu morali plačevati potrošniki. S pripravami bank na novo davčno obremenitev so zdaj res prišle tudi nove cene storitev. V NLB priznavajo, da je sprememba tarif posledica uvedbe davka na finančne storitve. Pravijo, da se bo 1. aprila povišala večina nadomestil za fizične osebe, ki so predmet obdavčitve. Tako bo vodenje klasičnega osebnega računa po novem stalo 2,17 evra na mesec po starem 2,02, za direktno bremenitev pa bo treba odšteti 0,22 evra na mesec po starem 0,20. V NLB pravijo, da so izhajali iz tega, da nadomestila povišajo le za toliko, kolikor na spremembo vpliva uvedba novega davka. Tam, kjer je bilo potrebno, so višino nadomestil ustrezno zaokrožili. Pri zaokroževanju nizkih višin nadomestil lahko zaradi zaokroževanja na dve decimalni mesti dejansko pride do povečanja za več, kot je vpliv davka, so navedli v banki. Celoten cenik novih cen je dostopen TUKAJ. V Novi KBM bodo cene spremenili 1. maja in tudi oni priznavajo, da bodo to storili predvsem zaradi upoštevanja novega davka na finančne storitve. Svoje komitente so o tem že začeli obveščati. Pri NKBM je vodenje klasičnega osebnega računa za fizične osebe stalo 1,90 evra, z novim cenikom pa bo ta tarifa 2,10 evra. Celoten cenik, ki bo začel veljati maja, je dostopen TUKAJ. V NKBM niso mogli razkriti ocenjene višine zneska davka, ki ga bo banka morala plačati državi, saj pravijo, da jim to preprečujejo spoštovanje načela enakomerne obveščenosti in pravila obveščanja, ki veljajo za javne delniške družbe. Pri Abanki bodo spremenjene cene za del tarif začele veljati 10. aprila, spremembe pa bodo veljale pri poslovanju z osebnimi računi, kartičnem poslovanju, uporabi spletne banke Abanet, uporabi mobilne storitve Abasms SMS-obveščanje, gotovinskem poslovanju in izvrševanju trajnih nalogov ter direktnih obremenitev. Spremenjene cene za fizične osebe si lahko ogledate TUKAJ. V Abanki ocenjujejo, da bodo mesečno sami morali plačevati 260.000 evrov davka na finančne storitve. Ponekod nove cene že veljajo V nekaterih bankah spremenjene cene že veljajo. Pri Hypo banki so nove cene začele veljati včeraj. Po novem vodenje osebnega tekočega računa, ki je do zdaj stalo 1,95 evra, stane 2,10 evra mesečno. Celoten seznam novih cen je dostopen TUKAJ. V Hypo banki so dodali, da uvedba davka pomeni dodatno obremenitev bančnih bilanc in posledično slabši rezultat poslovanja. V Gorenjski banki medtem pravijo, da so med tistimi, ki so svoje storitve podražili najmanj. Pojasnili so, da so od tistih storitev, ki jih njihovi komitenti najpogosteje uporabljajo, dražji stroški vodenja računa ter odobritev kreditov in limitov. Aktualni cenik je dostopen TUKAJ. V banki SKB so spremenjene cene začele veljati 1. marca. Pravijo, da je v zadnje podražitve bančnih storitev poleg preostalih dejavnikov vključen tudi vpliv davka na finančne storitve. Nov cenik si v celoti lahko ogledate TUKAJ. V SKB so do novega davka zelo kritični. Spomnili so, da je Združenje bank Slovenije ocenilo, da bo davek bančne bilance obremenil za dobrih 41 milijonov evrov, kar je več, kot je predlagatelj davka ocenil v svojih napovedih. Vlada je namreč ob sprejemanju davka napovedala, da si od njega obeta približno 30 milijonov evrov proračunskih prihodkov letno. V Raiffeisen Banki so prav tako povišali cene 1. marca, a pravijo, da tega niso storili zaradi davka na finančne storitve, ampak je bila ta odločitev del poslovne strategije. Na banki namreč pravijo, da si prizadevajo za večje uravnavanje prihodkov banke in stroškov procesiranja storitev za komitente. Za fizične osebe so tako podražili nekatere storitve pri kreditnih poslih. Vse spremembe so dostopne TUKAJ. So pa v Raiffeisen Banki zapisali, da so za plačilo davka na provizije na transakcije odgovorne banke, ne naši komitenti.

Doha - Hitro rastoči katarski nacionalni letalski prevoznik Qatar Airways za začetek leta 2012 napoveduje prvo javno ponudbo delnic (IPO). Da bodo delnice ponudili v odkup javnosti, je vodstvo napovedalo že pred časom za takrat, ko bo družba tri zaporedna leta končala z dobičkom. Izvršni direktor družbe Qatar Airways Akbar al Baker je za današnji časnik Gulf Times daily povedal, da je "precej prepričan", da bodo IPO izvedli v začetku leta 2012. "Vedno smo govorili, da bomo šli v IPO tedaj, ko bomo tri zaporedna leta končali z dobičkom," je dejal. "V zadnjem poslovnem letu smo zabeležili čisti dobiček, na dobri poti k dobičku smo tudi letos. Upamo, da bomo z dobičkom sklenili tudi prihodnje poslovno leto," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal Baker. Kot je dodal, so lani zabeležili lep dobiček, ni pa izdal njegove višine. Qatar Airways ima trenutno v svoji floti 92 letal, naročenih pa 80 airbusov A350s, 60 boeingov 787 dreamliners, 29 boeingov 777s, osem airbusov A321s in pet airbus A380-800 superjumbo. Baker je še povedal, da bodo zmogljivosti novega mednarodnega letališča v Dohi, ki ga bodo odprli v začetku leta 2012, znašale 28 milijonov potnikov letno.

Slovenska državljana sta v torek začela rušiti svoja nezakonito zgrajena objekta v naselju Peruški v občini Marčana v hrvaški Istri, so potrdili na pristojnem hrvaškem ministrstvu. Kot so dodali, morata črni gradnji odstraniti do konca tedna. Slovenska državljana sta gradbeni inšpekciji sporočila, da bosta sama odstranila nezakonito zgrajena objekta, kar jima je inšpekcija tudi dovolila. Inšpektorji so ugotovili, da sta v torek začela z demontažo sončnih kolektorjev, imata pa štiri dni časa, da sama porušita objekta, so danes še pojasnili na ministrstvu za gradnjo in prostorsko ureditev. Tudi večina drugih lastnikov črnih gradenj se je odločila, da bodo sami odstranili sporne objekte, saj so stroški v tem primeru za tri četrtine nižji kot v primerih, ko jih odstranijo stroji ministrstva. Tako so lastniki začeli v ponedeljek odstranjevati pet objektov v Istri in pet na otoku Braču. Na seznamu za prvo fazo rušenja je približno 30 objektov. Slovenca ogorčena, ker morata rušiti Slovenca sta sicer ogorčena zaradi potez hrvaških oblasti, ki so se odločile rušiti črne gradnje, zgrajene po 21. juniju lani zunaj zazidljivih območij. Takrat so namreč pripravili satelitske posnetke hrvaškega ozemlja, na podlagi katerih bodo lahko ugotovili, kateri objekti so bili zgrajeni pred in kateri po tem datumu. Eden od njiju je v pogovoru za današnji Večernji list dejal, da se zaveda svoje napake. Njegov brat, ki je iz Kranja, pa je bil bolj ogorčen, saj bo moral porušiti hišo, v katero je vložil 35.000 evrov, plačati pa je moral tudi 1.000 evrov kazni. "Zemljišče sem kupil v začetku lanskega leta, hišo pa zgradil v pol leta. Tudi dopust sem že preživel tukaj," je dejal Kranjčan za Večernji list. Povedal je, da je vložil zahtevo za legalizacijo, ki pa je bila zavrnjena, saj objekt ni bil zabeležen na omenjenih satelitskih posnetkih – čeprav naj bi jim bilo obljubljeno, da bodo objekti legalizirani. Povedal je še, da se je pritožil na hrvaško ministrstvo za gradnje, a ni dobil odgovora. Na ministrstvu so danes povedali, da sta bili pritožbi slovenskih državljanov zavrnjeni. Kranjčan je poleg tega povedal, da je celotno dokumentacijo že poslal v Bruselj, "kjer ima vplivnega prijatelja". Kot je napovedal, bo zemljišče prodal in ne bo več prišel na Hrvaško, k temu pa bo pozval tudi druge ljudi. Zaradi "specifičnega dela" na ministrstvu niso želeli povedati, ali so na seznamu ilegalnih gradenj, ki so na vrsti za rušenje v prvi fazi, še kakšni objekti slovenskih lastnikov. Javnost namreč o rušenju posameznega nezakonito zgrajenega objekta obvestijo šele tisti dan, ko je že predvideno rušenje.

Ljubljana - Cena zahodnoteksaške lahke nafte se je včeraj po rekordni petkovi podražitvi na 139 dolarjev za 159-litrski sod rahlo znižala. V dopoldanskem času je bilo treba za sod ameriške lahke nafte odšteti 137,12 dolarja, za sod severnomorske nafte brent pa 135,88 dolarja. K petkovi podražitvi nafte za slabih enajst dolarjev je nedvomno prispevala izjava izraelskega ministra za transport Shaula Mofaza o možnem napadu na Iran, ki je sicer četrti največji svetovni proizvajalec nafte. Na višjo ceno je verjetno vplival tudi nizek dolar, saj se je vrednost slednjega v petek po objavi podatkov, da so v ZDA beležili največji porast stopnje brezposelnosti v zadnjih 22 letih, v razmerju do evra znižala. Stopnja brezposelnosti je maja znašala 5,5 odstotka in je bila za 0,5 odstotka višja kot aprila. K rasti cene nafte so verjetno vplivale tudi izjave predsednika Evropske centralne banke (ECB) Jean-Clauda Tricheta, ki je nakazal možnost zvišanja ciljne obrestne mere ECB, kar je posledično povzročilo okrepitev evra v razmerju do dolarja in jena. Na cene nafte naj bi prispevale tudi špekulacije na finančnem trgu, nekateri analitiki pa menijo, da je glavni krivec za visoke cene nafte presežek povpraševanja nad ponudbo. Organizacija držav izvoznic nafte (Opec) se s tem ne strinja, saj meni, da je ponudbe na trgu dovolj, in ne vidi razloga za povečanje proizvodnje. Nigerijski naftni minister Odein Ajumogobia je sicer prejšnji teden sklical izredno sejo Opeca, naslednja redna seja pa je napovedana za 9. september. Analitiki ameriške investicijske banke Goldman Sachs dopuščajo možnost, da bo cena nafte dosegla raven 150 dolarja za sod. luki.nuredini@dnevnik.si

Čokolada dražja tudi zaradi slabe letine kakava Kupce bodo po podražitvah kruha in mleka doletele še podražitve čokolade in kakava. V trgovski družbi Mercator sicer pojasnjujejo, da je do zdaj podražitev čokolad napovedal le Kraft, ki med drugim proizvaja čokolade blagovnih znamk Milka in Toblerone. Ta je svoje izdelke že podražil čokolade za pet odstotkov, bonboniere za 12 odstotkov, prigrizke pa za 8 odstotkov. Drugi dobavitelji podražitev še niso napovedali. Višjim cenam čokolade naj bi botrovala slaba letina v največji proizvajalki kakava na svetu, Slonokoščeni obali. Proizvajalci kot razloge za podražitve navajajo še višje cene masla, mleka v prahu, žit in lešnikov. Kot pravijo v Mercatorju, naj bi se zaradi višjih cen moke na področju slaščičarskih izdelkov že podaržili tudi domači piškoti. Višje cene čokolade sicer niso napovedane le v Sloveniji, temveč tudi v nekaterih največjih mlečnopredelovalnih koncernih v Avstriji in Švici. Cene mlečnih izdelkov so se na primer v Avstriji od začetka leta zvišale že za 80 odstotkov. Čeprav slaba letina kakava za zdaj še ne vpliva na cene čokolade v trgovinah, se bo cena za začetek v Avstriji spet zvišala predvsem zaradi višjih cen mleka, poroča časopis Dnevnik.

Povišanje najemnin. Dodatnih 30 odstotkov ne bi zmogli, pravijo najemniki. Najemniki javnih površin v občini, predvsem gostinci, so pred začetkom turistične sezone prejeli odločbe o kar 30-odstotnem povišanju najemnin za uporabo javnih površin. “Številni preprosto ne zmorejo poravnati te obveznosti. Na sestanku z vodstvom občine smo zato predlagali, naj razmisli o tem, da bi oblikovali nov sistem točkovanja, po katerem bi bile najemnine različne, na primer v treh razredih – za tiste, ki poslujejo v notranjosti mesta, za tiste, ki delajo na njegovem južnem delu, in tiste, ki imajo prostore ob obali,” razlaga Javorka Križman, ki ima v Piranu trgovino z oblačili. S predstavniki občine so se na pobudo območne obrtne zbornice sešli pred dnevi, skupno stališče pa je bilo, da je povišanje previsoko. Vse bolj sezonsko “Ker je kriza tudi v turizmu pokazala zobe in so hoteli zaprti od oktobra do aprila, tudi naše dejavnosti postajajo vse bolj sezonske. V mestu potekajo obnovitvena dela, ki prav tako vplivajo na manjši obisk kraja. Vse to se pozna na našem manjšem prometu. Upam, da nam bo občinska oblast prisluhnila in da vsaj letos najemnin ne bo povišala,” pričakuje Križmanova. Drugod dražje “Razlog za podražitev je ugotovitev, da so v primerljivih občinah, na primer v Kopru, Kranjski Gori in Ljubljani, te najemnine oziroma takse višje kot v Občini Piran,” pojasnjuje Slavica Tucakov, tiskovna predstavnica občine. Župan Peter Bossman bo skupaj s strokovnimi službami do petka podražitev znova proučil, odločitev pa bodo sporočili po praznikih.

Tokio - Največji avtomobilski proizvajalec na svetu, japonska Toyota Motor, je v zadnjem četrtletju preteklega poslovnega leta ustvaril 25,4 milijarde jenov (219 milijonov evrov) čistega dobička, kar je 77 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Padcu dobička sta botrovala predvsem potres in cunami, ki sta marca prizadela Japonsko. Kljub temu je Toyota zvišala celoletni dobiček v poslovnem letu, ki se je izteklo marca. Čisti dobiček avtomobilskega velikana se je v primerjavi s predhodnim poslovnim letom skoraj podvojil na 408,1 milijarde jenov (3,51 milijarde evrov). Dobiček iz poslovanja se je v primerjalnem obdobju zvišal za več kot 40 odstotkov na 468,2 milijarde jenov (dobre štiri milijarde evrov). V Toyoti pa ocenjujejo, da sta potres in cunami na Japonskem ta dobiček znižala za 110 milijard jenov (skoraj milijardo evrov). Danes so v japonskem avtomobilskem velikanu sicer napovedali, da se bo obseg proizvodnje po potresu in cunamiju začel "normalizirati" od junija dalje, kar je pred prvimi napovedmi, poročajo tuje tiskovne agencije. "Doma in na tujem naj bi dosegli 70 odstotkov običajnega obsega proizvodnje do junija," je novinarjem povedal predsednik Toyote Akio Toyoda. Polne proizvodnje pa ne pričakujejo pred koncem letošnjega leta. Kljub temu pa za letošnje poslovno leto v Toyoti niso želeli podati pričakovanj, saj je obseg proizvodnje zaradi težav z dobavo delov težko napovedovati. Analitiki pričakujejo, da bo Toyota letos ravno zaradi naravne katastrofe glede na število prodanih avtomobilov izgubila mesto največjega avtomobilskega proizvajalca proti ameriškemu velikanu General Motors. V preteklem poslovnem letu je Toyota prodala 7,31 milijona vozil, kar je 71.000 več kot v letu poprej. Samo med januarjem in marcem je bilo prodanih 1,79 milijona njenih avtomobilov, medtem ko je ameriški rival General Motors beležil 2,22 milijona prodanih avtomobilov. Toyoto je med januarjem in marcem prehitel celo tretji največji avtomobilski proizvajalec na svetu, nemški Volkswagen, ki je prodal 1,99 milijona avtomobilov. Medtem ko je Toyota v celotnem poslovnem letu uspela zvišati prihodke od prodaje za 0,2 odstotka na 18.999 milijarde jenov (164 milijard evrov), pa so se ti v prvem letošnjem četrtletju znižali za 12 odstotkov na 4600 milijard jenov (39,5 milijarde evrov).

