id
stringlengths 1
247
| query
stringlengths 1
24.6k
| document
stringlengths 20
115k
|
|---|---|---|
UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica | UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica Super Prestige Pernod (1959–1987) | To je bila letna lestvica, naslednica predhodne Challenge Desgrange-Colombo. Nagrajevala je le najboljšega kolesarja sezone in še to le na največjih dirkah (točke so se delile celo sezono) v treh različnih kategorijah: »Super Prestige Pernod« (najboljši kolesar leta), »Prestige Pernod« (najboljši francoski kolesar) in »Pernod Promotion« (najboljši mladi francoski kolesar do U25). |
UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica | UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica FICP Vélo / UCI Road World Rankings (1984–2004) | Leta 1984 je ugledna francoska revija Vélo v sodelovanju z Fédération internationale du cyclisme professionnel (FICP) prvič objavila svetovno lestvico znano kot »FICP Vélo«, vključevala pa je vse dirke pod okriljem UCI, v obdobju 12 mesecev, po vzoru lestvice ATP z branitvijo točk.
Leta 1993 je vodenje lestvice prevzela Mednarodna kolesarska zveza (UCI) in jo z novim imenom vodila do ukinitve lestvice, konec leta 2004.
Točke osvojene na največjih dirkah (Grand Tour in največje klasike) so se ohranjale 3 leta, po enem letu so izgubile polovico vrednosti, še po dveh letih pa drugo polovico. Druga kategorija dirk je obdržala svoje točke dve leti (po enem letu so izgubile polovico vrednosti), tretja kategorija pa eno leto. Z leti se je točkovanje poenostavilo samo še za eno leto nazaj. Lestvica je postopoma izgubila svojo veličino, saj so bile točke podeljene preširoko za častna mesta. Erik Zabel je bil števila 1 v letih 2001 in 2002, zahvaljujoč svojim dodatnim zbirkam in ne toliko zaradi same superiornosti ali odličnih rezultatov.
Lestvica se je sicer posodabljala bolj ali manj redno, a ne vsak teden, pač pa večinoma samo po večjih in pomebnejših dirkah.
Irec Sean Kelly je 15. marca tako kot prvi kolesar sploh postal številka 1 svetovnega kolesarstva in tam neprekinjeno, vztrajal vse do maja leta 1989 (skupaj 271 tednov), a tega ne moremo šteti kot absolutni rekord, saj so se lestvice posododabljale le nekaj krat na leto, ali mesečno.
Obstajala je vzporedno z lestvicama »Super Prestige Pernod« (1984–1987) in »UCI Road World Cup« (1989–2004). |
UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica | UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica UCI Road World Cup (1989–2004) | UCI Road World Cup je kot naslednica »Super Prestige Pernod« kot letna lestvica delovala med 1989 in 2004.
V tem obdobju je delovala vzporedno z FICP Vélo / UCI Road World Ranking. V to lestvici je štelo 10 enodnevnih dirk. |
UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica | UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica UCI Pro Tour (2005–2010) | UCI ProTour letna lestvica (in drugi kavostni razred kontitentalnih tekmovanj UCI) sta naslednika lestvice UCI Road World Cup. To je bila serija dirk v Evropi, Avstraliji in Kanadi, ki je ustoličila najboljšega kolesarja sezone. ProTour lestvico je v letih 2009 in 2010 zamenjala UCI World Ranking lestvica, ki je vzela v obzir le manjše število dirk iz serije ProTour in ostalih prestižnih dirk, ki pa se je leta 2011 združila v UCI World Tour lestvico. |
UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica | UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica UCI World Tour (2009/2011–2018) | Leta 2011 se je UCI World Tour (prej, od 2009 do 2010 znana kot UCI World Ranking) letna lestvica združila z nekdanjo UCI ProTour lestvico. Ta je med leti 2009 in 2015 ustoličila najboljšega kolesarja in najboljšo reprezentanco sezone, najboljšo ekipo sezone pa med leti 2009 in 2018. |
UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica | UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica UCI točkovanje | Še v letu 2022 so bili spomeniki isto točkovani kot nekatere enodnevne klasike (Gent–Wevelgem, Amstel Gold Race, Grand Prix de Québec in Grand Prix de Montréal) in enotedenske dirke (Tour Down Under, Pariz–Nica, Tirreno–Adriatico, Dirka po Romandiji, Dirka po Dofineji, Dirka po Švici).
Od leta 2023 naprej je točkovanje spomenikov povsem ločeno in več vredno od ostalih enodnevnih klasik in enotedenskih dirk. |
320 Katarina | 320 Katarina | 320 Katarina (mednarodno ime je 320 Katharina) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.
Pripada družini asteroidov Eos. |
320 Katarina | 320 Katarina Odkritje | Asteroid je odkril avstrijski astronom J. Palisa 11. oktobra 1891 na Dunaju . |
320 Katarina | 320 Katarina Lastnosti | Asteroid Katarina obkroži Sonce v 5,23 letih. Njegova tirnica ima izsrednost 0,113, nagnjena pa je za 9,381° proti ekliptiki. Njegov premer je med 17 in 37 km. |
Cavtat | Cavtat | Cavtat (iz latinskega imena za mesto - civitas; v antiki Epidaurum) je manjše mesto z okoli 2.000 prebivalci v južnem delu večjega Župskega zaliva, okoli 20 km južno od Dubrovnika, ki je upravno središče občine Konavle /Konavle in spada v Dubrovniško-neretvansko županijo na Hrvaškem. Cavtat leži ob manjšem zalivu Tiha na polotoku Rat.
Cavtat je za Dubrovnikom najpomembnejše turistično središče na skrajnem vzhodnem delu hrvaškega južnega Jadrana. Mestece je predvsem privlačno zaradi svojega zelo slikovitega položaja na polotoku z zalivčki na obeh straneh, z riviero, z lepimi plažami, bujnim sredozemskim rastlinstvom in prijetnim podnebjem. |
Cavtat | Cavtat Zgodovina | Na mestu nekdanjega ilirskega naselja so grški pomorščaki najbrž v 4. pr. n. št. položili temelje mestu in mu dali ime Epidaurum, po slavnem peloponeškem soimenjaku. Rimljani so ga spremenili v važno pomorsko bazo. V 7.stol. so ga osvojili, oropali in požgali stari Slovani in Avari. Prebivalci so zbežali na bližnje otoke, pa tudi na otoček Lave na katerem bo kasneje nastal Dubrovnik. Cavtat je v posesti Dubrovnika do 1302 in ponovno od leta 1427 dalje.
Največje znamenitosti v Cavtatu so: frančiškanski samostan iz 15. stol. in samostanska cerkev iz 1483. Baročna župnjiska cerkev sv. Nikole iz 17. stol. V cerkvi so dragocene slike, med katerimi so tudi dela Vlaha Bukovca, renesančni Knežev dvor (1558) z muzejsko zbirko, arhivom, bogato knjižnico in lapidarijem. Nad mestom pa dominira mavzolej družine Račić, delo Ivana Meštrovića postavljen leta (1922).
V Cavtatu je tudi izpostava HAZU. |
Cavtat | Cavtat Rojeni v Cavtatu | Baltazar Bogišić (1834 - 1908), pravnik, sociolog, akademik
Vlaho Bukovac (1855 - 1922), slikar
Frano Supilo (1870 - 1917), politik |
Die Arbeit | Die Arbeit | Die Arbeit je eden izmed nemških časopisov, izhajal v Mariboru 1885, eden prvih socialdemokratskih listov na Slovenskem. |
Jerovec (priimek) | Jerovec (priimek) | Jerovec je priimek v Sloveniji, ki ga je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 1. januarja 2010 uporabljalo manj kot 5 oseb. |
551 | 551 | 551 (DLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo. |
Michel Giacobini | Michel Giacobini Delo | Giacobini je odkril številne komete. Med najbolj znanimi so 21P/Giacobini-Zinner (Komet Giacobini-Zinner), 41P/Tuttle-Giacobini-Kresak (Komet Tuttle-Giacobini-Kresák) in 205P/Giacobini (Komet Giacobini). Komet Giacobini je Michel Giacobini odkril 4. septembra 1896, vendar so ga izgubili in je dobil oznako D/1896 R2. Ponovno sta ga 10. septembra 2008 našla ljubiteljski iskalec supernov Koiči Itagaki in astronom Hiroši Kaneda.
Giacobini je delal na Observatoriju Nica do leta 1910, ko se je preselil na Observatorij Pariz.
Njemu v čast so poimenovali asteroid 1756 Giacobini. |
Psoriazni artritis | Psoriazni artritis | Psoriazni (tudi psoriatični ali luskavični) artritis je seronegativni oligoartikularni (prizadene le omejeno število sklepov) ali poliartikularni (prizadene več sklepov istočasno) artritis pri bolnikih z luskavico (psoriazo). Gre za kronično vnetno bolezen sklepov. Značilni bolezenski znak je »klobasasta« zatečenost celotnih prstov na rokah in nogah. Pogosto so spremenjeni tudi nohti (tako imenovana psoriazna onihodistrofija), ki lahko imajo udrtine, so zadebeljeni ter odstopajo od podnohtja. Kožne spremembe so značilne za luskavico (pordele, luskaste in srbeče lehe) in se pogosto pojavijo pred nastopom psoriaznega artritisa, pri okoli 15 % bolnikov pa vnetje sklepov nastopi pred kožnimi spremembami.
Pomembno vlogo v razvoju psoriaznega artritisa ima dednost. Tveganje za njegov pojav lahko poveča debelost. Določene podvrste luskavice pogosteje spremlja psoriazni artritis kot nekatere druge.