Cene vinjet so ostale nespremenjene. Posebna skupina, ki bo ustanovljena v kratkem, bo preučila druge možnosti. V sosednjih državah so razočarani. Besede ministra za promet Patricka Vlačiča, da Evropski uniji pošilja signal, za Evropsko komisijo niso dovolj. Bruselj čaka na formalno izjavo o spremembi vinjetnega sistema. Nezadovoljni z odločitvijo slovenske vlade so tudi v avstrijskem in hrvaškem avtomotoklubu. Hrvaški predsednik Stjepan Mesić pa je dejal, da bi se Slovenija pri takšnih odločitvah morala posvetovati s svojimi sosedami. Cene vinjet ne bomo spremenili ... Obstoječi sistem ruši sistem gradnje avtocest v Sloveniji. Patrick Vlačič, minister za promet, 26. 11. 2008 Izračun Družba za avtoceste republike Slovenije (Dars) je do 17. novembra prodala 2.270.000 šestmesčenih vinjet. Po oceni našega vira – ob upoštevanju cene letne vinjete 55, polletne 35 in morebitne kratkotrajne 15 evrov – bi morali za enak prihodek prodati 900 tisoč letnih, 300 tisoč polletnih in 1,8 milijona kratkoročnih vinjet. Naš vir sklepa, da se bo težko na pogajanjih dogovoriti za ceno 15 evrov za kratkoročne vinjete in bo lahko izpad dohodkov še večji. Glede na nizko predvolilno ceno vinjet je bilo enostavno treba denar nekje pobrati. Načrt je bil zelo transparenten - pobrati denar od tranzitnih potnikov oziroma od tujcev. Tisti, ki so mislili, da EU tega ne bo sankcionirala, so naivno ali namerno naivno izpeljali projekt tik pred volitvam. Patrick Vlačič, svetovalec SD za promet, 2. 10. 2008 Prihodnje leto se bo zato v sistem v sedanji obliki (brez podražitve tovornega prometa ali vinjet po 1. juliju 2009) nateklo le 105 milijonov evrov oziroma še okoli 20 odstotkov manj v primeru uvedbe kratkoročnih vinjet. Črne ocene Glede na obstoječi sistem in na projekcijo pobrane cestnine v letu 2009 bo za obstoječe obveznosti Darsa okoli 55 milijonov evrov primanjkljaja, je na včerajšnji tiskovni konferenci pojasnil novi minister za promet Patrick Vlačič. Zaradi finančne nevzdržnosti cestninskega sistema so ogroženi vsi avtocestni projekti, dodatni avtocestni program (vreden 1,6 milijarde evrov) in razvojne osi (ocenjene na 2,6 milijarde evrov). Na Darsu menijo, da bodo leta 2009 ob nespremenjenem vinjetnem režimu in ob predvideni prodaji skupno 2,5 milijona vinjet ter klasičnem cestninjenju kamionskega prometa ustvarili približno 200 milijonov evrov prihodkov iz cestnin.

V Sloveniji je bilo septembra prvič registriranih 5025 osebnih in lahkih gospodarskih vozil, kar je 27 odstotkov manj kot v enakem mesecu lani. Očitno je med Slovenci še vedno najbolj priljubljen clio, ki mu sledita polo in megane. Število prvič registriranih osebnih vozil se je septembra na letni ravni znižalo za 29,18 odstotka, na 4523, število prvič registriranih lahkih gospodarskih vozil pa za 3,78 odstotka, na 502, kažejo danes objavljeni podatki sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije. Pri osebnih vozilih je med blagovnimi znamkami prvo mesto zasedel Volkswagen, ki je s 643 prodanimi avtomobili zasedel 14,22-odstotni tržni delež. Sledili so Renault 631 vozil oz. 13,95-odstotni tržni delež, Opel 341 vozil oz. 7,54-odstotni tržni delež, Citroen 327 vozil oz. 7,23-odstotni tržni delež in Ford 306 vozil oz. 6,77-odstotni tržni delež. Število prvič registriranih osebnih vozil se je septembra na letni ravni znižalo za 29,18 odstotka. Septembra so prodali največ Renaultovih cliov 287 vozil, sledila sta Volkswagnov polo 180 vozil in Renaultov megane 140 vozil. Pri lahkih gospodarskih vozilih so bili septembra na vrhu lestvice proizvajalci Peugeot 138 prodanih vozil oz. 27,49-odstotni tržni delež, Renault 116 vozil oz. 23,11-odstotni tržni delež in Volkswagen 72 vozil oz. 14,34-odstotni tržni delež. V prvih devetih mesecih je bilo prvič registriranih skupno 43.443 osebnih in lahkih gospodarskih vozil, kar je 15,18 odstotka manj kot v istem obdobju lani.

Državne uslužbence bodo usposabljali, da bodo bolj ekološki. Slovenski državni uradniki morajo ugašati luči in računalnike, je danes sklenila vlada. Tudi z vodo bodo morali ravnati varčnejše in z manj emisijami potovati na službenih potovanjih. To je pojasnil Jernej Stritih, ki je predstavil danes sprejeto vladno strategijo za okoljsko učinkovito državno upravo. Strategija vključuje tudi priporočilo o klimatskih napravah. Ker kodeks oblačenja v državni upravi ni sprejet, verjetno birokrati poslej poleti ne bodo nosili oblek, ampak bolj sproščena oblačila, saj jim vlada priporoča, naj prostorov s klimatskimi napravami ne hladijo pod 24 stopinj. Pozimi pa naj jih ne grejejo na več kot 21 stopinj. Državni uslužbenci bodo deležni tudi usposabljanja, da bodo okoljsko prijaznejši.

Ljubljana - Časopisna družba Dnevnik, d. d. je danes na Bledu razglasila gorenjsko gazelo 2008. Najhitreje rastoče podjetje v regiji in šesti finalist izbora za naziv zlata gazela 2008 je podjetje Mimo vrste, d. o. o., ki razvija spletne rešitve in opravlja storitve e-trgovine. Letošnja generacija gorenjskih gazel je v letu 2007 ustvarila 487 milijonov evrov prihodkov od prodaje. V petih letih, od 2002 do 2007, je sto najbolj dinamično rastočih gorenjskih podjetij ustvarilo 1619 delovnih mest, ob tem pa so gorenjske gazele za 3,8-krat povečale vrednost prodaje. Med nominirance za gorenjsko gazelo 2008 je uredniška komisija poleg podjetja Mimo vrste uvrstila še Gorenjsko borzno-posredniško družbo, v kateri trgujejo z vrednostnimi papirji, in podjetje Janus Trade, ki ima zastopstvo za mobilne telefone. Podrobnejše informacije o projektu Slovenska gazela 2008 so dostopne na spletnem naslovu www.gazela.com.

Dobra novica za milijon potnikov po vsem svetu letalska družba British Airways je dosegla sodno prepoved 12-dnevne stavke, ki jo je napovedovalo osebje družbe za božične praznike. Višje sodišče je podprlo letalsko družbo British Airways, ki je vztrajala, da bi bila stavka okrog 13.000 zaposlenih nezakonita, saj bi se ji priključili tudi tisti, ki niso več zaposleni pri omenjenem prevozniku. Okrog 800 zaposlenih je namreč prostovoljno sprejelo odpravnino in prenehalo delati. Sindikat jo je zato moral preklicati. Medtem ko je uprava navdušena, pa je sindikat ogorčen. Odločitev sodišča so označili za sramoten dan za demokracijo, ob tem pa napovedali novo stavko, ki pa je ne smejo izvesti do konca božičnih praznikov. Poznavalci razmer pravijo, da se bo najverjetneje zgodila šele februarja. Mnogi so si ob tem oddahnili, saj bi stavka v tem času pomenila izredne razmere. Začasno bi namreč pristalo vseh 650 letal, ki v tem času navadno prevažajo okrog 90.000 potnikov dnevno. Razmere niso bleščeče British Airways je sicer prejšnji mesec napovedala, da bo število delovnih mest zmanjšala še za 1200, poleg tega pa hoče na dolgih letih zmanjšati posadko na letalih s 15 na 14. To pa pomeni, da se bodo spremenile delovne obveznosti zaposlenih, saj bodo ti morali delati dlje, plačila pa naj bi bila odložena. Letalska družba je imela v prvi polovici letošnjega leta izgubo v višini 292 milijonov funtov, kar je največja izguba v njeni zgodovini.

Črnogorske oblasti so se odločile, da bodo poleg Sloveniji tudi Hrvaški in Srbiji podarile po eno podmornico. Načelnik glavnega štaba črnogorske vojske viceadmiral Dragan Samardžić je v odgovoru na novinarsko vprašanje, v kateri fazi je podarjanje male podmornice tipa "una" Sloveniji, povedal, da bosta tudi Hrvaška in Srbija dobili po eno podmornico te vrste. Slovenci bomo svojo podmornico postavili v Tehniški muzej. "V svoji lasti imamo štiri podmornice vrste Una. Naša ideja, po mojem mnenju je več kot dobronamerna, je, da vse štiri podmornice postanejo muzejski primerki. S tem v zvezi smo se pogovarjali z združenjem podmorničarjev Slovenije in Srbije, nedavno pa smo se pogovarjali tudi s predstavniki generalštaba hrvaške vojske," je povedal Samardžić, poroča spletni portal index.hr. Podmornice za prevoz diverzantov Podmornice tipa "una" so bile narejene za jugoslovansko vojno mornarico v sredini osemdesetih let prejšnjega stoletja. Gre za majhne, diverzantske podmornice, ki so dolge 18,8 metrov, široke 2,7 metrov in visoke 3,4 metra. Te podmornice so imele nalogo, da v primeru vojne prepeljejo diverzante do italijanske obale, ti pa bi položili manjša minska polja. Čeprav Črnogorci podarjajo svoje podmornice, pa Samardžić ni omenil vrnitve hrvaške šolskega bojne ladje Jadran, ki so jo Črnogorci zasegli leta 1991.

Ajdovščina - Ajdovsko gradbeno podjetje Primorje namerava v ukrep subvencioniranja čakanja na delo, ki ga lahko za posameznega delavca koristi največ šest mesecev, vključiti 421 zaposlenih. V tem času naj bi zaposlene na manj zahtevnih delovnih mestih usposobili za opravljanje zahtevnejših delovnih nalog. "Želimo izkoristiti državno pomoč za prestrukturiranje delavcev. To pomeni, da bomo nekatere delavce izučili iz ene poklicne kvalifikacije v drugo ter tako ohranili delovna mesta," je povedal generalni direktor Primorja Dušan Črnigoj. Kot je dodal, so se v skupini Primorje odločili za pristop k zakonu o delnem povračilu nadomestila plače, ker želijo v prihodnjih mesecih ohraniti vsa delovna mesta, pri tem pa z intenzivnim izobraževanjem zaposlenih poskrbeti za dvig znanja in usposobljenosti. "V prvi vrsti želimo prekvalificirati zaposlene na manj zahtevnih delovnih mestih za opravljanje zahtevnejših delovnih nalog in jim s tem omogočiti dolgoročno varnejšo zaposlitev ter napredovanje," pa je vodstvo Primorja zapisalo v sporočilu po ponedeljkovem sestanku s sindikalisti. Na sestanku med predstavniki uprave Primorja in predstavniki sindikata so govorili o tem, kako bi ob pomanjkanju dela v gradbeništvu ohranili družbo Primorje in sedanje število zaposlenih delavcev. Pri tem naj bi jih v prihodnjih mesecih pomagal predvsem državni ukrep pomoči podjetjem v krizi, s katerim bo slaba tretjina zaposlenih, predvsem tisti z najnižjimi plačami, vključena v dodatno izobraževanje.

Izboljšala se bo varnost in konkurenčnost SŽ-ja Evropska komisija je odobrila 166 milijonov evrov evropskih kohezijskih sredstev za projekt nadgradnje železnic v Sloveniji, tudi obnovo proge Pragersko-Hodoš. Projekt vključuje obnovo, elektrifikacijo in nadgradnjo odseka proge Pragersko-Hodoš za vožnjo s hitrostjo 160 km/h, posodobitev nivojskih prehodov ter gradnjo podhodov na železniških postajah, so sporočili iz Bruslja. Z naložbo se bosta po navedbah komisije izboljšali kakovost in konkurenčnost prevoza tovora, povečala se bo hitrost prometa in okrepila varnost na progi. Ta železniška proga je del vseevropskega prometnega omrežja TEN-T ter eden prednostnih železniških koridorjev med EU in drugimi evropskimi državami. To je dober primer tega, kako naše regionalne naložbe pomagajo državljanom, da potujejo lažje in varneje, je ob potrditvi projekta poudaril evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn. Poleg tega bo danes odobrena naložba po komisarjevih besedah podprla premik Slovenije k vzdržnejšim oblikam prometa ter privabila več vlagateljev in posla ter s tem izboljšala konkurenčnost Slovenije. Sodobna infrastruktura bistvena ta razvoj SŽ-ja Pri Slovenskih železnicah so odločitev Evropske komisije pozdravili in poudarili, da je sodobna javna železniška infrastruktura, ki je sicer last države, bistvena za razvoj Slovenskih železnic kot prevoznika v potniškem in v tovornem prometu. Zastarela infrastruktura namreč omejuje hitrosti in težo ter dolžino vlakov in obenem za Slovenske železnice pomeni višje stroške, vse to pa omejuje konkurenčnost Slovenskih železnic tako v potniškem kot v tovornem prometu, so še dodali za STA. Odobrena naložba je povezana z izvedbo prve faze projekta in je del programa EU-ja za regionalno politiko na področju razvoja okoljske in prometne infrastrukture. EU bo prispeval 166 milijonov evrov, skupna vrednost projekta pa je 330 milijonov evrov. Ker gre za večji projekt, torej projekt, vreden več kot 50 milijonov evrov, je bila zanj potrebna posebna odobritev Evropske komisije. Manjši projekti se odobrijo na nacionalni ali regionalni ravni. Sloveniji so bile v okviru financiranja kohezijske politike v obdobju 2007-2013 skupno dodeljene približno štiri milijarde evrov.

Anton Stres je na spravni maši za žrtve pobojev v Hudi jami dejal, da je bil grob žrtev povojnih pobojev tudi in predvsem grob molka. A odslej teh žrtev ne bo več mogoče "prezreti in ne prezirati". Za mariborskega nadškofa in apostolskega administratorja celjske škofije Antona Stresa grob, v katerega so bile žrtve povojnih pobojev zazidane, ni samo tisti, zaprt z več kot 100-metrskim zidom, ampak je to tudi in predvsem grob molka. "100-metrska pregrada, ki je zapirala rov, naj bi zagotovila, da bi za vedno ostali zakopani v molk, da bi o njih nihče več ničesar ne izvedel, predvsem pa, da bi ta zločin nikoli ne prišel na dan. In vendar so tudi iz tega groba molka in strahu pred resnico o zločinu, ko se desetletja o tem ni smelo govoriti, pred tedni te žrtve prišle. Vstale so v našo zavest, umestile so se v naš zgodovinski spomin in odslej jih ne bo več mogoče prezreti in ne prezirati," opozarja Stres. Poudaril je, da je Slovenija zgrožena nad strahotnim trpljenjem, telesnim in duševnim, ki so ga morale te žrtve pretrpeti, preden se je ustavilo njihovo srce. Stres meni, da je naša domišljija na srečo preslabotna, da bi si lahko predstavljali, kaj vse se je dogajalo, koliko trpljenja, bolečin, žalosti in obupa so žrtve iz rova sv. Barbare morale preboleti in prestati, preden so doživele izpolnitev Jezusove obljube: "Kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre, in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl." Spravne maše, pred katero je bil tudi križev pot, so se med drugim udeležili murskosoboški škof Marjan Turnšek, mariborski pomožni škof Jožef Smej in koprski škof Metod Pirih. Hrvaško škofovsko konferenco pa je zastopal varaždinski škof Josip Mrzljak v spremstvu tajnika Vjekoslava Huzjaka. Od slovenskih politikov so se spravne maše udeležili predsednik SDS Janez Janša, podpredsednik SDS Milan Zver ter predstavniki NSi na čelu s predsednico stranke Ljudmilo Novak.