Psoriazni artritis prizadene do 30 % bolnikov z luskavico ter se lahko pojavi tako pri otrocih kot odraslih. Okoli 40–50 % bolnikov s psoriaznim artritisom ima genotip HLA-B27. Bolezen je redkejša pri ljudeh azijskega ali afriškega porekla, pri moških in ženskah pa se pojavlja v primerljivem deležu. |
Psoriazni artritis | Psoriazni artritis Znaki in simptomi | Pogosto je prisotna bolečina, oteklina ali otrdelost enega ali več sklepov. Gre za vnetno bolezen sklepov in prizadeti sklepi so praviloma pordeli ali topli na dotik. Po zadnjih podatkih je najpogostejša slika simetričnega poliartritisa, ki se na osnovi klinične slike težko loči od revmatoidnega artritisa. Dokaj značilna je prizadetost distalnih interfalangealnih (DIF) sklepov, pogosto so prizadeti še proksimalni interfalangealni (PIF) sklepi rok in nog ter metakarpofalangealni (MCF) sklepi.
Druga najpogostejša je slika asimetričnega oligoartritisa; ta lahko prizadene DIF in PIF sklepe rok, metatarzofalangealne (MTF) sklepe nog, od velikih sklepov pa kolena, kolke in gležnje.
Pride lahko do »klobasaste« zatečenosti prstov, imenovane daktilitis. Psoriazno spremenjeni nohti lahko imajo udrtine, odstopajo od podnohtja (oniholiza) in so zadebeljeni (hiperkeratoza). Značilno ga spremljajo za luskavico značilne luskaste kožne lehe.
Pri okoli 40 % bolnikov se pojavi bolečina v križnem predelu, in sicer kot posledica sakroiliitisa (vnetja križnično-črevničnega sklepa) ali spondilitisa (vnetja vretenc). Bolečina se lahko pojavlja tudi v stopalih in gležnjih, zlasti pri vnetju prirastišča ahilove tetive na kost ali plantarnem fasciitisu.
Bolnike pogosto teži tudi izčrpavajoča utrujenost, ki ne mine po sicer ustrezno dolgem počitku. Utrujenost lahko nepretrgoma traja več dni ali tednov. Ostane lahko blag, lahko pa napreduje tudi v bolj destruktivno bolezen sklepov. Zagoni bolezni se praviloma izmenjujejo z vmesnimi obdobji remisije. Pri hudih oblikah lahko bolezen napreduje v pohabljajoči (mutilirajoči) artritis, ki povzroči trajne deformacije sklepov.
Ker lahko dolgotrajno vnetje vodi v poškodbe sklepov, se priporočata zgodnje odkrivanje bolezni ter zdravljenje z namenom preprečitve ali upočasnitve poškodb sklepov. |
Psoriazni artritis | Psoriazni artritis Patofiziologija | Psoriazni artritis je avtoimunska bolezen. Pomembno vlogo v razvoju ima dednost, odločilen za razvoj artritisa pa je najverjetneje dejavnik iz okolja v smislu okužbe ali poškodbe . Tveganje za njegov pojav lahko poveča debelost. Določene podvrste luskavice pogosteje spremlja psoriazni artritis kot nekatere druge. Etiologija bolezni ni poznana. |
Psoriazni artritis | Psoriazni artritis Epidemiologija | Psoriazni artritis prizadene do 30 % bolnikov z luskavico ter se lahko pojavi tako pri otrocih kot odraslih; najpogosteje zbolijo odrasli med 30. in 55. letom starosti. Okoli 40–50 % bolnikov s psoriaznim artritisom ima genotip HLA-B27. Bolezen je redkejša pri ljudeh azijskega ali afriškega porekla, moške in ženske pa prizadene v primerljivem deležu. Razširjenost bolezni je ocenjena na 0,05–0,25 %. |
Psoriazni artritis | Psoriazni artritis Zdravljenje | Cilj zdravljenja psoriaznega artritisa je umiritev vnetnega procesa – remisija ali nizka aktivnost bolezni, s tem pa se tudi lajšajo bolečine, ohranja gibljivost sklepov ter preprečuje nastanek sklepnih deformacij in invalidnosti. Ob blažji klinični sliki za zdravljenje najprej uporabijo nesteroidni antirevmatiki, na primer
ibuprofen ali naproksen ali bolj potentni diklofenak, indometacin ali etodolak. Nesteroidni antirevmatiki lahko dražijo želodec in črevesje, dolgotrajna uporaba lahko povzroči tudi krvavitev iz prebavil. Koksibi (zaviralci COX-2), kot sta celekoksib in etorikoksib, imajo značilno manjše tveganje za pojav razjed v prebavilih in krvavitev iz prebavil, vendar pa je ob njihovi uporabi povečano tveganje za pojav srčno-žilnih zapletov, kot sta srčna in možganska kap. Tako neselektivni nesteroidni antirevmatiki kot koksibi lahko povzročijo neželene učinke na ledvice.