Ženskam sem vedno posvečal posebno pozornost in vedno sem cenil pametne in sposobne ženske, zato sem jim tudi v svojih podjetjih dajal prednost pred moškimi, ki so manj zanesljivi. Foto: Bloomberg Bodo italijanski volivci prisluhnili italijanskemu premieru Silviu Berlusconiju in namesto njega izvolili kakšno žensko? Vir: Finance.si

Igra Srečna linija oziroma Fantastični klic po mnenju Unpisa vsebuje vse elemente igre na srečo, zato se ne sme več predvajati na Kanalu A Urad za nadzor prirejanja iger na srečo (Unpis) je izdal tujemu prireditelju odločbo o prepovedi prirejanja igre na srečo Srečna linija oziroma Fantastični klic v Republiki Sloveniji, so danes sporočili s finančnega ministrstva. Prireditelj je igro na srečo že opustil in je ni več na televizijskem sporedu Kanala A. "Oddaja poteka nepošteno" V lanskem in letošnjem letu so na Unpisu prejeli več prijav občanov, da se na televizijskem programu Kanal A predvaja kontaktna oddaja Srečna linija oziroma Fantastični klic. Gledalci v oddaji sodelujejo tako, da pokličejo na premijsko telefonsko številko in odgovarjajo na zastavljeno vprašanje voditeljice oddaje, pri čemer imajo ob pravilnem odgovoru pravico do nagrade. Kot so zapisali na finančnem ministrstvu, so prijavitelji menili, da oddaja poteka nepošteno, saj v nekaterih primerih voditeljica ob koncu oddaje ni razkrila pravilnega odgovora ali pa je bil popolnoma nelogičen oziroma so velikokrat klicali na premijsko telefonsko številko, vendar niso dobili povezave s televizijskim studiem, klic pa jim je bil kljub temu zaračunan. Igre od 2. decembra ne predvajajo več Unpis je preučil splošne pogoje sodelovanja v igri in ugotovil, da vsebuje vse elemente igre na srečo. Zato je tujemu prireditelju izdal odločbo o prepovedi prirejanja igre na srečo Srečna linija oziroma Fantastični klic v Republiki Sloveniji. V začetku decembra je tuji prireditelj prenehal prirejati navedeno igro na srečo v Sloveniji, tako da se ne predvaja več na televizijskem programu Kanal A, so še sporočili. Postopke uvedli tudi proti telekomunikacijskim ponudnikom Ob tem so še dodali, da Unpis v zvezi z navedeno igro na srečo vodi tudi postopke zoper domače pravne osebe, ki so za tujega prireditelja navedene igre opravljale storitve in tako kršile 6. člen zakona o igrah na srečo. Dva ponudnika telekomunikacijskih storitev sta se na opozorilo Urada odzvala in s prirediteljem prekinila pogodbeno razmerje.

To pomeni najmanj 700 milijonov evrov, kar je sto milijonov več kot lani Slovenija bo počrpala najmanj 70 odstotkov od za letos načrtovane milijarde evrov evropskih sredstev. To pomeni najmanj 700 milijonov evrov oziroma približno sto milijonov evrov več kot lani. »Izvajanje projektov poteka večinoma v skladu z načrti, črpanje evropskih sredstev ni ogroženo,« je v državnem zboru zagotovil premier Borut Pahor. Slovenija po uspešnosti črpanja evropskih sredstev med prvo tretjino držav »Slovenija po uspešnosti črpanja evropskih sredstev sodi med prvo tretjino držav,« je povedal Pahor. Sam bi si sicer želel, da bi bili po uspešnosti črpanja čisto na vrhu. Razkorak med prihodki in zahtevki za izplačilo 150 milijonov evrov Pahor je pojasnil, da vse projekte, ki so sicer financirani iz evropskih sredstev, vnaprej plačamo z domačim denarjem. Šele po opravljenih kontrolah - in te so zelo stroge -, dobimo denar nazaj v slovenski proračun. Tako imamo razkorak med prihodki in zahtevki za izplačilo, ki po njegovih besedah trenutno znaša približno 150 milijonov evrov.

Šoštanj - Termoelektrarna Šoštanj je lani v omrežje oddala 3850 gigavatnih ur električne energije in tako dosegla drugo najvišjo proizvodnjo v svoji zgodovini. Višja proizvodnja je bila samo leta 1983, ko je termoelektrarna proizvedla 4077 gigavatnih ur električne energije, je zapisano na spletnih straneh termoelektrarne. Termoelektrarna Šoštanj je poslovni načrt za leto 2008 presegla za 1,53 odstotka oziroma za 58 gigavatnih ur električne energije. Po oceni uprave družbe jim je še višjo proizvodnjo preprečila dolgotrajna okvara bloka tri in obilne padavine v novembru in decembru, zaradi katerih so hidroelektrarne lahko proizvedle večje količine električne energije za potrebe skupine Holdinga Slovenske elektrarne. Šoštanjska termoelektrarna je lani za proizvodnjo električne energije porabila nekaj več kot štiri milijone ton premoga, 86.091 ton lesne biomase in 26,1 milijona kubičnih metrov zemeljskega plina. Za potrebe daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini pa je Termoelektrarna Šoštanj proizvedla 408.798 megavatnih ur toplotne energije.

Sodišče je za mesec dni podaljšalo rok za preizkus terjatev do Merkurja. Upravitelj jih je namreč prejel kar 3200, med njimi veliko število obsežnih in zahtevnih, ki jih mora potrditi ali zavrniti. Merkur Kranjsko okrožno sodišče je v postopku prisilne poravnave Merkurja za mesec dni podaljšalo rok za preizkus terjatev. Upravitelj je namreč prejel prek 3200 terjatev, ki jih mora preveriti in potrditi ali zavrniti. Upravitelj prisilne poravnave Merkurja Ladislav Hafner je sodišče zaprosil za podaljšanje roka, ker je prejel veliko število obsežnih in zahtevnih prijav terjatev, ki jih v enem mesecu od njihove prijave ne bo uspel preveriti. V vodstvu Merkurja, kjer si želijo čim prejšnje potrditve prisilne poravnave, se nadejajo, da bodo s sindikatom bank do četrtkove seje nadzornega sveta pripravili pogodbo za dolgoročni sindicirani kredit v vrednosti 35 milijonov evrov za napolnitev prodajnih polic in skladišč. Odločitev o kreditiranju je sicer sedaj na strani bank in če bo pogodba še danes pripravljena, bi jo lahko nadzorniki na četrtkovi seji potrdili. Če bo vse v skladu z željami uprave, bo nadzorni svet Merkurja na četrtkovi seji obravnaval tudi gradivo za dokapitalizacijsko skupščino, ki bo 10. januarja. Na skupščini bodo odločali o konverziji terjatev v skupni višini vsaj 85 milijonov evrov v lastniške deleže.

NLB napoveduje odpoklic posojil Laškemu Delničarji Pivovarne Laško so zavrnili vse tri predloge dokapitalizacije družbe. Podprli so oblikovanje pogodbenega koncerna, čemur nasprotuje NLB, ki je napovedal odpoklic vseh posojil družbi. Svoj predlog dokapitalizacije so delničarjem prisotnega je bilo 78,29 t. i. kapitala ponudili uprava, Kad in družba KS Naložbe. Uprava Laškega je predlagala povečanje osnovnega kapitala z največ 36,5 milijona na največ 73 milijonov evrov. Po predlogu Kapitalske družbe Kad, ki je 7,06-odstotni lastnik Laškega, bi družbo dokapitalizirali v višini do 18,2 milijona evrov, predlog družbe KS Naložbe pa je bil, da se dokapitalizacijo izvede v treh in ne le v dveh krogih. Laško bi obvladovalo Union in Radensko Delničarji so vse tri predloge zavrnili, podali pa so soglasje k oblikovanju pogodbenega koncerna, ki predvideva, spremembo statusov Pivovarne Union in Radenske, ki bi postali odvisni družbi, ki bi ju obvladovala Pivovarna Laško. NLB grozi z odpoklicem posojil Največja upnica in največja lastnica Laškega Nova Ljubljanska banka temu predlogu nasprotuje. Njen zastopnik Stojan Zdolšek je v imenu banke povedal, da NLB predlogu ustanovitve koncerna nasprotuje in da bo, če se bo to zgodilo, odpoklical vsa posojila, ki jih je odobril Pivovarni Laško.

Tudi danes bomo priča vrsti ekonomskih poročil, od katerih bo deloma odvisna smer gibanja tečajev. Trenutno delničarjem dobro kaže. Gospodarska poročila bodo tudi danes krojila dogajanje na svetovnih borzah. Znani bodo podatki o inflaciji v ZDA in EU, ameriški industrijski proizvodnji in tamkajšnjih zalogah nafte. Od številk v poročilih bo deloma odvisna smer, v katero se bodo gibali tečaji, trenutno prevladujejo optimisti. Skok v Aziji najvišji v zadnjih treh tednih V Aziji so namreč že dobro izkoristili današnje trgovanje, tečaji so dosegli najvišjo rast v zadnjih treh tednih. K temu je pripomogla rast maloprodaje v ZDA, izboljšanje gospodarske slike v zvezni državi New York ter podražitev surovin in potrebščin. Indeks MSCI Asia Pacific se je tako dvignil za 1,6 odstotka, malo več je pridobil hongkonški Hangseng, za 1,3 odstotka pa se je povzpel japonski indeks Nikkei. Tam je bil v ospredju Canon, saj so analitiki priporočili nakup njegovih delnic. Vlagatelje v ZDA je pomiril tudi Bernanke Tečaji na Wall Streetu so včeraj poskočili za dobrega pol odstotka, kar so poznavalci pripisali podatkom o rasti maloprodaje. Ta se je avgusta povišala za 2,7 odstotka, predvsem zaradi programa, ki je Američanom subvencioniral nakup novih avtomobilov v zamenjavo za uničenje starih. Brez tega je rast maloprodaje znašala 1,1 odstotka. Trg je pomiril tudi šef Zveznih rezerv Bernanke, ki meni, da je recesije na tej točki najverjetneje konec. Terminske pogodbe tudi za danes napovedujejo rast, uvodoma naj bi znašala desetinko odstotka. V Evropi nadaljevanje rasti Vlagatelji v Evropi bodo danes premlevali podatke o inflaciji v EU, pri svojih odločitvah pa se bodo opirali tudi na trgovanje v Aziji in ZDA. Glavnina jih tako pričakuje nadaljevanje rasti, včeraj so pomembnejši indeksi namreč pridobili med 0,15 (DAX) in 0,6 odstotka (CAC). Vodilni na poti navzgor bi lahko bil vnovič surovinski sektor, poleg njega so se sicer včeraj podražila telekomunikacijska in finančna podjetja. Tudi doma bi se delnice utegnile podražiti V Ljubljani smo po štirih sončnih dneh včeraj naleteli na nekaj padavin, vendar jih je trg pričakoval. Indeks SBI 20 je izgubil okoli pol odstotka, vendar bi že danes utegnil del izgubljenega pridobiti nazaj. V drugi polovici trgovanja so se namreč spet oglasili kupci in vrsta delnic je trgovanje zaključila nad enotnim tečajem. Koprsko sodišče je sicer včeraj objavilo seznam terjatev upnikov Istrabenza, ki znašajo 435 milijona evrov. Precejšnje zaloge nafte nižajo njeno ceno Zaloge nafte v ZDA še naprej ostajajo visoke, kar ne vpliva blagodejno na ceno črnega zlata. Slednja je tako zdrsnila za odstotek, vendar je za sod treba še naprej plačati malo več kot 70 dolarjev. Ker recesija počasi popušča, dolar izgublja na vrednosti, proti evru je tako padel na najnižjo raven po 18. decembru lani. Za evro je treba plačati 1,4682 dolarja, evro pa je pridobil tudi proti japonskemu jenu.

178 zaposlenih v Primorju bo ostalo brez dela, odpovedi jim bodo vročili do konca novembra. Čeprav bodo upravičeni do odpravnine, ni znano, kje bodo dobili denar zanjo. Grožnja stavke pa še vedno ostaja. Primorje se je po izbruhu finančno-gospodarske krize tako kot ostali večji slovenski gradbinci znašlo v težavah. Pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov bo odpovedana 135 zaposlenim. Prav tako bo zaposlitev prenehala 35 delavcem, ki so zaposleni za določen delovni čas, ter osmim delavcem, ki odhajajo v pokoj, so po sestanku s sindikati sporočili iz Primorja. Predvidevamo, da bodo odpovedi vročene do konca novembra, po vročitvi pa bodo začeli teči odpovedni roki, je po sestanku sporočila predstavnica za stike z javnostjo v Primorju Ivana Bratož. Brez dela bo ostalo 178 delavcev Primorja. Med odpuščenimi naj bi bili delavci z vseh področij dela, je povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov v Primorju Nikola Janev. Najpomembnejši kriterij pri sestavi spiska presežnih delavcev bo predvsem delovna doba, strokovna usposobljenost in osebna ocena. Presežni delavci bodo upravičeni tudi do odpravnine, kje bo družba dobila denar zanjo, pa še ni jasno. Veliko bo odvisno od pripravljenega sanacijskega programa družbe, na osnovi katerega naj bi se banke do 10. decembra odločile za podporo družbe v prihodnje. Sicer pa so se na sestanku z vodstvom družbe pogovarjali tudi o izplačilu zaostalih plač. Predsednica uprave Marjana Novak je obljubila izplačilo dela oktobrske plače ter šestino regresa. Del septembrske plače, razliko med minimalno in dejansko plačo naj bi izplačali v kratkem, sindikalistom so obljubili 14-dnevni rok. Sindikalisti so od vodstva družbe zahtevali pisno zagotovilo, da bo ta denar res nakazan delavcem, kar pa niso dobili. Predsednica uprave naj bi njihovo zahtevo podpisala jutri. V nasprotnem primeru bomo začeli stavkati. Glede na to, da je potrebno stavko napovedati pet dni pred začetkom, bomo že v petek začeli priprave nanjo, je po sestanku povedal predsednik Konfederacije 90 v Primorju Ilija Vukoje.

Potem ko je Italija uvedla postopek za prepoved sejanja gensko spremenjene koruze ameriške korporacije Monsanto, se v Franciji odvija obraten proces. Sodišče je preglasovalo politiko, saj po njihovem mnenju ni hude nevarnosti . Medtem ko v Italiji gensko spremenjena semena ameriškega proizvajalca Monsanto najbrž ne bodo več posejana v zemljo, je korporacija v Franciji dosegla veliko zmago. Francosko višje sodišče je namreč odločilo, da za prepoved sejanja gensko spremenjene koruze MON810 ni pravne osnove, saj je mogoče takšno odločitev sprejeti le, če gre za nujno situacijo, ki predstavlja veliko tveganje . V Evropski uniji, ki ima najstrožjo politiko uporabe gensko spremenjenih semen in pridelkov na svetu, je sicer koruza MON810 ena od le dveh gensko spremenjenih poljščin, ki ju je dovoljeno sejati na območju EU. Sejanje koruze MON810 je bilo dovoljeno leta 1998 za 10 let, nato pa je gigant s področja biotehnologije zaprosil za podaljšanje dovoljenja, a končna odločitev še ni bila sprejeta. Medtem MON810 precej pogosto sejejo na Portugalskem in v Španiji, več drugih držav in regij pa se je v skladu z evropsko zakonodajo, ki jim to omogoča, samostojno odločilo za prepoved sejanja kontroverznega semena. Na Madžarskem so na primer ob sprejetju prepovedi uničili več sto hektarjev koruze MON810. Iz jeze zaradi počasne evropske birokracije je Monsanto sicer junija napovedal, da je nad Evropo obupal, tudi nemška družba za biotehnologijo BASF je napovedala, da na evropski trg ne bo poskušala uvajati svojih novih rastlin in je ves raziskovalni center preselila v ZDA. Gensko spremenjeni organizmi in njihov način pridelave so poleg slabega vpliva na biotsko raznovrstnost sicer sporni predvsem zaradi vprašljivih zdravstvenih učinkov, po nekaterih raziskavah naj bi povzročali raka, bolezni jeter in ledvic.

Ko se bo vaš otrok naslednjič na glas zasmejal, ko bo pes spet šel mimo mizice in z nje z repom 'pometel' kavno skodelico ali ko si bo mačka zjutraj umivala obraz snemajte in objavite. Morda boste naslednji srečnež, ki bo obogatel s pomočjo YouTuba. Posnetki otrok so med najbolj priljubljenimi. Ste med tistimi, ki na portalu YouTube radi gledajo videoposnetke? No, obstajajo tudi takšni, ki z YouTubom mastno služijo, pravi vodja partnerskega programa Bing Chen. Med njimi naj bi bilo tudi več tisoč takšnih, ki po njegovem na leto zaslužijo tudi več kot milijon evrov. Načinov, kako služiti preko YouTuba, je več, pogoj pa je seveda, da posnetek privabi dovolj obiskovalcev. Ko je ta cilj dosežen, in ko uredniki portala posnetek odobrijo za oglaševanje, se ob posnetku začnejo vrteti oglasi. Del prihodkov pa gre preko Google AdSense tudi avtorju prispevka. Trenutno s svojimi posnetki dobro služijo inštruktorji vadbe, ličenja, trenerji živali in komiki. Med največjimi zaslužkarji je Cassey Ho, ki je po zaslugi priljubljenosti svojega kanala Blogilates na portalu na trg poslala celo lastno linijo izdelkov. Na portalu ima 137.646 sledilcev, ki so očitno pripravljeni kupiti tudi majice in športne hlače z njenim podpisom. Z zaslužkom je zadovoljna tudi 25-letna Michelle Phan, ki ženskam svetuje, kako kupiti kozmetiko. Njen kanal ima 2.119.040 naročnikov, njeni posnetki pa so skupaj zbrali že 624.610.034 ogledov. Phanova je po zaslugi svojih posnetkov podpisala tudi pogodbo s kozmetično hišo Lancome. Do 1000 evrov na mesec pa samo z oglasi služi tudi trener psov Eric Letendre. A z YouTubom se da služiti tudi z domačimi videoposnetki, ki niso ne svetovalni ne poučni. 58-sekundni posnetek majhnih bratov sredi spora, ki nastane, ko eden drugega ugrizne v prst, je družini po 386 milijonih ogledov po poročanju Guardiana prinesel 120.000 evrov. Cassey Ho je hobi spremenila v dobičkonosen posel. Ob takšnih podatkih se marsikdo seveda vpraša, kaj mora storiti, da kakšen evro pade še v njegov žep. Če je odgovor načeloma preprost ustvariti je treba video, ki se bo kot požar razširil po svetu in nabral na milijone ogledov, pa je nekoliko težje reči, kako to doseči. Pri YouTubu sicer pravijo, da imajo ekipo strokovnjakov, ki že na daleč opazijo video, ki bo postal uspešnica. A še najbolj verjetno je, da tega ne razberejo iz same vsebine, ampak iz številk torej iz števila ogledov v prvih šestih urah po objavi. Vseeno pa se da iz pregleda vsebine posnetkov zadnjega časa razbrati, kaj ljudje najraje opazujejo. 1. Otroke. Manjši in bolj zabavni, kot so, tem bolje. Poleg tega sploh ni treba, da počnejo kaj nenavadnega. Ljudi zabavajo že posnetki, na katerih se dojenčki smejejo, otroci sesajo prste ali plezajo na straniščno školjko. Avtorji vseh omenjenih vsebin so namreč doslej že pospravili zajeten kupček denarja. 2. Živali. Če nimate otrok, so lahko pot do zaslužka tudi živali. Pa naj bodo jezne, nagajive ali razposajene, kliki so skoraj zagotovljeni. 3. Kombinacija otrok in živali. Služijo tudi slabi pevci. Foto X17ONLINE.COM 4. Malo posluha, veliko denarja. Se še spomnite viralnega videa pevke, ki je uspešnico Mariah Carey, katere besedilo se v refrenu glasi Can t live, predelala v Ken Li? No, za njo se je pojavilo še več slabih pevcev, ki so prav tako objavili svoje posnetke, ki so postali viralni in nekaj zaslužili. A ta poslovni model je primeren samo, če vas ne moti, da se osmešite pred svetom. Seveda pa je lahko YouTube odskočna deska tudi za dobre pevce. Za te se ne zanimajo le oglaševalci, ampak tudi založbe, ki so marsikomu že ponudile pogodbo. 5. Nasmejte ljudi. Velika globalna vas ima eno skupno lastnost ljudje se radi smejemo. Če imate torej kaj talenta za komedijo ali ste posneli smešno situacijo, je to že lahko recept za uspeh.

Novo mesto - V Revozovi tovarni v Novem mestu, ki je v lasti francoskega avtomobilskega proizvajalca Renault, bo 3. novembra t.i. nedelovni dan, in sicer zaradi prilagajanja proizvodnje povpraševanju, so potrdili v Revozu. "Glede na to, da je prišlo do manjšega upada povpraševanja, smo se odločili zadeve prilagoditi na tak način," je povedala tiskovna predstavnica Revoza Nevenka Bašek. Prodajo vozil sicer ocenjujejo na mesečni ravni. "Gre za nedelovne dni, ki jih poznamo tudi od prej, vsako leto smo imeli kakšnega," je dejala Baškova in dodala, da letos tovrstnih dni še ni bilo, ponavadi pa jih zaradi stroškov vežejo na praznike. Renault bo sicer ukrepe izvedel tudi v drugih tovarnah. Kot je poročala francoska tiskovna agencija AFP, bo za do dva tedna zaprl skoraj vse tovarne v Franciji, za do štiri dni pa bo proizvodnja ustavljena tudi v tovarnah v Turčiji in Rusiji. Renault je že pred tem napovedal ukinitev 4900 delovnih mest in zaradi nižje prodaje zmanjšanje proizvodnje za 20 odstotkov v zadnjem četrtletju.

Medtem ko je še decembra območje evra zabeležilo presežek na tekočem računu plačilne bilanc, pa se je januarja znova vrnilo k primanjkljaju. In to v višini 8,1 milijarde evrov. Iz Evropske centralne banke so sporočili, da je decembra lani imelo območje skupne evropske valute na tekočem računu plačilne bilance po popravljenih podatkih ECB za 2,3 milijarde evrov presežka oz. 400 milijonov več kot v prvi oceni. Takrat je tudi prvič po petih mesecih zabeležilo presežek na tekočem računu plačilne bilance. Januarja pa se je vrnilo k primanjkljaju v tekoči bilanci. Pri 8,1-milijardnem primanjkljaju gre za desezonirane in na delovne dni prilagojene podatke, medtem ko je po neprilagojenih podatkih šestnajsterica držav s skupno evropsko valuto zabeležila primanjkljaj v višini 16,7 milijarde evrov. Po posameznih postavkah tekočega računa plačilne bilance je območje z evrom primanjkljaj zabeležilo pri tekočih transferih 6,5 milijarde evrov, v blagovni menjavi 2,3 milijarde evrov in na postavki dohodkov 1,4 milijarde evrov, medtem ko je presežek beležila le v menjavi storitev dve milijardi evrov. V 12 mesecih do januarja je območje evra po prilagojenih podatkih kumulirano zabeležilo za 50,7 milijarde evrov primanjkljaja, kar znaša okoli 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda. V enakem obdobju pred letom dni je primanjkljaj znašal 144,4 milijarde evrov. Zmanjšanje primanjkljaja gre predvsem na račun dejstva, da je po 13,9-milijardnem primanjkljaju v blagovni menjavi v enakem obdobju pred letom dni območje evra na tej postavki med januarjem 2009 in 2010 zabeležilo 38,1 milijarde evrov presežka, obenem pa se je zmanjšal tudi primanjkljaj na postavki dohodkov z 71,9 na 30,2 milijarde evrov in pri tekočih transferih s 97,1 na 89,2 milijarde evrov. Presežek v storitveni menjavi se je medtem zmanjšal z 38,5 na 30,6 milijarde evrov. Sicer pa je v 12-mesečnem obdobju do januarja v evrsko območje skupaj neto priteklo za 275 milijard evrov neposrednih in portfeljskih naložb, medtem ko je v enakem obdobju leto pred tem v območje priteklo 115 milijard evrov. To je predvsem posledica manjšega neto odliva neposrednih naložb s 188 na 71 milijard evrov, medtem ko se je neto priliv portfeljskih naložb povečal s 303 na 346 milijard evrov.

Svet Evropske centralne banke je v skladu s pričakovanji znižal ključno obrestno mero za evroobmočje za 0,25 odstotne točke na 0,5 odstotka. Gre za novo rekordno nizko vrednost. Na potezo sta najverjetneje vplivali predvsem slaba slika evrskega gospodarstva in padajoča inflacija. Svet Evropske centralne banke ECB je na današnjem zasedanju v Bratislavi v skladu s pričakovanji znižal ključno obrestno mero za evroobmočje za 0,25 odstotne točke na 0,5 odstotka. Gre za novo rekordno nizko vrednost. ECB je znižal tudi obrestno mero za mejno posojanje, in sicer za 0,5 odstotne točke na en odstotek, medtem ko je obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti ostala nespremenjena pri nič odstotkih. Današnje znižanje ključne obrestne mere je že četrto, odkar je vodenje ECB novembra 2011 prevzel Italijan Draghi. Na potezo sta najverjetneje vplivali predvsem slaba slika evrskega gospodarstva in padajoča inflacija. Strokovnjaki menijo, da se z novim znižanjem odpira novo poglavje boja proti krizi. Do zdaj rekordno nizka obrestna mera je bila postavljena pri 0,75 odstotka, veljala pa je od lanskega poletja. Strokovnjaki opozarjajo, da s tem ECB ostaja precej malo manevrskega prostora, do ničelnih obresti je le še kakšen korak. Tudi hranilnice opozarjajo, da bi bilo še kakšno znižanje zelo slab znak tistim, ki varčujejo za starost, saj se z vsakim znižanjem prihranki malo stopijo, kar pomeni slabo vzpodbudo za varčevanje in načrtovanje upokojitve, kar je v času, ko je skrb posameznika za starost še posebej pomembna, slaba ideja, svarijo. Markus Demary z Gospodarskega inštituta v Kölnu se sprašuje, ali bodo nižje obresti res pomagale državam, kot so Grčija, Irska in Portugalska, ki se spopadajo z veliki težavami bank, gospodarstvo teh držav pa nato od nizkih obresti ECB nima nič. Tako nizka obrestna mera ne bo pognala gospodarstva, bi pa lahko povzročila nova tveganja za nestabilnost, je prepričan Demary. Po njegovem mnenju obstaja bojazen, da bi slabe banke ECB-jeve poceni kredite držale kot rezerve ali jih celo zapravljale za kupovanje dragih državnih obveznic namesto za kreditiranje gospodarstva. So pa nizke obresti dobre za zadolžene državne proračune, saj pomenijo manj pritiska. A tudi to ni čarobna paličica, priznava Jorg Asmussen. Monetarna politika ni orožje, ki bi koristilo v boju proti vsem oblikam gospodarskih bolezni. Obstaja tveganje, da bo poceni denar zaviral pripravljenost vlad na reforme, pravi. Analitiki za zdaj ne pričakujejo, da bi nizke obresti zvišale inflacijo, ta je bila aprila v evroobmočju 1,2-odstotna, kar je pod pričakovanima dvema odstotkoma, ki ju je napovedoval ECB. Tukaj torej ECB ostaja nekaj manevrskega prostora. V primeru visoke inflacije in nizkih obresti bi bili na udaru varčevalci, saj bi se njihovi prihranki zmanjšali. Nizke obresti pa so lahko varljive tudi za tiste, ki najemajo posojila. V tem trenutku so nizke obresti seveda privlačne tudi zanje, a strokovnjaki svarijo, da bi lahko v nekaj letih, ko se bodo ECB-jeve obresti spet dvignile, to povzročalo velike težave kreditojemalcem, predvsem tistim, ki si bodo posojilo lahko privoščili po zaslugi nizkih obresti.

Evropska komisija je v javno razpravo poslala predlog o podeljevanju državnih pomoči v letalskem sektorju. Na mariborskem letališču menijo, da bi bil vpliv ukrepov pri njih pozitiven. Evropska komisija je ta teden začela javno posvetovanje o pravilih podeljevanja državnih pomoči v letalskem sektorju. Komisija je v svojem predlogu upoštevala spremenjeno poslovno okolje, hkrati pa želi oblikovati smernice, na kakšen način lahko države članice podpirajo letališča in letalske družbe, ne da bi s tem kršile pravila o podeljevanju državnih pomoči. Predlog predvideva, da bo državna pomoč za investicije v letališko infrastrukturo dovoljena, če bo za to obstajala resnična potreba v luči prometne povezanosti in dostopnosti neke regije. Glede pomoči za operativno delovanje letališč, ki v skladu z zdaj veljavnimi pravili ni dovoljena, komisija v osnutku novih smernic predlaga, da bi bila takšna pomoč dovoljena za prehodno obdobje desetih let in pod določenimi pogoji. Pri letalskih družbah pa je predvidena začetna pomoč pri zagonu novih linij, ki bi jih želele uvesti letalske družbe. Borba za državne subvencije je med evropskimi letališči že zdaj velika, največjo korist od tega pa imajo predvsem nizkocenovni prevozniki, kot je irski Ryanair. Komisija želi s prenovljenimi pravili urediti to področje in poskrbeti, da bo v prihodnje v ta namen odtekalo manj davkoplačevalskega denarja. Trenutno sicer preiskujejo okoli 60 primerov domnevno nedovoljene državne pomoči evropskim letališčem. Sprejetje novih smernic bi sicer vplivalo tudi na slovenska letališča. Na mariborskem Letališču Edvarda Rusjana so prepričani, da bi potem lažje izpeljali nekatere projekte, ki so že v fazi dogovarjanj, saj bi se tudi letalske družbe lažje odločile za sodelovanje z letališčem. V Aerodromu Ljubljana pa prednosti in slabosti še preučujejo. Financiranje izgradnje novega terminala v letih 2013 2015 pa bo realizirano po obstoječih smernicah za dodeljevanje državne pomoči, so zapisali v pojasnilu.

Dnevnik vse slabše posluje, zaostreni so tudi razmere in odnosi znotraj kolektiva V časopisni hiši Dnevnik se razmere in odnosi vse bolj zaostrujejo. Uprava Dnevnika, ki je v lasti DZS-ja, ki ima vse večje finančne težave, je odpovedala kolektivno pogodbo, zaradi slabih poslovnih rezultatov pa so se začela tudi odpuščanja redno zaposlenih novinarjev. Dnevnikovi zaposleni se bodo čez nekaj minut zbrali na skupščini obeh sindikatov, kjer bodo odločali o nadaljnjih korakih, kako najbolje zaščititi svoje pravice. V Sindikatu novinarjev Dnevnika ne vemo, kaj pomeni odločitev uprave o odpovedi kolektivne pogodbe oziroma to, da se ne pogaja o novi. Kmalu naj bi začela veljati KP dejavnosti , katera pogodba konkretno to sploh je, pa nam niso sporočili. Morebitna uveljavitev t. i. Pergamove pogodbe bi prinesla slabše pogoje za novinarje, pojasnjuje predsednik izvršilnega odbora Sindikata novinarjev Dnevnika Zoran Senković. Na vprašanje, ali morda razmišljajo o kakšni ostrejši obliki sindikalnega boja, odgovarja, da za zdaj o tem še ne razmišljajo. Upravi bomo predlagali, da rešitev najdemo za pogajalsko mizo, pravi Senković. Zaostrujejo pa se tudi odnosi v novinarskem kolektivu Dnevnika, kjer so se že začela odpuščanja. Ta bodo ob odpovedi kolektivne pogodbe še lažje izvedljiva, saj druge pogodbe za novinarje predvidevajo slabšo zaščito zaposlenih in nižje odpravnine. Koprska dopisnica prva žrtev Prva, ki je prejela odpoved, je koprska dopisnica Tatjana Tanackovič, ki je razkrivala tudi vseslovenske teme, kot je recimo prekoračena naložba Andreja Lovšina v Rusiji, Janševa odpoved pooblastila odvetnici Nini Zidar Klemenčič, razkrivala pa je tudi nepravilnosti v Luki Koper, v mestni občini Koper in opozarjala na sporna ravnanja koprskega župana Borisa Popoviča in drugih lokalnih veljakov. Tanackovičeva je povedala, da je prejela odpoved iz poslovnih razlogov, odpovedni rok ji še teče. Vendar dvomi, da je to resničen razlog. Odpoved sem dobila, ker sem večkrat opozorila na slabo uredniško politiko, ki zastopa le ozke interese določene skupine ljudi in sprejema slabe poslovne odločitve, kot je recimo prekinitev sodelovanja s kolumnistom Vladom Miheljakom, kar nam je odneslo več sto naročnikov in še bistveno več bralcev. Še veliko je drugih težav in zgrešenih odločitev, razmere in odnosi na Dnevniku so slabi, ljudje so prestrašeni in ustrahovani, zapirajo se v pisarne. Če se ne bo v kratkem kaj spremenilo, bo taka uredniška politika Dnevnik pokopala, pravi Tanackovičeva. Na Dnevniku vse več mobinga Dejstvo, da so razmere in odnosi na Dnevniku res napeti, posredno potrjujejo tudi v svetu delavcev Dnevnika. Predsednica sveta delavcev Vesna Vaupotič je pojasnila, da so delodajalca v zadnjem času večkrat opozorili na zaostritev razmer v podjetju, na poslabšanje odnosov in na pritiske na zaposlene in nato le dosegli, da so v družbi imenovali pooblaščenko za preprečevanje mobinga in sprejeli pravilnik o preprečevanju, odpravljanju in obvladovanju primerov nasilja na delovnem mestu. Trenutno je v uradnem postopku več primerov, ki še niso zaključeni. Sta pa dve osebi, ki sta prijavili mobing, dobili odpoved delovnega razmerja, je še pojasnila Vaupotičeva. Odpoved po pošti med bolniškim dopustom, svet delavcev ne more nad odločitev uprave Ena izmed njih je prav Tanackovičeva. Kot pravi, so nadrejeni v zadnjem letu nanjo hudo pritiskali, ker je opozorila na nekatere nesmisle, se uprla pisanju po nareku in je pri svojem delu spoštovala novinarski kodeks in standarde. Odgovorna urednica Suzana Rankov se z mano ni želela sestati, da bi razčistili in uredili stvari. Raje je poskrbela, da so ukinili koprsko dopisništvo, ki je eno pomembnejših v Dnevnikovi dopisniški mreži, in se me tako znebila. Do danes mi namreč še nihče od odgovornih ni pojasnil, zakaj so se odločili ukiniti prav in le koprsko dopisništvo. Odpoved so mi vročili po pošti med bolniško, pred tem pa mi nihče od nadrejenih ni niti omenil ali namignil, da razmišljajo o čem takem, pojasnjuje Tanackovičeva, ki je že najela odvetnika in bo svoje pravice zaščitila po pravni poti. Odgovora na vprašanje, zakaj ukinjajo prav in samo koprsko dopisništvo, ni dobil niti svet delavcev, ki je ukinitvi koprskega dopisništva ostro nasprotoval. V odgovoru nam je uprava le odrekla pristojnost, da bi podali t. i negativno mnenje na odločitev uprave, in zagotovila, da bodo prijavo mobinga obravnavali v skladu z zakonom ter da prijava ni vplivala na ukinitev koprskega dopisništva. Uprava je zatem dopisnici Tatjani Tanackovič odpovedala delovno razmerje, pravi Vaupotičeva. Za pojasnila aktualnih razmer na Dnevniku smo zaprosili tudi odgovorno urednico Dnevnika, Suzano Rankov, ki je pozno popoldne ocenila, da so naša vprašanja, kot so denimo kaj za uredništvo pomeni odpoved kolektivne pogodbe, čemu pripisuje upad branosti, kako komentira očitke o mobingu in zakaj so se odločili za ukinitev koprskega dopisništva tako neprofesionalna, da si ne zaslužijo komentarja. Petanov imperij mučijo finančne težave Poslovni rezultati Dnevnika so slabi, saj imajo upad prihodkov tako na področju trženja kot na področju trženja oglaševalskega prostora. Že leta 2012 so prihodki upadli za 10 odstotkov, v prvi polovici letošnjega leta pa je prihodek iz poslovanja nižji še za 14 odstotkov glede na enako obdobje lani. V velikih finančnih težavah je tudi lastnik Dnevnika, podjetje DZS, ki banke bolj ali manj neuspešno prosi za reprogramiranje kreditov. Eugenija Carl, TV Slovenija