Ker zdravljenje z nesteroidnimi antirevmatiki pogosto ne zadošča, se nadalje praviloma uporabi katero od sintetiziranih temeljnih zdravil: metotreksat, sulfasalazin ali leflunomid.
V primeru neučinkovitosti nesteroidnih antirevmatikov in sintetiziranih temeljnih zdravil se lahko uporabi zdravljenje s t. i. biološkimi temeljnimi zdravili:
zaviralci tumorje nekrotizirajočega faktorja alfa (TNF-alfa), kot so adalimumab, certolizumab pegol, etanercept, golimumab in infliksimab, večinoma v kombinaciji z metotreksatom;
zaviralci interlevkina 12/23 (ustekinumab) in
zaviralci fosfodiesteraze 4 (apremilast). |
Janusz Miluch | Janusz Miluch | Janusz Miluch, poljski gospodarstvenik, rojen 23.12.1969, Krajenka (Poljska).
Od marca 2011 zaseda mesto generalnega direktorja družbe Lafarge Cement d.o.o. Trbovlje. |
Janusz Miluch | Janusz Miluch Kariera | Svojo poslovno pot je začel v Pepsico in Zachem, eni največjih kemičnih tovarn na Poljskem. Leta 1998 se je pridružil skupini Lafarge, kjer je zasedal različne položaje. Od leta 2007 do 2011 je bil komercialni direktor poljske Lafarge Cement S.A.
Od marca 2011 je generalni direktor družbe Lafarge Cement d.o.o. Trbovlje. Odgovoren je za celovito upravljanje cementarne v Sloveniji. Njegove odgovornosti segajo od proizvodnje do skrbi za stalno uresničevanje potreb strank z zagotavljanjem visoko kakovostnih proizvodov, hkrati pa skrbi za vzdrževanje dobrih odnosov z vsemi deležniki. Odgovoren je tudi za nadaljnji razvoj družbe Lafarge Cement Trbovlje, njenih kompetenc in ugleda, z jasnim fokusom na nadaljevanju vzdržljive rasti. |
Janusz Miluch | Janusz Miluch Šolanje | Diplomiral je iz kemijske tehnologije na Tehnični univerzi Bydgoszcz in zaključil MBA študij na Kozminski University v Varšavi. |
Janusz Miluch | Janusz Miluch Osebno življenje | Je poročen in ima 2 otroka. Njegovi hobiji so smučanje, športni lov in stari avtomobili. |
Optimizacija spletnih strani | Optimizacija spletnih strani | Optimizacija spletnih strani je proces izboljševanja spletne strani z različnimi cilji. Glede na cilj optimizacije ločimo optimizacijo spletne strani za iskalnike (SEO) in optimizacijo spletne strani za uporabniško izkušnjo (UX). Optimizacija spletne strani za iskalnike imenovana tudi SEO (search engine optimization) vključuje "on site" in "off site" optimizacijo oz. optimizacijo na strani sami in optimizacijo izven nje. Osredotoča se na izboljševanje spletne strani v več kot 200 aspektih, ki jih iskalniki (predvsem Google) uporabljajo pri razvrščanju spletnih strani. Optimizacija spletne strani za uporabniško izkušnjo oz. optimizacija UX (user experience) predstavlja tudi del SEO optimizacije, a ne vedno. Pogosto se lahko izvaja neodvisno od optimizacije za iskalnike, z namenom dviga stopnje konverzije spletne strani povečini za plačan promet, kot sta oglaševanje na iskalnikih in oglaševanje na socialnih omrežjih. |
Optimizacija spletnih strani | Optimizacija spletnih strani Optimizacija spletne strani za iskalnike (SEO) | Optimizacija spletnih strani (SEO) je postopek, ki se lahko delno uporablja v procesu izdelave spletnih strani, in kasneje. Cena optimizacije je odvisna od stopnje konkurence in aktivnosti le-te. Optimizacija za iskalnike je proces izboljšanja vidljivosti spletišča ali spletnih strani na spletnih iskalnikih prek naravnih oz. neplačanih (organskih ali algoritemskih) iskalnih rezultatov. Gre za dolgoročen proces, ki traja več mesecev in katerega rezultati so dolgoročni in je relativno drag. Podjetja za optimizacijo strani za iskalnike plačujejo od 200 € do 500 € na mesec in več. Proces je tehnično zahteven in časovno zamuden. |
Optimizacija spletnih strani | Optimizacija spletnih strani On site optimizacija | Optimizacija za iskalnike vključuje torej optimizacijo na strani in izven nje. V okviru optimizacije na strani (on site) se izvaja tehnična optimizacija, ki vključuje optimizacijo hitrosti in uporabnosti strani ter optimizacijo besedil in slik. Besedila se optimizira v smislu berljivosti in kakovosti. Optimizacija strani za iskalnike vključuje tudi redno objavljanje novih besedil in člankov. |
Optimizacija spletnih strani | Optimizacija spletnih strani Off site optimizacija | Optimizacija izven strani (off site) se po besedah John-a Muller-ja (Google Webmaster trend analyst), najbolj učinkovito izvaja kot "digitalni PR" oz. odnosi z javnostjo, ki poteka preko digitalnih kanalov. Za ta namen se vstavlja sponzorirane članke in vsebine na največjih avtoritativnih spletnih medijih, kot so rtvslo.si, 24ur.com, siol.net in drugi. |
Optimizacija spletnih strani | Optimizacija spletnih strani SEO pravila | Vsak spletni iskalnik ima svoja pravila razvrščanja zadetkov, ki se izpišejo, ko vpišemo želen iskalni pojem. Pravila so javno objavljena, npr. s strani Googla, nekatere prakse pa so predmet špekulacij in manipulacij ter iskanja pomanjkljivosti in napak v algoritmih. Uporabo takih postopkov imenujemo "black hat" optimizacija. Včasih se je namreč uporabljalo vrsto tehnik, ki so pripomogle k višjim uvrstitvam strani v iskalnikih, od prekomernega kopičenja ključnih besed, do ustvarjanja velikih količin zunanjih povezav in drugih tehnik. Nekateri postopki, ki niso v skladu z najboljšimi praksami in pravilniki se uporabljajo še danes in tudi kratkoročno gledano delujejo. Obstaja pa tveganje, da Google take postopke in stani, ki se jih poslužujejo sankcionira in jih posledično degradira ali celo de-indeksira.
Iskalniki stalno spreminjajo in nadgrajujejo algoritme in proces razvrščanja spletnih strani, zato je tudi optimizacija za iskalnike zelo dinamičen proces, v katerem lahko upoštevanje "starih" pravil vodi v neučinkovitost. Pravila se stalno spreminjajo in prav zato je optimizacija spletnih strani dinamičen proces, ki zahteva stalno prilagajanje vsebin in tehničnih vidikov spletnih strani. Cilj optimizacije spletnih strani je torej doseči čim višje uvrstitve za ciljne ključne besede. Ključne besede se določajo s pomočjo analiz ključnih besed in iskanj, za katere se uporabljajo SEO orodja. Najbolj priznana SEO orodja so Ahrefs, Moz, SemRush, Majestic in nekatera druga. |
Optimizacija spletnih strani | Optimizacija spletnih strani Optimizacija uporabniške izkušnje (UX) | Optimizacije spletne strani za boljšo uporabniško izkušnjo je izboljševanje spletne strani za bolj nemoteno in boljšo uporabo spletne strani. Znano je, da predolg čas nalaganja strani, nejasna struktura, premajhni gumbi in podobne napake vodijo v zapustitev strani. Cilj skoraj vsake spletne strani je ohranitev uporabnike dokler ne pride do konverzije, ki je navadno oddaja povpraševanja, nakup izdelka, prijava (posredovanje podatkov), klic in podobno. Tehnična ne-izpopolnjenost pa vodi v nižje stopnje konverzij, kar pomeni večje stroške oglaševanja in večji CPA (Cost per acquisition) oz. ceno na pridobitev stranke.
Optimizacijo spletne strani za boljšo uporabniško izkušnjo se vedno izvaja na osnovi analize spletne strani. Pri tem se opazuje strani, na katerih uporabniki pogosteje zapuščajo spletno stran, strani, na kateri se zadržijo manj časa, zaporedja obiskanih strani in druge podatke.