Milan Kučan o svoji podpori Zoranu Jankoviću in Pozitivni Sloveniji Foto: Barbara Reya Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je v Odmevih TV Slovenija izrecno zanikal, da bi bil snovalec Jankovićeve stranke. Priznate očetovstvo te stranke, ga je vprašal voditelj. "Ne, tudi kuršno očetovstvo ne," je odvrnil Kučan. "On (Janković, op. a.) je svoje rezultate dosegel in pri tem pokazal veliko mero socialne občutljivosti, občutljivost za dostojanstvo človeka. Poglejte socialna stanovanja, pogledate vrtce, naprej do Strojanovih. Skratka, njemu ni mogoče očitati socialne neobčutljivosti in brezdušnega kapitalizma." Kaj ostaja Ljubljančanom? "Ta argument, da je Ljubljana zadolžena, stoji, je pa zadolžena manj, kot bi to zakon dovoljeval. Ne vem, zakaj bi bilo problematično, da je Ljubljana zadolžena, saj to, za kar se je zadolžila, ostane Ljubljančanom," je poudaril Kučan, ki pa o Stožicah ni rekel nobene, češ da ni Jankovićev advokat. Socialdemokratska prizma Voditelj je Kučana spomnil, da je na zadnjih volitvah podprl Boruta Pahorja (SD), ki pa ga je, po Pahorjevih navedbah, razočaral,zaradi premalo socialdemokracije. Lahko zdaj Janković zapolni to vrzel, je vprašal novinar. "V tem trenutku je treba pogledati, v kakšnem stanju je država. Država je v krizi," je dejal Kučan. Po njegovem je ključni problem, da so politiki izgubili zaupanje ljudi, Slovenija pa potrebuje politika, ki jih bo prepričal, "da so lahko uspešni - oni, mi, državljani -, če bomo v te reforme šli." Globalno gledano Kučan obsoja politike, da so v krizi najprej žrtvovali socialno državo. "Ko je bil prvi val mimo, so na dan prišli isti ukrepi, ki so svet in Slovenijo pripeljali v krizo. S temi ukrepi iz krize, seveda, ni mogoče iziti. O etiki skoraj nihče ne govori. O okoljski in socialni ceni nihče govori," je še dejal Kučan.

Agencije so dober partner, saj znajo izpeljati transakcije skladno z zakonodajo in poslovno etiko Dejstvo je, da je prodaja stanovanj v obdobju ohlajanja nepremičninskega trga precej bolj težavna kot v času rastočih gibanj. Zato so vse bolj iskane storitve nepremičninskih agencij. In kje jih najdete? Na spletnem iskalniku nepremičnin www.gohome.si so zbrane vse resne agencije, ki poslujejo v Sloveniji. "Prek našega spletnega iskalnika boste zagotovo našli pravega partnerja za enostavno in varno poslovanje z nepremičninami, ki bo hkrati prinesel tudi želeni finančni učinek," pravi Marko Lavrenčič, področni vodja spletnega iskalnika www.gohome za Slovenijo. Kot pravi Marko Lavrenčič, področni vodja portala za Slovenijo, je danes nepremičnine zelo težko prodati. "Če lahko s prodajo počakamo, ni problema. Kaj pa, če moramo prodati takoj? Izkušnje nepremičninskih agencij nam pri tem lahko izjemno pomagajo," zatrjuje Lavrenčič. Dodaja, da lahko na njihovem spletnem iskalniku uporabniki najdejo ponudbo in podatke 175 nepremičninskih agencij. Širok spekter storitev Agencije ponujajo širok spekter storitev, še pomembneje pa je, da poznajo veliko strategij prodaje nepremičnin, in sicer tako stanovanjskih kot poslovnih. Omenimo jih le nekaj: prodaj takoj, obročna prodaja in tako imenovana prodaja rent-to-own. Agencije so dober partner "Agencije so pri teh poslih dober partner, saj znajo izpeljati vse transakcije skladno z zakonodajo in poslovno etiko," pravi Marko Lavrenčič, ki poudarja, da lahko laiku prodaja vzame veliko časa in truda, z nestrokovnostjo pa si lahko nakopljemo tudi precej povsem nepotrebnih stroškov. Takojšnja prodaja je najbolj preprosta rešitev, vendar je uspeh odvisen od trenutnih razmer na trgu. Če je trg zasičen, bo cena nižja. Najvišjo končno ceno za prodajalca prinese prodaja "rent-to-own", pravzaprav lizing nepremičnine. Brez nasedanja na čeri Na www.gohome.si ni objavljena le ponudba nepremičnin. "Uporabniki lahko na našem iskalniku poiščejo pravega partnerja za prodajo svoje nepremičnine. Nepremičninske agencije, ki jih najdete pri nas, prodajalce pripeljejo do želenega uspeha, ne da bi nasedli na čeri zakonskih določil, davčnih predpisov in morebitnih goljufij," pravi Lavrenčič.

Prodaja avtomobilov v Evropi marca nazadovala 18. mesec zapored Po ponedeljkovem sesutju na trgu plemenitih kovin so se strasti pri kovinah malce pomirile, je pa zato na delniških trgih čutiti precej negotovosti. Nov udarec je doživel Apple. Frankfurtski DAX30 je zdrsnil še za skoraj 200 točk oziroma za dobra dva odstotka, pri čemer je pogledal pod 7.500 točk. Newyorški Dow Jones 14.622 točk je bil popoldne za skoraj odstotek, tehnološki Nasdaq pa za skoraj dva odstotka v minusu. Marca v Evropi desetodstotni padec prodaje avtomobilov V Frankfurtu se še naprej se cenijo vrednosti delnic avtomobilskih podjetij. Prodaja avtomobilov je v Evropi tudi marca občutno nazadovala, kar je že 18. zaporedni negativni mesec. Na novo je bilo registriranih 1,307.107 vozil, kar je 10,2 odstotka manj kot v istem obdobju lani. V Nemčiji je bil minus celo 17-odstoten, kar je največ med vodilnimi trgi. Delnice Daimlerja, BMW-ja in Volkswagna so posledično v zadnjem času na udaru prodajalcev. Intel s precej nižjim dobičkom Daimlerjeve delnice so zdaj od letošnjega vrha z začetka marca oddaljene 18 odstotkov, Volkswagnove celo 24 odstotkov. Medtem vlagatelji še naprej budno analizirajo prve objave največjih ameriških podjetij o poslovanju prvega četrtletja. Proizvajalec polprevodnikov Intel je imel zaradi vedno manjšega povpraševanja po osebnih računalnikih za četrtino manj dobička pod črto sta ostali dobri dve milijardi dolarjev, promet pa je upadel za 2,5 odstotka, na 12,58 milijarde dolarjev. Tečaji delnic na Lj. borzi 17. April NOVA KBM +2,50 % 0,82 EUR LUKA KOPER +0,56 % 7,95 GORENJE -0,45 % 4,207 KRKA -1,44 % 47,80 MERCATOR -2,16 % 108,50 ZAV. TRIGLAV -1,89 % 18,15 TELEKOM -2,33 % 84,00 PETROL -2,78 % 210,00 Coca-Cola pozitivno presenetila Pionir interneta, podjetje Yahoo, v prvih treh mesecih letos ni poslovalo bleščeče. Dobiček se je sicer povišal za 36 odstotkov, na 390 milijonov dolarjev, toda prihodki so stagnirali. Veliko bolj so lahko zadovoljni lastniki Coca-Cole. Dobiček je presegel pričakovanja analitikov, delnice pa so v torek poskočile za skoraj šest odstotkov in dosegle najvišjo raven po letu 1998. Bolje od pričakovanj se je v prvem četrtletju odrezal tudi Johnson & Johnson. Strokovnjaki sicer napovedujejo, da se bodo dobički podjetij, vključenih v indeks S & P 500, v prvem četrtletju povečali le za 1,8 odstotka. Applove delnice pod 400 dolarji Danes so novo hladno prho doživeli lastniki Applovih delnic. Njihova naložba se je stanjšala še za šest odstotkov, delnice pa so pogledale celo pod 400 dolarjev, tako da so že več kot 40 odstotkov oddaljene od rekordne vrednosti z lanskega septembra. Vzrok za na trenutke že panično prodajo Applovih delnic so najverjetneje včerajšnje precej črnoglede napovedi proizvajalca polprevodnikov Cirrus Logic, ki je ključni Applov dobavitelj. Mimogrede, Apple bo svoje četrtletne poslovne rezultate objavil 23. aprila. Rahlo okrevanje zlata Zlato je v ponedeljek padlo za več kot osem odstotkov, kar je največ v zadnjih 30 letih. V torek je bila cena za hip le še 1.321 dolarjev, nato pa so se le našli pogumni kupci, ki so ocenili, da je po izjemnih padcih od rekorda se je zlato oddaljilo že za skoraj 30 odstotkov čas za nakupe. Danes sredi dneva je bila tako cena zlate unče okrog 1.380 dolarjev. Nafta si ni opomogla in, cena brenta se je pocenila na 98 dolarjev. Evro je po jutranjih 1,32 dolarja zdrsnil na 1,3036 dolarja.

Vrednost delnice NKBM je drugi dan trgovanja še poskočila, in sicer za slabe tri odstotke na končnih 37,66 evrov. Za delnice NKBM je bilo tudi drugi borzni dan veliko povpraševanje. Borzniki neuradno zatrjujejo, da je ceno nekdo agresivno branil s povečano ponudbo. Tako kot denimo v ponedeljek, ko je vladni svetovalec Citigroup prodal več kot četrt milijona delnic NKBM in tečaj obdržal pod 37 evri za delnico. V ospredju današnjega zanimanja na Ljubljanski borzi so bile ob 19,7 milijona evrov skupnega prometa tudi danes delnice NKBM, s katerimi so vlagatelji sklenili za 8,62 milijona evrov poslov. Enotni tečaj delnice NKBM je dosegel 37,66 evra. Za trgovanje z delnicami so v ponedeljek in danes podaljšali trgovanje za dve uri, medtem ko se bo od srede naprej z njimi trgovalo po običajnem urniku. Prvi trgovalni dan je bilo z njimi sklenjenega za 33,5 milijona evrov prometa, danes pa za 8,62 milijona evrov. Na Ljubljanski borzi je delniški indeks SBI 20 današnje trgovanje končal pri 11.338,66 točke, kar je 136,50 točke oz. 1,19 odstotka manj kot v ponedeljek. Indeks SBI TOP se je znižal za 37,32 točke oz. 1,47 odstotka na 2505,46 točke. Enotni tečaj delnice NKBM se je v ponedeljek v primerjavi s tistim v javni prodaji pri 27 evrih povzpel za 35,59 odstotka na 36,61 evra. Danes pa se je zvišal še za 2,87 odstotka in trgovanje zaključil pri 37,66 evra. Predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Simoneti je v ponedeljek izrazil pričakovanje, da bo NKBM kmalu zaprosila za vstop v prvo kotacijo in to, da bo na borzi kmalu začele kotirati delnice Zavarovalnice Triglav. Ta je prav danes vložila zahtevo za sprejem njenih delnic v kotacijo. Zahteva se nanaša na 5.683.787 navadnih imenskih kosovnih delnic z oznako ZVTG, so prek spletne strani borze sporočili iz Triglava. Kateri so največji posamezni lastniki? Rekorder Bogdan Pušnik, lastnik borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik, je svojih preko devet tisoč nabranih delnic že prodal. V današnjem trgovanju so bile med prometnejšimi delnice Krke. Z njimi so vlagatelji sklenili za 2,32 milijona evrov poslov, enotni tečaj se je znižal za 2,15 odstotka na 122,31 evra. Najbolj se se danes pocenile delnice Pivovarne Laško, in sicer za 5,20 odstotka na 91,61 evra. Za približno 2,80 odstotka so bile cenejše delnice Istrabenza in Gorenja. Za slabe pol odstotka pa so se danes podražile delnice Save. Časnik Finance je objavil seznam znanih politikov in gospodarstvenikov, ki so vplačali 50.000 evrov za delnice NKBM in zato dobili 258 delnic. Na tem seznamu tako najdemo prvega kritika prodaje NKBM, poslanca Zares Mateja Lahovnika. Ta je trdil, da je NKBM prodana pod ceno. 50.000 evrov sta vplačala tudi direktor Pivovarne Laško Boško Šrot in predsednik SLS ter celjski župan Bojan Šrot. Na seznamu je tudi predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak, Jankovićev sin Damjan Janković, najbogatejši Slovenec Mirko Tuš in član privatizacijske skupine NKBM Luka Vesnaver.

Kljub velikemu upadu cen nepremičnin se število kupcev zmanjšuje. V Beogradu je treba za kvadratni meter odšteti med 800 in 2.500 evrov Foto: Barbara Reya Cene stanovanjskih in poslovnih prostorov v Srbiji so se od leta 2009 znižale že za okoli 40 odstotkov, število kupcev pa se kljub temu še znižuje, so ta teden povedali srbski predstavniki srbskih nepremičninskih agencij in strokovnjaki. V Beogradu je treba za kvadratni meter odšteti od 800 do 2.500 evrov. V Nišu so v upadu tako cene poslovnih in stanovanjskih prostorov kot promet z nepremičninami. Kot zanimiv paradoks v tamkajšnjih nepremičninskih agencijah po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug navajajo, da je promet s poslovnimi prostori še slabši kot s stanovanjskimi, kar se v preteklosti ni dogajalo. Cene stanovanj so sicer v tem srbskem mestu odvisne od lokacije, starosti in kvadrature, gibljejo pa se med 600 in 1000 evri za kvadratni meter. V Kragujevcu do 20 odstotkov nižje cene V Kragujevcu so se medtem cene nepremičnin, tako staro- kot novogradnje, glede na leto 2008 znižale za 10 do 20 odstotkov, v središču mesta se gibljejo med 700 in 1000 evrov za kvadratni meter. Na trgu nepremičnin v Novem Sadu se je ponudba stanovanj v zadnjih treh letih prepolovila, povpraševanje pa se je zmanjšalo za dve tretjini, so za Tanjug povedali v eni od tamkajšnjih nepremičninskih agencij. Cene stanovanj se tam gibljejo med 700 in 1250 evrov za kvadratni meter.