Optimizacija spletne strani za uporabniško izkušnjo torej ni nujno povezana z optimizacijo spletne strani za iskalnike (SEO), saj mnoga podjetja oz. spletne strani svoj promet (obiskovalce) pridobivajo po drugih virih. Ti so lahko:
socialna omrežja,
plačano iskanje,
oglaševanje v medijih,
direktni in "branded" promet,
e-poštni marketing,
drugo. |
Optimizacija spletnih strani | Optimizacija spletnih strani Oglaševanje na iskalnikih | Za doseganje visokih uvrstitev v iskalnikih se pogosto uporablja tudi plačano iskanje oz. oglaševanje na iskalnikih, med katerimi je glavna platforma Google Ads. Ta platforma omogoča zakup ključnih besed in "plačilo po kliku" oz PPC (pay per click). Oglaševalci lahko s pomočjo platforme zakupijo ključne besede in nanje prikazujejo oglase, ki jih napišejo ter ta ko pridobivajo obiskovalce (promet) na svoje spletne strani. Strošek nastane, ko pride do klika na oglas. Cene klikov se gibljejo med približno 0,20 € do 2,00 € na klik in več. Najvišje cene klikov na oglase pa lahko znašajo tudi 100 € in več. Optimizacija lahko vključuje iskanje po slikah, lokalno iskanje, iskanje po videih, iskanje po novicah in panožno specifično navpično iskanje. Na tak način spletna stran pušča svojo digitalno sled. Kot strategija spletnega oglaševanja SEO razišče, kako iskalniki delujejo, kaj ljudje iščejo, katere iskalne izraze uporabljajo in kateri iskalniki so najbolj popularni. Optimizacija spletne strani lahko pomeni prirejanje vsebine, HTML strukture in ustreznih meta oznak z namenom povečanja relevantnosti ključnih besed in lažjega indeksiranja iskalnikov. Še eden od načinov optimiziranja je povečanje števila povratnih povezav. |
Optimizacija spletnih strani | Optimizacija spletnih strani "Black hat" optimizacija | Druga tehnika optimizacije, imenovana “black hat SEO” (to je izraz, ki se uporablja za neetične oziroma zavajajoče tehnike optimizacije strani. Te vključujejo neželeno pošto ali kršenje pravil, ki jih zahtevajo iskalniki) oz. “spamdexing”, uporablja metode, kot so “farme povezav” (Originalen izraz je "link farm", pri čemer gre za spletno stran ali skupino strani, ki umetno ustvarja zunanje povezave, koristne pri optimizaciji strani), “kopičenje ključnih besed” ali “article spinning”. Te metode zmanjšuje relevantnost iskalnih rezultatov in uporabniško izkušnjo z iskalniki. Iskalniki strani, ki uporabljajo to tehniko, izločijo iz rezultatov. |
Optimizacija spletnih strani | Optimizacija spletnih strani Indeksiranje | Indeks je drugo ime za podatkovne baze uporabljene s strani iskalnikov. Indeks vsebuje informacije na vseh spletnih straneh, ki jih je moč najti na Google.com ali katerem drugem brskalniku. V primeru, da spletna stran ni v indeksu določenega iskalnika, je uporabnik ne mora najti. Vodilni spletni iskalniki, kot so Google, Bing, Yahoo! in drugi, uporabljajo spletne pajke, da odkrijejo spletne strani, primerne za izpis rezultatov. Spletni pajki so dejansko “uslužbenci” spletnih iskalnikov. Spletni pajki "plezajo" po spletnih straneh, shranjujejo vsebovane informacije ter povezave do drugih dokumentov in jih shranjujejo v bazo indeksiranih strani (dokumentov). Naloga spletnih pajkov je, da preko hiperpovezav (povezav med spletnimi dokumenti, linkov (html značka <a>) iščejo in indeksirajo nove ali spremenjene spletne strani oziroma njihove vsebine.
Strani, ki so povezane z že indeksiranimi stranmi drugih spletnih iskalnikov, so odkrite avtomatsko in ne rabijo biti posebej dodane. Nekateri spletni iskalniki, npr. Yahoo!, ponujajo plačljivo storitev, ki zagotavlja, da bo spletni pajek prebrskal spletno stran za določeno fiksno plačilo ali plačilo za klikanje. Take storitve zagotavljajo vključitev v podatkovno bazo, vendar pa ne zagotavljajo specifičnega položaja v prikazu iskalnih rezultatov. Dva velika imenika, Yahoo Directory in Open Directory Project, zahtevata ročno vnašanje spletne strani in preverjanje s strani urednikov. Imenik je spletna stran, ki je organizirana malo drugače, kot običajni spletni iskalniki. Vsebino urejajo človeški administratorji. Imeniki z veliko podatki so bolj splošni. Večina pa jih je manjših in so usmerjeni v določeno zvrst.
Google ponuja Google Search Console (nekdanji Webmaster Tools, zbirka orodij za spletne skrbnike), ki omogoča ustvarjanje XML Sitemap, s katerim spletnemu pajku omogočamo odkritje vseh spletnih strani in podstrani, še posebej strani, ki jih pajek ne more odkriti z avtomatičnim sledenjem povezavam.
Spletni pajki upoštevajo množico faktorjev, ko brskajo po spletnem mestu. Spletni iskalniki ne indeksirajo vsake spletne strani. Razdalja med korenom imenika in podstranmi lahko igra pomembno vlogo v brskanju spletnega pajka. Probleme pri brskanju spletnih pajkov povzročajo tudi spletne strani z različnimi grafičnimi vsebinami, flash datotekami in dinamičnimi vsebinami. |
Optimizacija spletnih strani | Optimizacija spletnih strani Preprečevanje brskanja spletnim pajkom | Spletni skrbniki lahko spletnemu pajku preprečijo brskanje po nezaželenih vsebinah oz. datotekah in imenikih, preko robots.txt datoteke, ki se nahaja v izvornem imeniku spletne strani. Spletna stran je lahko izključena iz podatkovne baze spletnega iskalnika tudi preko posebne meta značke, ki jo zna prebrati spletni pajek. Meta značka za ključne besede omogoča definiranje pomembnih ključnih besed, relevantnih pri iskanju spletne strani. Vse meta značke naj bi bile nameščene med <head> ... in ... </head> značkami v HTML kodi na spletni strani. Treba je omeniti, da veliko iskalnikov te značke ne uporablja več (vendar tudi ni škodljivo, če na spletni strani so).