Maribor - Mariborsko sodišče bo najpozneje v osmih dneh razglasilo stečaj v pretežno cerkvenem finančnem holdingu Zvon Dva, je na današnjem naroku, s katerim je največji upnik NLB ugovarjal postopku prisilne poravnave, odločila sodnica Jasna Murgel. Po neuspešni konverziji terjatev je bilo za omenjeno družbo usodno tudi mnenje finančne izvedenke. Foto servis Odvetnik Bojan Pečenko in predsednik uprave Zvon Dva Holdinga Ljubo Peče. Arhiv STA Maribor, 6. januarja (STA) - Murglova je ob današnji napovedi začetka stečajnega postopka svojo odločitev pojasnila predvsem z dejstvoma, da Nova Ljubljanska banka (NLB) vztraja pri zahtevi za stečaj in trditvi, da ne namerava reprogramirati dolgov Zvonu Dva, kot največji upnik pa bi bistveno vplival na potek in uspešnost izvedbe predlaganega načrta finančnega prestrukturiranja, ter da je finančna izvedenka Ana Luin v svojem mnenju zapisala, da je verjetnost uspešnega prestrukturiranja družbe manj kot 50-odstotna. Na njeno odločitev je vplivalo tudi mnenje prisilne upraviteljice, ki je v svojem mnenju ob objavi rednega poročila za preteklo leto prav tako podvomila v uspešnost prisilne poravnave brez sodelovanja NLB. Ob tem je tudi iz zapisnika zadnje seje upniškega odbora razvidno, da je predsednik uprave Zvona Dva Ljubo Peče priznal, da z ločitvenimi upniki niso uspeli skleniti dogovora o reprogramu dolgov. Piko na i je prispevala še Abanka, ki je prav tako poslala dopis, da družbi njenih dolgov ne namerava reprogramirati. Čeprav je pravni zastopnik Zvona Dva Bojan Pečenko na današnjem naroku skušal postopek še nekoliko zavleči z dodatnimi vprašanji Luinovi in NLB celo očital, da za svoje zahteve za stečaj nima polnomočnega soglasja vseh članov uprave in nadzornega sveta, pa je sodnica njegove zahteve zavrgla in se odločila "končati zgodbo". Razglasitev stečaja v Zvonu Dva je bilo pričakovati že pred novim letom, potem ko mariborsko sodišče ni dalo soglasja družbi Gospodarstvo Rast za konverzijo terjatev do Zvon Dva Holdinga v lastniški delež. Že takrat je bilo namreč jasno, da konverzija ni uspela, s tem pa tudi ni pogojev za finančno sanacijo Zvon Dva Holdinga. Po zakonu mora sodišče v treh dneh začeti stečajni postopek, a odločitev zaradi pritožbe še ni bila pravnomočna. Zvon Dva bo tako po Gospodarstvu Rast, ki je v stečaju od 24. novembra lani, druga povezana družba v lasti mariborske nadškofije, ki bo končala v stečaju. Pri tretji, Zvon Ena Holdingu, je konverzija terjatev po sklepu sodišča sicer uspela, na sodišču pa poteka postopek v zvezi z ugovorom NLB zoper vodenje postopka prisilne poravnave te družbe. Naslednji narok za obravnavo ugovora bo 30. januarja.

Ameriški indeksi so ob spodbudnih novicah s trga dela trgovanje zaključili okoli dva odstotka nad gladino Zaključek Wall Street je december začel s skokom. Osrednji indeks Dow Jones je zrasel za 249 točk, kar je največja rast od 1. septembra letos. K rasti so pripomogle dobre novice z ameriškega trga. Za vsako delnico, ki se je pocenila, so se štiri podražile. Dow Jones +2,27 odstotka Nasdaq +2,05 odstotka S&P 500 +1,64 odstotka Stanje ob 20:01 Ameriške borze je prevzel optimizem. Vlagatelji verjamejo, da bo evropski trajnostni mehanizem za pomoč državam s finančnimi težavami stabiliziral evropske finance. Dow Jones + 2,28 % Nasdaq + 2,17 % S&P 500 + 1,60 % Stanje ob 16:00 - po pol ure trgovanja Dow Jones + 1,82 % Nasdaq + 2 % S&P 500 + 1,31 % Nepremičninski trg tone, trg dela se pobira Število prošenj za odobritev hipotekarnega posojila je v tednu do 26. novembra strmoglavilo za 16,5 odstotka,. Upad kaže na to, da nepremičninski trg ne okreva in si Američani vse težje privoščijo vse cenejše nepremičnine. Pozitivno na trg vpliva sprememba števila zaposlenih v ZDA, ki se je novembra povečalo za 93 tisoč in za 23 tisoč preseglo napovedi analitikov. Rast števila delovnih mest še vedno zaostaja za rastjo števila prebivalcev. Cena delovne sile je v tretjem četrtletju v ZDA upadla za 0,1 odstotka. Produktivnost v dejavnostih, ki niso kmetijstvo, je v istem časovnem obdobju narasla za 2,3 odstotka.

Že dve noči zapored naokrog tekajo podgane, pravi občan. Mestni inšpektorat pristojnosti za ukrepanje nima, odgovore zdravstvenega še pričakujemo. "Že dve noči zapored naokrog tekajo podgane. Včeraj mi je prekipelo, ko sem vrgel papirček v koš in je ven skočila podgana ter me prestrašila. Mislim, da prihajajo z zagrajenega območja, kjer bi se morala graditi Emonika, in se potikajo po grmičevju ob košu. Predlagam ukrepe, preden se organizirajo in koga ugriznejo," je med pobudami meščanov na spletni strani Mestne občine Ljubljana (MOL) zapisal občan. O sumu bodo obvestili Z mestnega inšpektorata MOL so mu odgovorili, da bodo njegovo prijavo posredovali na republiški zdravstveni inšpektorat, ker mestni v tej zadevi nima pristojnosti, da bi ukrepal. Ker naj bi se podgane nahajale tudi v koših in na bližnji javni površini, ki je v lasti in upravljanju MOL, bodo o tem obvestili še oddelek, ki je pristojen za vzdrževanje javnih površin. Odgovore zdravstvenega inšpektorata in MOL, ali so že ukrepali in kaj so ugotovili, še čakamo. Cilj: število obdržati na tolerantni ravni Koliko podgan je v Ljubljani, je težko oceniti, pravi Igor Horvat z ljubljanskega zavoda za zdravstveno varstvo, po grobih ocenah izpred dveh let pa naj bi bili dve podgani na vsakega prebivalca. "Mi skrbimo za preventivno deratizacijo kanalizacijskega omrežja po vsej Ljubljani. Kanalizacija je za podgane to, kar so za nas ceste, tam so njihove poti in tam se zadržujejo. Preventivo izvajamo z namenom, da se njihovo število obdrži na tolerantni ravni, da jih ljudje ne srečujejo kar na cestah: iztrebiti jih namreč ne moremo," pojasnjuje Horvat. Glede primera, ko je občan opazil podgane ob gradbišču Emonike, pa Horvat pravi, da ljudje tam, kjer se gradi, vidijo več podgan: "Ker je nekdo posegel v njihovo bivališče, se razbežijo. Se pa tudi one selijo tja, kjer je več hrane." To poletje jih ni več Ali je podgan več ali manj, lahko ocenijo le po tem, koliko klicev oziroma prijav dobijo. To poletje jih ni več, huje je bilo lani, pa ne toliko zaradi podgan, ampak miši, predvsem v okolici Ljubljane. Horvat prav tako ne more oceniti, ali bi bilo podgan manj, če bi v Ljubljani veljala obvezna deratizacija, kot je bilo pred leti. "Težko rečem, kako bi to vplivalo, ker je deratizacija kanalizacijskega omrežja, kjer je največji vir podgan, urejena. Poleg tega mi pri veliko večstanovanjskih objektih oziroma v njihovih kleteh opravljamo preventivno deratizacijo. Ta se izvaja dvakrat letno, spomladi in jeseni, zaradi razvojnega kroga godalcev."

Goriško podjetje Intra lighting, ki se ukvarja z oblikovanjem in prodajo inovativnih in uporabnih svetil, kljub gospodarski krizi niza uspeh za uspehom. Njihova lučka je dobila prestižno nagrado za odlično oblikovanje in izvedbo.

V načrtu tudi nakupi v drugih državah balkanske regije Telekom uresničuje napovedi in svojo lastniško mrežo širi na balkanska tržišča. Skupini se je tako pridružila druga največja makedonska telekomunikacijska družba. Telekom Slovenije je z družbama Cosmotel in Germanos podpisal pogodbo o nakupu 100-odstotnega deleža makedonske družbe Cosmofon Mobile Telecommunications in 100-odstotnega deleža v družbi Germanos Telecom. Skupna vrednost transakcije znaša 190 milijonov evrov, so sporočili iz Telekoma. Pogodbo o nakupu, ki jo mora potrditi še makedonska regulatorna agencija, sta podpisala predsednik uprave Telekoma Slovenije Bojan Dremelj in namestnik glavnega izvršnega direktorja Cosmote Group Michael Tsamaz. Že novembra smo poročali, da naj bi se poleg Cosmofona Telekom zanimal tudi za hrvaškega ponudnika širokopasovnih storitev Metronet, zanimiv pa se jim zdi tudi bosansko-hercegovski BH Telecom, ki naj bi bil privatiziran pozneje v letu.

Največ k podražitvam prispevali naftni derivati Junijska inflacija na mesečni ravni znaša 0,9 odstotka, letna stopnja inflacije pa 7,0 odstotka. Na statističnem uradu opozarjajo, da junija že vrsto let ni bila tako visoka inflacija kot letos. K 0,9-odstotni inflaciji so kar 0,7 odstotne točke prispevali naftni derivati. Stopnje inflacije od leta 1991 si lahko ogledate tukaj. Junija so se cene najbolj zvišale počitniškim paketom 9,2 odstotka, tekoča goriva so se podražila za 10,9 odstotka, pogonska goriva pa za 7,1 odstotka. Najbolj so se pocenili zelenjava 5,3 odstotka, mleko, mlečni izdelki in jajca 1,1 odstotka, povišale pa so se cene kave, kakava in čaja 3,6 odstotka. Najvišji skok cen naftnih derivatov V prvi polovici leta so se letos najbolj povišale cene v skupinah stanovanje za 8,5 %, prevoz ter rekreacija in kultura za 5,1 %. V skupini stanovanje so se letos bolj kot pretekla leta v tem obdobju podražila goriva in energija za 12,9 %, pri tem najbolj izstopa podražitev tekočih goriv za 31,6 %, plin je bil dražji za 12,8 % in daljinska energija za 7,7 %. Letna stopnja inflacije se je tako dvignila na 7 odstotkov junija lani 3,6 odstotka, povprečna 12-mesečna rast pa na 5,6 odstotka lani 2,5 odstotka. Letna stopnja inflacije je bila nazadnje višja od tokratne decembra 2002, ko je znašala 7,2 odstotka. Rekordna inflacija tudi v evroobmočju Po prvih podatkih Evropske centralne banke je inflacija v evrskem območju junija na letni ravni dosegla nov rekord, saj je znašala kar 4 odstotke. Še maja je bila inflacija v 15 državah z evrom na letni ravni 3,7-odstotna. Poglavitni razlog za visoko inflacijo v evrskem območju so visoke cene energije in hrane. Umar Tempo zniževanja inflacije v drugi polovici leta vprašljiv V Uradu za markoekonomske analize in razvoj so dejali, da je visoko povišanje cen v juniju v pretežni meri posledica višjih cen nafte, ki so se povišale na 140 dolarjev za sodček in v prvem polletju povzročile polovico skupnega povišanja cen, pri čemer je samo junija njihov prispevek k inflaciji znašal 0,7 odstotne točke. Poleg tega so se junija povišale cene, ki so močno podvržene sezonskim dejavnikom, predvsem cene počitniških paketov, ki so k inflaciji prispevale 0,3 odstotne točke. Druge spremembe cen so bile zmerne, zaradi nekaterih znižanj hrana, obleka in obutev pa je bil njihov prispevek k inflaciji 0,1 odstotne točke. Na Umarju še ugotavljajo, da so odstopanja med trenutnim gibanjem inflacije in pričakovanim ob pripravi pomladanske napovedi nastala predvsem zaradi nadaljevanja visoke rasti cen surovin na svetovnih trgih, česar napovedi drugih ustanov ob pripravi pomladanske napovedi niso nakazovale. Takšna gibanja so tako zavrla umirjanje inflacije v zadnjih mesecih, ob njihovem nadaljevanju v prihodnjih mesecih pa postaja vprašljiv tudi tempo znižanja inflacije v drugi polovici leta. Ministra Vlada stori, kar more Minister za finance Andrej Bajuk je glede podatkov o inflaciji ocenil, da gre za posledico zunanjih šokov, s katerimi se soočajo vse države Evropske unije. 80 odstotkov inflacije gre po njegovih besedah pripisati izključno dvigu cen nafte in naftnih derivatov, medtem ko so se cene hrane nekoliko umirile. Obenem je še dejal, da je naloga vlade, da prepreči spiralo inflacijskih pričakovanj, omenil pa je tudi pomanjkanje konkurence v sektorju trgovine na drobno. Tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je poudaril, da je inflacija povezana z globalnimi trendi in dodal, da vlada na področjih, kjer ima vpliv, vodi restriktivno politiko. Seveda pa nima vpliva na že omenjene cene nafte.

Uporaba logotipa bo od 1. julija obvezna za ekološke proizvode, izdelane v članicah EU Evropska komisija je danes v Bruslju razglasila zmagovalca natečaja za ekološki logotip EU. To bo Evrolist, ki prikazuje 12 belih zvezd, razporejenih v obliki lista na zeleni podlagi, po analogiji kroga 12 zlatih zvezd, ki je simbol solidarnosti in harmonije med evropskimi narodi. Nov logotip jasno sporoča dve osrednji ideji: narava in Evropa. Julija obvezna uporaba Nov logotip Evrolist bo od 1. julija obvezen z vse predpakirane ekološke proizvode, ki so bili proizvedeni v kateri koli državi članici EU in ustrezajo zahtevanim standardom. Za uvožene proizvode bo uporaba logotipa prostovoljna. Poleg oznake EU bo dovoljena uporaba drugih zasebnih, regionalnih ali nacionalnih logotipov. V prihodnjih tednih bo prenovljena uredba o ekološkem kmetovanju, tako da se bo novi logotip vključil v eno izmed prilog. Logotip so izglasovali uporabniki spleta Za predloge za nov simbol ekoloških proizvodov je v zadnjih mesecih na spletu glasovalo približno 130.000 ljudi. Zmagovalec Evrolist je dobil več kot 63 odstotkov glasov. Avtor zmagovalnega predloga je Dušan Milenkovič, študent iz Nemčije. Nov logotip je danes v Bruslju predstavila evropska komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja Mariann Fischer Boel, pobudnica za natečaj za izbiro logotipa. Z

Opolnoči so začele veljati nove, nižje cene bencina. 95-oktanski se je pocenil za 5,3, 100-oktanski pa za 4,4 centa. To pomeni, da lahko 50-litrski rezervoar napolnimo za pet evrov manj kot sredi aprila, ko so bile cene najvišje. Po dolgem času smo dočakali že drugo pocenitev naftnih derivatov po vrsti, in to kar občutno. Liter 95-oktanskega bencina se je opolnoči pocenil za 5,3 centa in po novem stane 1,435 evra. Liter 100-oktanskega je cenejši za 4,4 centa, nova cena je 1,462 evra. Cenejša sta tudi dizel in kurilno olje. Za liter prvega je po novem treba odšteti 1,32 evra, za liter drugega pa 1,003 evra. Vozniki, ki bodo želeli 50-litrski rezervoar napolniti s 95-oktanskim bencinom, bodo morali odslej za to odšteti 71,75 evra oziroma pet evrov manj kot so sredi aprila, ko je bila cena najvišja. Če bi točili 100-oktanski bencin, pa bi 50-litrski rezervoar napolnili za 73,1 evra. Tudi tu se pozna razlika, še prejšnji mesec je bilo za to potrebnih štiri evre in pol več. Takšne cene smo nazadnje imeli februarja, podražitve tistega meseca pa so jih nato dvignile nad trenutno mejo. Bencin se je že drugič zaporedoma pocenil. Kakšne so cene pri naših sosedih? Tudi pri sosedih so začele veljati nove, po večini nižje cene kot v preteklih dneh. Po podatkih AMZS je za 95-oktanski bencin v Avstriji treba odšteti 1,464 evra za liter, za 100-oktanskega 1,539, za liter dizelskega goriva pa je pri severnih sosedih treba odšteti 1,409 evra. Še dražje se vozijo v Italiji, kjer so cene že blizu dveh evrov za liter. Za liter 95-oktanskega bencina je treba plačati 1,849 evra, za 100-oktanskega 1,924, za liter dizla pa 1,745 evra. Na Madžarskem liter 95-oktanskega bencina stane 1,493 evra, navajajo pri AMZS, liter dizla pa 1,498. Liter 95-oktanskega bencina na Hrvaškem pa stane 1,465 evra, liter 100-oktanskega 1,561, liter dizla pa 1,340 evra.