Ko pajek obišče spletno stran, najprej prebere datoteko robots.txt, ki mu naroči, katerih strani naj ne prebrska. Ker ima pajek to datoteko v pomnilniku shranjeno dalj časa, se lahko zgodi, da ne opazi nove različice datoteke in vseeno preišče strani, katerih lastnik spletnega mesta ni hotel imeti indeksiranih. Tipične strani, ki so po navadi prepovedane pajku, so različne strani s prijavnimi postopki (npr. spletna nakupovalna košarica) in uporabniku specifične vsebine, kot so interni rezultati iskanja. Marca 2007 je Google opozoril skrbnike spletišč, naj preprečujejo indeksiranje internih iskanj, saj to velja za nezaželeno smetje. |
Optimizacija spletnih strani | Optimizacija spletnih strani Povečevanje pomembnosti/vidnosti strani | Številne metode lahko povečajo vidnost spletne strani v rezultatih iskalnika. Povezovanje podstrani spletnega mesta tako, da kažejo na pomemben del spletne strani, lahko izboljša njeno pomembnost oz. vidnost. Pisanje vsebin, ki vključujejo redno iskane ključne besede in fraze, povečuje promet na spletni strani. Pomembno je tudi redno posodabljanje vsebin, da se pajki vedno znova vračajo in povečujejo vidnost strani. Priročno je tudi dodajanje relevantnih ključnih besed v meta opise in naslovne značke spletne strani, kar posledično poveča promet na strani in jo povzdvigne na višje mesto v iskalnikovih rezultatih. Povečevanje pomembnosti strani je odvisno tudi od tega, ali je zadetek oz. stran všeč uporabnikom. Strani, ki niso priljubljene, padejo na nižje mesto pri iskanju. Navigacijsko iskanje nas napoti na "bele strani", kot je last-minute. Informacijsko iskanje je iskanje večinoma nekomercialnih informacij. To je t. i. "klikni in beri" iskanje. Obstajajo še druge vrste iskanj, kot sta transakcijsko iskanje in komericalno raziskovanje. |
Optimizacija spletnih strani | Optimizacija spletnih strani "White hat SEO" proti "black hat SEO" | SEO tehnike se ločijo na dve kategoriji: tehnike, ki jih priporočajo spletni iskalniki, ter tehnike, ki jih spletni iskalniki ne odobravajo in jih poskušajo zmanjševati. To je t. i. "spamdexing". Nekateri strokovnjaki klasificirajo te tehnike oz. metode kot "white hat SEO" in "black hat SEO". Metoda "white hat" ima najboljše in dolgoročne rezultate, medtem ko tisti, ki uporabljajo metodo "black hat", pričakujejo, da bodo njihove spletne strani izobčene takoj ko spletni iskalniki ugotovijo, kaj delajo. Običajno traja precej dlje časa, da se rezultati etičnih tehnih optimizacije pokažejo, napram "black hat" metodam.
Če se SEO tehnika ali metoda prilagaja pravilom spletnega iskalnika in ne vsebuje nobenih prevar ali goljufij, se to imenuje "white hat SEO". Potrebno je zagotoviti, da so vsebine, ki jih indeksira spletni iskalnik, popolnoma enake vsebini, ki jo vidi uporabnik. Z "white hat" metodami se ustvarja vsebina za uporabnike in ne za spletne iskalnike. Namesto da se poskuša pretentati iskalnikov algoritem, so vsebine narejene tako, da so lahko dostopne spletnim pajkom. "White hat SEO" je le učinkovito trženje in zagotavljanje kvalitetnih vsebin uporabnikom.