Čeprav je potnikov zaradi krize manj, se je turški letalski prevoznik odločil okrepiti povezavo med Ljubljano in Istanbulom. Tja bodo leteli vsak dan, obetajo pa si 65.000 potnikov.

Finančna kriza že kaže negativne posledice na poslovanje večine podjetij v slovenskem gospodarskem prostoru. Pri poslovanju Pivovarne Laško posledice še niso vidne, vendar je strah prisoten. Svetovna finančna kriza se na poslovanju skupine Pivovarna Laško trenutno še ne pozna, vendar v primeru nadaljnjega zaostrovanja pogojev poslovanja težave pri financiranju niso izključene. Skupina predvidoma ne bo dosegla letošnjega plana prodaje, je Pivovarna Laško danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Ljudje bodo manj kupovali, so prepričani v Pivovarni Laško. Kot so sporočili iz Pivovarne Laško, negativna gibanja na kapitalskih in denarnih trgih nimajo velikega neposrednega vpliva na same rezultate poslovanja, vendar pa posredno doprinašajo k temu, da poslovni rezultati ne bodo takšni, kot bi bili ob normalnih pogojih poslovanja. V Pivovarni Laško pričakujejo, da bo predvsem padec življenjske ravni prebivalstva imel vpliv na manjše povpraševanje in s tem na porabo njihovih proizvodov. Skupina Pivovarna Laško je v letošnjih prvih devetih mesecih prodala 3,97 milijona hektolitrov pijač, kar je v primerjavi s prejšnjim letom 1,6 odstotka manj. Na podlagi teh rezultatov je malo verjetno, da bo letni načrt prodaje, precej optimistično postavljen pri 5,3 milijona hektolitrov pijač, dosežen. Medtem ko skupina Pivovarna Laško pri prodaji piva še presega lanskoletno prodajo, pa pri prodaji vod in drugih brezalkoholnih pijač ne dosega lanskoletnih prodanih količin. Slabša prodaja je po njihovi oceni delno posledica poslabšanja življenjske ravni potrošnikov. V Pivovarni Laško upajo, da se bo takšno stanje do konca leta umirilo in ne bo imelo večjih vplivov na rezultate poslovanja v letu 2009. Vsesplošna svetovna finančna kriza, ki je na slovenskem in evropskem finančnem trgu prisotna že nekaj časa, že kaže negativne posledice na poslovanje večine podjetij v slovenskem gospodarskem prostoru. Na poslovanje skupine Pivovarna Laško se trenutno še ne odraža, vendar v primeru nadaljnjega zaostrovanja pogojev poslovanja težave pri financiranju niso izključene. Na prihajajoče probleme kažejo predvsem zaostreni pogoji zadolževanja, dvig obrestnih mer in vse večja plačilna nedisciplina poslovnih partnerjev. Zaradi negotovega bodočega položaja tako na finančnem kot tudi na splošnem gospodarskem področju pa v Pivovarni Laško natančne ocene vpliva bodočih dogajanj na poslovanje skupine ne morejo dati.

Jen se je v primerjavi z evrom znašel na 10-mesečnem dnu Azijske delnice so danes sledile včerajšnjemu dogajanju na ameriških borzah in so večinoma zrasle. Japonski Nikkei je pridobil 2,6 odstotka, hongkonški Hang Seng 1,6 odstotka, singapurski Strait Times pa 1,5 odstotka. Jen je ponovno izgubil in se v primerjavi z evrom znašel na 10-mesečnem dnu. Japonsko gospodarsko ministrstvo je objavilo podatke, da se je industrijska proizvodnja februarja glede na januar povečala za 0,4 odstotka, kar kaže, da je gospodarstvo pred potresom in cunamijem okrevalo. Rast so po azijskih borzah narekovale delnice družb Hitachi, ki je napovedal, da bo po hudem potresu proizvodnjo v celoti zagnal že aprila. Delnici Agricultural Bank of China in Cheung Kong Holdings sta se podražili, ko sta družbi objavili podatke o boljšem poslovanju od pričakovanj.

V prostorih zavoda Hekovnik je včeraj potekalo prvo srečanje Cloud:Thursdays. Srečanja so namenjena vsem, ki jih zanimajo trendi in orodja pri razvijanju poslovnih aplikacij v oblaku, pridobivanje tveganega kapitala, podjetništvo, uresničevanje idej ali grajenje socialne mreže. Srečanja bo Hekovnik organiziral v svojih prostorih vsak zadnji četrtek v mesecu do konca decembra. Mesečna srečanja Cloud:Thursdays omogoča podjetje Si.mobil. Na včerajšnjem srečanju je Andraž Vrhovec iz podjetja Xlab udeležencem predstavil storitev Koofr. Gre za storitev, ki združuje različne shrambe podatkov v enoten vmesnik in omogoča postavitev t. i. hibridnega oblaka, ki ga lahko sočasno uporabljajo osebe prek spletnih in mobilnih vmesnikov in stroji prek API. Poleg tega je bilo udeležencem v polni predavalnici Hekovnika med drugim tudi predstavljeno, kako delujejo skladi tveganega kapitala, ki so specializirani za vlaganja v poslovne aplikacije v oblaku, in kakšne so trenutne zahteve trga aplikacij v oblaku. Konkretni sklad, ki je bil izpostavljen na predavanju, je sklad Illuminate Ventures iz San Francisca. Tudi letos se bo izvajal pospeševalniški program Start:Cloud 2013 Hekovnik bo ob podpori Si.mobila kot glavnega partnerja ter preostalih dveh partnerjev – Združenja za informatiko in telekomunikacije ZITex pri GZS in Združenja EuroCloud Slovenija – tudi letos izpeljal program Start:Cloud 2013. Pospeševalniški program za skupnost razvijalcev poslovnih aplikacij je lani dosegel zelo dober odziv. 23 ekip je vstopilo v program in v treh mesecih so izdelali 13 aplikacij v oblaku. Ena od sodelujočih ekip se je po končanem programu po investicijo odpravila v Silicijevo dolino. Glavno nagrado programa v višini 10.000 EUR, ki jo podelil Si.mobil, je prejela aplikacija Shopamine. Nagrajene pa so bile še aplikacije NeedleFound, MART Housekeeping in MetaKocka. Več informacij o letošnjem programu Start:Cloud 2013 bo znanih na naslednjem četrtkovem srečanju Cloud:Thursdays, ki bo 24. aprila v prostorih Hekovnika na Teslovi ulici v Ljubljani.

Banka Koper bo 13,8 milijona evrov namenila za statutarne rezerve oziroma za zagotavljanje kapitalske ustreznosti Delničarji Banka Koper so na včerajšnji skupščini potrdili predlog, da se bilančni dobiček za leto 2007 v višini 13,8 milijona evrov v celoti nameni za oblikovanje statutarnih rezerv, so sporočili iz Banke Koper. Celoten lanski bilančni dobiček se bo za oblikovanje statutarnih rezerv namenil s ciljem zagotavljanja ustrezne kapitalske ustreznosti ter ustreznega notranjega kapitala, so sporočili iz banke. Upravi in nadzornemu svetu pa so namenili 359 tisoč evrov udeležbe pri dobičku. Poslovanje banke v letu 2008 spremljajo aktivnosti širitve poslovne mreže, razvoja novih produktov in izkoriščanja sinergij s finančno skupino Intesa Sanpaolo, je na skupščini povedal predsednik uprave koprske banke Vojko Čok.

Kupci zavarovani, saj morajo kmetovalci v primeru zlorabe vrniti pridobljeno subvencijo. Kupci bio kmetijskih izdelkov lahko zaupajo v kakovost teh izdelkov, meni predsednik Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije Boris Fras. Po njegovih izkušnjah tiste kmete, ki goljufajo, prej ali slej dobijo. “Ekološki kmet dobi subvencijo in če ga dobijo, jo mora vrniti. Kmet bo dvakrat premislil, preden bo uporabil kakšne nedovoljene kemikalije, kupci ste tudi iz tega naslova zavarovani,” pojasnjuje. Fras je hkrati razočaran, ker kupce ponavadi ne zanima certifikat, ki jamči, da je kupljena hrana res bio. “Tudi če kupite bio hrano pri enem od trgovcem, vam morajo tam na vašo zahtevo pokazati certidikat,” pravi. Včeraj je predstavil program akcij informiranja in promocije eko hrane BIO užitek. Več na biouzitek.si.

Ljubljana - Pri lovljenju zadnjih rokov za dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke (NLB) je država prekršila celo skupščinski sklep, saj dokapitalizacije banke ni izpeljala v zahtevanem dvodnevnem roku. 61 milijonov evrov za nakup dokapitalizacijskih delnic in 320 milijonov evrov za nakup hibridnih oziroma tako imenovanih Co Co obveznic bi morala država NLB nakazati že dva dni po junijski skupščini, vendar je NLB državnih 381 milijonov evrov na svoj račun dobila šele s tridnevno zamudo. Zaradi zapoznelega vplačila se odpira vprašanje, ali je bila dokapitalizacija naše največje banke sploh zakonita oziroma uspešna. Država je namreč z zapoznelim vplačilom delnic prekršila pogoje za uspešnost dokapitalizacije, ki si jih je sicer postavila kar sama. Po skupščinskem sklepu bi morale biti namreč vse dokapitalizacijske delnice vpisane in vplačane v roku dveh dni od sprejema sklepa o dokapitalizaciji na skupščini, kar pa se ni zgodilo. Zaradi kršitve skupščinskega sklepa bi lahko sedaj kateri koli od nedržavnih lastnikov (proti dokapitalizaciji so glasovali delničarji z nekaj več kot 30.000 delnicami) zahteval neveljavnost sklepa o dokapitalizaciji, NLB pa bi morala po ocenah pravnih strokovnjakov državi zaradi prepoznega vplačila delnic zaračunati tudi kazenske zamudne obresti. Očitkov, da je bila dokapitalizacija izvedena v nasprotju s skupščinskimi sklepi in bi bila lahko kot taka izpodbojna, na NLB niso komentirali. "Banka je vplačila novih delnic prejela še pravočasno, da je zadostila zahtevam Banke Slovenije in evropskega bančnega regulatorja EBA, kar je bil tudi končni cilj sklepa skupščine banke o povečanju osnovnega kapitala," so bili kratki v banki. Registrsko sodišče je dokapitalizacijo NLB v četrtek že vpisalo v sodni register, pravniki pa pojasnjujejo, da pri tem dejansko ni imelo izbire. Čeprav je država pri dokapitalizaciji kršila skupščinski sklep, registrsko sodišče ni imelo pravne podlage za zavrnitev vpisa dokapitalizacije, saj zakon o gospodarskih družbah takih primerov sploh ne predvideva, prav tako pa na tem področju v Sloveniji še nimamo sodne prakse.

Uskladi naj zakone in ustavo Odpuščeni delavci Merkurja in Mersteela, ki niso upravičeni do odpravnin, so premierja in ministra za delo pozvali, naj čim prej poskrbita za usklajenost zakonov z ustavo. Zapisali so, da razžaljeni in obupani čakajo na prihajajočo negotovo prihodnost. Odpravnine in odškodnine, ki bi jih morali delavci dobiti zaradi skrajšanega odpovednega roka, namreč po uvedbi prisilne poravnave ne spadajo več med prednostne terjatve. Delavci so zapisali, da jim je v oporo stališče pravne službe Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki utemeljuje, da so njihove odpravnine prednostne in da nanje postopek prisilne poravnave nima učinka. Če bi se ravnalo drugače, bi to pomenilo kršitev ustavne pravice do enakega pravnega varstva oziroma enakosti pred zakonom. Če bi se Merkur in Mersteel držala rokov, zapleta ne bi bilo Opozorili so še, da zapleta ne bi bilo, če bi se Merkur in Mersteel držala kolektivne pogodbe, ki kot rok za izplačilo odpravnin določa zadnji dan odpovednega roka. Ker je bilo izplačilo premaknjeno v prihodnost, so se vmes začeli postopki prisilne poravnave. Naslednji problem, ki se bo pojavil po 1. januarju 2011, bo za številne izmed nas in seveda tudi za tisoče drugih po Sloveniji, ki mehko prehajajo v brezposelnost s poznejšo upokojitvijo, naravnost katastrofalen. Odgovorne v vladi tako pozivajo, naj razumno in s polno socialno odgovornostjo razmislijo o tej problematiki in v okviru svoje pristojnosti ukrenejo vse potrebno za dosledno spoštovanje ustave in zagotovitvijo čimprejšnjo usklajenost zakonov z ustavo.

Slovensko gospodarstvo se še krči Slovenski bruto domači proizvod se je v prvi polovici letošnjega leta zmanjšal za 3,2 odstotka. To je eden največjih padcev BDP-ja v Evropski uniji. V drugem četrtletju je bil BDP v primerjavi z istim obdobjem lani manjši za 1,7 odstotka. Glede na prve štiri mesece tega leta je padel še za 0,3 odstotka, v primerjavi s primerljivim lanskim obdobjem pa za 2,2 odstotka. Skupaj se je BDP v prvi polovici leta 2013 zmanjšal za 3,2 odstotka. Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj opozarjajo, da je bil padec BDP-ja v Sloveniji spet med največjimi v EU-ju. Večji padec je izmeril le Ciper, v večini drugih članic EU-ja pa so na četrtletni ravni zaznali rast. Nekdo se dela norca iz te države Žal so se v tem obdobju skupaj zgrnile vse napake 20 let. Najbolj pa me ne skrbi padanje BDP-ja, temveč da bomo na evropskem dnu še dolgo časa. Še vedno se nismo sposobni soočiti s krizo. Občutek imam, kot da se nekdo iz te države dela norca, je bil jasen ekonomist Marko Jaklič, ki ga podatek o krčenju BDP-ja ni presenetil. Kar je pretresljivo, je, da še nič kaj resnega ne delamo, da bi bilo v prihodnje bolje. To padanje je posledica naše organizacijske ali upravljavske nesposobnosti, da bi se soočili s krizo. Že od leta 2008 naprej je bila večina ukrepov napačnih. In zdaj smo, kjer smo, je opozoril Jaklič. Slovenija se je po njegovem mnenju znašla v začaranem krogu. Posojilodajalci državo silijo k varčevanju, kar zmanjšuje domače povpraševanje in BDP, posledično pa zvišuje proračunski primanjkljaj. Pri tem upa, da gre pri rezih v javno porabo za kratkoročno prilagajanje. Izziv pa bi moral biti, kako okrepiti proračunske prihodke. Vendar meni, da država v tem smislu močno zaostaja, saj še vedno ni na zdrav način zagnala investicij. Ne nazadnje že vsi vrabci na strehi na čivkajo , kako smo neprijazni do zasebnih domačih in tujih vlagateljev. Naredimo vse, da jih ni, je poudaril in dodal, da so negativne tudi zgodbe okoli kadrovanj v državnih podjetjih. Slovenija zamuja na vseh področjih Slovenija po Jakličevem mnenju močno zamuja pri črpanju evropskih sredstev kot tudi pri strukturnih reformah, kjer zamuja 15, 20 let. Velika težava ostaja tudi domače povpraševanje, saj je 65 odstotkov vse realizacije slovenskih podjetij še vedno na domačem trgu. Dokler se te stvari ne bodo pravilno povezale, dokler ne bo optimizma na realnih osnovah, bo zelo težko. Ljudje poslušajo samo o odpuščanjih, o zniževanju plač in podobno, ter seveda tudi ne trošijo. Domača potrošnja, četudi smo majhna država, pa je zelo pomembna, je povedal Jaklič. Gospodinjstva in država trošijo manj Na gospodarsko dejavnost še vedno negativno vpliva manjše domače povpraševanje, vendar je bil ta vpliv bistveno manjši kot v preteklih četrtletjih. Med drugim se je poraba gospodinjstev zmanjšala za dva odstotka, poraba države za 3,1 odstotka, bruto naložbe v osnovna sredstva so bile nižje za tri odstotke. Povečal se je izvoz Pozitivno pa je, podobno kot v preteklih četrtletjih, na gospodarsko dejavnost vplivalo zunanje povpraševanje. Izvoz se je povečal za dva odstotka, uvoz pa je ostal na približno enaki ravni kot leto prej. Statistični urad pri tem poudarja, da so bili pogoji menjave prvič po letu 2009 ugodni. To je pozitivno vplivalo na gospodarstvo, tako da se je dodana vrednost zvišala. Dodana vrednost se je sicer ponovno najbolj zmanjšala v gradbeništvu, za 11,1 odstotka. V finančnih in zavarovalniških dejavnostih se je zmanjšala za 7,1 odstotka, v predelovalnih dejavnostih pa za 2,1 odstotka. Neto davki na proizvode so se zmanjšali za 1,6 odstotka, medtem ko so se v prvem četrtletju za 12,4 odstotka, še kažejo podatki statističnega urada. Sindikati Kriva je politika varčevanja Krčenje bruto domačega proizvoda je posledica vladnega varčevanja in žuganja z njim, podatke komentirajo sindikati. Sekanje, posegi ter ekstremno varčevanje pri plačah in socialnih transferjih po besedah predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušana Semoliča vplivajo na padec povpraševanja, to pa duši industrijo in storitveni sektor. Poudarja, da je to močno sporočilo slovenskim politikom in politikom zunaj naše države, da pot ekstremnega varčevanja ni prava in da bomo zašli še globlje v negativno spiralo. Že nekaj časa opozarjam na to, da je treba temeljito premisliti, kakšne učinke proizvaja to varčevanje. Kajti, kot kaže, se vsakič, ko začne vlada žugati z nadaljnjimi rezi, potrošnja še dodatno zniža in se prebivalstvo prime za žepe še bolj, kot je to realno potrebno, se je strinjal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. Po njegovih besedah je kontraproduktivno tudi zniževanje števila zaposlenih v javnem sektorju, saj se potem zniža tudi število zaposlenih v gospodarstvu. Slabe napovedi Po zadnjih napovedih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj se bo slovensko gospodarstvo letos skrčilo za 2,4 odstotka, za nadaljnjih 0,2 odstotka pa naj bi BDP upadel tudi prihodnje leto. Še nekoliko slabše so za letos napovedi Gospodarske zbornice Slovenije. Mednarodne ustanove Sloveniji za letos napovedujejo, da bo BDP padel za 2-2,5 odstotka, za prihodnje leto pa se njihova pričakovanja precej razlikujejo. Segajo od skoraj enoodstotnega upada do 1,5-odstotne rasti. Za GZS podatki pričakovani Na objavljene podatke so se odzvali tudi v Gospodarski zbornici Slovenije GZS rekoč, da so bili rezultati pričakovani. To po besedah GZS-ja potrjujejo njihove ocene, da se bo BDP letos skrčil za najmanj 2,6 odstotka. Da bi do konca leta lahko računali na hitrejše oživljanje izvoza na naše tradicionalne trge, ni realno, računamo pa vseeno na to, da se izvoz ne bo obrnil v negativno smer, so zapisali. Domače povpraševanje, investicije in trg gradbeništva k rasti v splošni negativni klimi in pomanjkanju financ po njihovem mnenju namreč ne morejo prispevati. Neodločno ukrepanje v smeri ključnih reform, vsak dan nova bremena, rastoče nezaupanje v državo, ki tudi izvoznikom draži finančne vire doma in v tujini in znižuje njihovo konkurenčnost, znižuje poslovni optimizem, so zapisali. Zato tudi ne vidijo osnove za to, da bi jih ugodnejša gospodarska gibanja od pričakovanih lahko pozitivno presenetila.

Prvi tuji posredniki na Ljubljanski borzi Newyorški delniški indeks S & P 500 je v sredo pridobil še 0,6 odstotka in je zdaj že dvakrat višje kot pred slabima dvema letoma, ko je bila kriza na vrhuncu. Tako eksplozivne rasti na Wall Streetu ni bilo že od velike depresije oziroma od leta 1936, zasluge pa gredo uspešnemu okrevanju ameriškega gospodarstva, vedno boljšim dobičkom podjetij in ekspanzivni denarni politiki Zveznih rezerv. Za sredino rast sta zaslužna proizvajalec računalnikov Dell, ki je imel v zadnjem četrtletju bleščeč dobiček, in francoski farmacevt Sanofi-aventis, ki za dobrih 20 milijard dolarjev v denarju prevzema ameriško podjetje Genzyme. Januarska rast indeksa cen proizvajalcev na 0,8 odstotka, kar je nad pričakovanji, ni resneje ohladila optimizma. Daimlerjevim delnicam zmanjkalo goriva Toda nizek promet opozarja, da se utegne rast kmalu izpeti, tako da je na trgu že kar nekaj skeptikov. Indeks S&P 500 je zdaj pri vrednosti 1.333 točk, kar je dvakratnik njegove najnižje vrednosti iz marca 2009. Tudi evropskim borzam je v tem obdobju uspela skoraj tako visoka rast, indeks FTSEurofirst 300 1.186 točk pa je v sredo tretji dan zapored končal najvišje v zadnjih dveh letih in pol. Vlagatelji so se razveselili zlasti dobrih poslovnih rezultatov banke Societe Generale in pivovarja Heinekena, medtem ko je Daimler razočaral z rezultati. Delnice so padle za 4,4 odstotka, pomagala ni niti novica, da bo ta proizvajalec avtomobilov zvišal dividendo in da je za leto 2011 bolj optimističen, kot je bil. Finančne krivulje Združevanja v farmacevtski industriji Frankfurtski DAX30 se je v četrtek obrnil za pol odstotka navzdol in zdrsnil pod 7.400 točk. Spet so bile na negativni strani v ospredju avtomobilske delnice. Vrednost evra je 1,355 dolarja. Tečaji delnic v prvi kotaciji LUKA KOPER +2,33 % 15,35 EUR MERCATOR +1,27 % 160,00 PETROL +0,79 % 254,00 TELEKOM -0,22% 89,00 KRKA +0,31 % 63,30 INTEREUROPA -0,29 % 3,41 NOVA KBM -1,19 % 10,365 GORENJE -1,19 % 12,50 Novi član borze Erste Group Na Ljubljanski borzi se je po 0,9-odstotni rasti tudi četrtkovo trgovanje končalo s pozitivnim predznakom, ki pa je bil minimalen, saj je indeks SBI TOP 840 točk pridobil le 0,13 odstotka. Zasluge za rast imajo zlasti Mercatorjeve delnice, ki so se ob 82 tisoč evrih prometa podražile na 160 evrov. Z današnjim dnem je borza v trgovanje vključila novega člana, avstrijsko banko Erste Group Bank. Prihod tujih finančnih institucij je ena izmed prvih pozitivnih posledic večje integracije slovenskega kapitalskega trga v razvite finančne tokove, ki se je resneje začel z uvedbo trgovalnega sistema Xetra na Ljubljanski borzi proti koncu lanskega leta, je dogodek za MMC komentiral Uroš Ožbolt Alta skladi Med nekaterimi finančnimi ponudniki je morda slutiti nekaj strahu pred tujo konkurenco, a vodilne domače posredniške hiše, z jasno zastavljeno strategijo razvoja storitev in finančnega trga, izdajatelji na Ljubljanski borzi in predvsem mali delničarji si dolgoročno na ta način lahko obetajo več pozitivnih učinkov, ki jih bo prinesel prihod tujcev, saj to pomeni večje povpraševanje po domačih delnicah zaradi lažje dostopnosti slovenskega trga, posledično povečano likvidnost in bolj transparentne cene delnic. Hkrati se nadejamo, da se tudi domači trg navzame pozitivnih poslovnih praks, ki so v tujini.

Vlada je sklenila, da bo na pomoč slovenskim podjetjem v krizi priskočila tako, da bo subvencionirala plače za skrajšan polni delovni čas. O sklepu bo odločal še parlament. Zaradi vedno slabšega položaja mednarodnega gospodarstva in financ, kar vpliva tudi na poslovanje podjetij v Sloveniji, se je vlada odločila za pomoč podjetjem v krizi. Tako je vlada sklenila, da bo subvencionirala krajši polni delovni čas v podjetjih, kjer se je zaradi gospodarske krize zmanjšalo število naročil in zaradi tega skrajšal delovni čas. Država bo pomagala podjetjem v težavah. Kot je pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, bodo plače subvencionirali za šest mesecev z možnostjo podaljšanja do enega leta. Tu gre predvsem za realni sektor, torej industrijska podjetja in sekcija storitev. Tako želi vlada pomagati podjetjem v najtežji ekonomski situaciji, tako da zaposleni ne bi postali brezposelni. Prav tako nameravajo pripraviti programe izobraževanja in usposabljanja zaposlenih. Vlada je sicer na današnji seji sprejela paket ukrepov za blažitev posledic finančne krize, skupaj z že doslej sprejetimi ukrepi vrednih približno 800 milijonov evrov. O paketu ukrepov pa bo na izredni seji v ponedeljek razpravljal državni zbor. Za izvedbo ukrepov ima vlada približno dober odstotek bruto domačega proizvoda prostora. Žal več prostora ni, je dejal minister Mitja Gaspari. Zato je pozval k izraziti previdnosti in skromnosti pri izražanju želja in predlogov, kaj bi morala država storiti. Prihodnja gospodarska aktivnost in drugi kazalci narekujejo izredno previdno politiko plač, ne le v realnem, ampak predvsem javnem sektorju. Mitja Gaspari Zaradi nasprotovanja socialnih partnerjev vlada v paket ukrepov ni vključila znižanja prispevne stopnje za delodajalce pri prispevkih za socialno varnost, čeprav se ji zdi ukrep kratkoročno učinkovit. Gaspari je napovedal tudi veliko poenostavitev davčnega postopka. Predlogov prejšnje vlade glede znižanja davčne stopnje pri davku od dohodkov pravnih oseb vlada Boruta Pahorja ne sprejema, strinja pa se glede investicijskih olajšav za male podjetnike, ki jih predvideva predlog novele zakona o dohodnini. Gaspari je napovedal še ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti, povečanje konkurenčnosti gospodarstva ter spodbujanje izvozne aktivnosti podjetij. Vlada bo vztrajala, da bo zviševanje trošarin glavni vir financiranja državnega proračuna, je še povedal Gaspari. Po besedah gospodarskega ministra Mateja Lahovnika bo ministrstvo leta 2009 iz sredstev kohezijske politike namenilo 216 milijonov evrov, pri tem pa še dodatna sredstva v višini 70 milijonov evrov s prenosom pravice porabe iz leta 2014 v leto 2009. Poskušamo pospešiti dinamiko črpanja sredstev evropskih skladov in na ta način ugodneje vplivati na likvidnost podjetij ter poenostaviti postopke za prijavo na razpise in črpanja sredstev za povečanje likvidnosti, je dejal Lahovnik.

Znanje preselili iz predavalnic. Ministrstvo trdi, da vse skupaj sloni na lažni trditvi. Študentje štirih fakultet v Ljubljani in njihov profesorji so danes predavanja preselili na ulice, trge, gostinske lokale, muzeje, knjižnice …  v središču Ljubljane. Z akcijo Pozor, znanje na cesti! opozarjajo na uničujočo visokošolsko politiko vlade. Iz organizacijskega odbora so sporočili, da so zelo zadovoljni z odzivi: "Obisk predavanj je bilo presenetljivo dober. Srečali smo številne posameznike in posameznice, ki so si danes posebej vzeli čas za obisk naših predavanj". Neresnične trditve "Nesmiselna in neutemeljena pobuda, oprta na neresnične trditve," pa so današnjo akcijo študentov komentirali na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. "Ta manifestacija se ponovno opira na lažni trditvi, da se vlada zavzema za privatizacijo visokega šolstva in da javno šolstvo meče na cesto. To enostavno ni res: odkar ta vlada obstaja ni bil odprt niti en sam zasebni visokošolski program. Financiranje zasebnih visokih šol je na natanko isti ravni, kot v času prejšnje vlade. Profesorji torej z izmišljenimi trditvami motivirajo študente za protest, za katerega ni nobenega razlog," so prepričani na ministrstvu.

Ljubljana - Družba Alpina je oddelila nepremičnine na hčerinsko podjetje A-nepremičnine. "Za takšen korak smo se odločili, ker zaradi kreditnega krča pri bankah ne moremo najeti svežega posojila, ki ga nujno potrebujemo za financiranje proizvodnje. Nepremičnine, ki smo jih oddelili, nameravamo prodati in jih ponovno najeti (sale and lease back)," pojasnjuje predsednik Alpinine uprave Matjaž Lenassi. Iz dokumentacije, ki smo jo pridobili v uredništvu, je razvidno, da je Alpina na A-nepremičnine prenesla prodajalne obutve v Slovenj Gradcu, Velenju in Novem mestu v skupni vrednosti 655.000 evrov. Po pojasnilih Lenassija jim je v zadnjem letu zadolženost do bank uspelo zmanjšati za okoli tri milijone evrov, na 27 milijonov evrov. To je razvidno tudi iz otvoritvene bilance Alpine na dan 11. novembra letos, ki je bila izdelana za potrebe oddelitve nepremičnin iz družbe. Če so dolgoročne obveznosti do bank lani novembra znašale 21,2 milijona evrov, tako zdaj znašajo 16,8 milijona evrov. Po drugi strani so se kratkoročne obveznosti do bank od lanskega novembra, ko so znašale 11,7 milijona evrov, do letošnjega novembra povečale na 13,5 milijona evrov. Kot smo že poročali, je Alpina na pobudo Peka izrazila namero za povezovanje s tržiškim proizvajalcem obutve, pri čemer bi od športne in modne obutve v mešano podjetje prenesla slednjo. Čeprav naši viri ocenjujejo, da je bilo povabilo Peka več kot dobrodošlo za Alpino, saj njena modna obutev ni ravno donosna, je Lenassi pojasnil, da v letošnjem letu tudi modna obutev posluje z dobičkom in da se jim s povezovanjem nikamor ne mudi. sebastjan.morozov@dnevnik.si

Drugi Kolosejev center v tujini prihodnje leto Družba Kolosej je v četrtek v Beogradu odprla prvi zabaviščni center v tujini, Kolosej Lounge & Play. Center, ki so ga odprli v okviru največjega nakupovalnega središča na Balkanu, Delta City 67, ima 2.500 kvadratnih metrov, v njem pa so bowling in biljard center ter center za laserske in arkadne igre. Poleg tega je v zabavišču še trgovina z bowling in biljard opremo, spletna kavarna, klub s plesiščem in prostorom za zaključene družbe ter z zunanjo teraso. Nakupovalno središče Delta City 67 je v Beogradu odprla družba Delta Holding, v treh nadstropjih pa ima 85.000 kvadratnih metrov, v njem pa je več kot 130 lokalov in trgovin priznanih blagovnih znamk.

Optično omrežje. Prebivalci na Gradu Prestranek ostali odrezani. Občina Postojna naj bi optično omrežje pripeljala v vse vasi občine oziroma do vseh stanovalcev, ki so to želeli. Ti se bodo lahko kmalu priključili. Toda optika vendarle ni prišla do vseh: prebivalci na Gradu Prestranek so ostali brez povezave. Dokapitalizacija Skupščina. V družbi Grad Prestranek je bila konec lanskega leta bilančna izguba 1,5 milijona evrov. Delničarji so na skupščini prejšnji teden soglašali z izvedbo dokapitalizacije v višini milijona evrov, od katere sta odvisna nadaljnje poslovanje in izpeljava projektov obnove. So drugorazredni? “Očitno smo spet pozabljeni. Počutimo se kot drugorazredni občani. Ne le da smo ostali brez optike, urejene nimamo niti osnovne cestne infrastrukture,” so nam dejali razočarani domačini z območja Na Gradu v Prestranku. Na Gradu stanuje okrog 12 družin, tudi vse več mladih. Ko so se obrnili na občino, so, kot so nam povedali, dobili odgovor, da Grad Prestranek ni bil vključen v projekt. Dogovor le na pol “Optično omrežje je bilo napeljano do roba posestva, na posestvu pa gradnja ni bila mogoča, saj podjetje Grad Prestranek, ki je lastnik vseh cestišč, ni soglašalo z izvedbo del. Pojasnili so, da se zaradi načrtovane obnove ne bodo odločili za optični kabel, saj bi ga bilo treba v prihodnosti prestavljati,” so nam odgovorili z občine, ali je v igri kakšna alternativa, pa niso povedali. Za pojasnilo smo zaprosili tudi družbo Grad Prestranek, ki se ukvarja s turizmom in oskrbo konj. “Z občino smo se pogovarjali le glede naše stavbe. Žal nam je, če so drugi izviseli. Vsekakor smo se pripravljeni dogovoriti za rešitev, toda do zdaj s tem sploh nismo bili seznanjeni,” so nam povedali.