"Black hat SEO" uporablja neetične in zavajajoče tehnike optimizacije strani. Ena izmed takih tehnik je skrivanje besedila kot del ozadja ali pozicioniranje besedila izven ekrana oz. vidnega območja. Možen je tudi prikaz drugačne spletne strani glede na to, ali jo zahteva uporabnik ali spletni iskalnik. Ta metoda se imenuje "cloaking". Ko iskalnik odkrije take spletne strani, jim močno zmanjša mesto uvrstitve med rezultati ali pa jih izbriše iz podatkovne baze. Za to skrbi iskalnikov algoritem ali iskalnikovi uredniki. Primer je odstranitev spletnih strani BMW Germany in Ricoh Germany leta 2006 zaradi uporabe zavajajočih tehnik spletne optimizacije. Po opravičilu obeh podjetij ju je Google vrnil v svoje podatkovne baze. |
Optimizacija spletnih strani | Optimizacija spletnih strani UX kot del SEO | UX (user experience) ali uporabniška izkušnja je že od 2018 dalje pomemben dejavnik za visoko uvrstitev spletnega mesta na strani zadetkov. Pri podjetju Google se trudijo ponuditi najbolj relevantne vsebine njihovim uporabnikov. Ker pa se je v preteklosti veliko (in se še) izkoriščalo luknje njihovega algoritma so ubrali drugo tehniko za določanje kakovosti strani. Pričeli so bližje slediti uporabnikom in njihovim vedenjskim vzorcem. Tako preko uporabniških signalov kot so CTR (Ang. Click Through Rate), bounce rate, pogo sticking, dwell time ipd. določajo kakovost same strani. Posledično so uporabniki tisti, ki povedo Googlu kako dobra in kvalitetna je bila vsebina na specifični strani. In ali je "odgovorila" na vsa vprašanja, ki so jih imeli in ki so se jim še dodatno postavili. |
Optimizacija spletnih strani | Optimizacija spletnih strani SEO kot tržna strategija | Optimizacija ni nujno ustrezna strategija za vsako spletišče, saj so lahko glede na cilje skrbnika spletišča alternativne spletne tržne strategije bolj učinkovite. Med te strategije spada tudi plačljivo iskalno oglaševanje, ki ima svojo obliko SEO optimizacije s kratico ATO (optimizacija besedila oglasov, ang. "Ad Text Optimization"). Uspešna spletna trženjska kampanja lahko z optimizacijo privabi promet, ustvarjen preko organskega iskanja, na oglaševano spletno stran, lahko pa tudi vključuje uporabo plačljivega oglaševanja na iskalnikih in ostalih straneh, gradnjo visoko kakovostnih spletnih strani z namenom privabljanja obiskovalcev, odpravo tehničnih pomanjkljivosti, ki preprečujejo “pajkom” indeksiranje strani, uporabo analitičnih programov, ki lastnikom strani pomagajo meriti obiskanost, in izboljšavo doseganja zastavljenih ciljev.
SEO lahko povrne naložbo. Vendar pa iskalniki z organskimi iskalnimi zadetki ne služijo, njihovi algoritmi se spreminjajo in ne zagotavljajo neprestanih napotitev na stran (Nekatere nakupovalne strani, kot je eBay, so izjeme in mesece vnaprej naznanijo spremembo algoritma). Zaradi negotovosti iskalnikov lahko podjetje, ki je v veliki meri odvisno od prometa prek iskalnih zadetkov, doživi velike izgube, če iskalniki prenehajo pošiljati obiskovalce. Za lastnike spletišč je torej pametno, če svoj poslovni model oblikujejo čim bolj neodvisno od prometa prek iskalnih zadetkov. Kot razlaga zapis na priznanem SEO blogu Seomoz.org: "Ironično je, da spletni oglaševalci zelo majhen del prometa proizvedejo prek iskalnikov." Njihov glavni vir prometa so namreč povezave z drugih spletišč.
SEO tržno strategijo (za iskalnik Google), največkrat sestavlja:
analiza ključnih besed in trgov na katerih namerava spletna stran ali spletna trgovina, s SEO tehnikami, nastopati
SEO pregled obstoječih spletnih strani (t.i. onsite SEO audit) z namenom poiskanja t.i. hitrih SEO rezerv in možnosti za izboljšavo obstoječih spletnih vsebin na spletnih straneh
predlogi za izvajanje offsite SEO optimizacije
V zadnjem času se največ trženjskih SEO strategij za marketing in promocijo spletnih strani v iskalniku Google, osredotoča predvsem na uporabniško izkušnjo in čim bolj kakovostno zadovoljevanje namena uporabnikov iskalnika Google, saj imajo iskalniki ambicijo na vrhu svojih spletnih strani, prikazovati tiste spletne strani, ki prinašajo najboljšo uporabniško izkušnjo in maksimalno zadovoljujejo namen uporabnikov iskalnikov (t.i. search intent).
Med pomembnejše elemente učinkovitih SEO tržnih strategij sodi tudi:
načrtovanje aktivnosti, ki prispevajo k hitrejšemu nalaganju spletnih strani
izvedbo aktivnosti, da so spletne strani, prikazane v iskalnikih, prijazne mobilnim napravam
aktivnosti, ki prispevako k temu, da so spletne vsebine, objavljene na spletnih straneh, ustrezno strukturirane (t.i. strukturirani podatki). |
Optimizacija spletnih strani | Optimizacija spletnih strani Mednarodni trgi | Optimizacijske tehnike so zelo prilagojene prevladujočim iskalnikom na ciljnem trgu. Iskalnikovi tržni deleži se razlikujejo od trga do trga, prav tako konkurenca. Danny Sullivan je leta 2003 izjavil, da Google predstavlja 75% vseh iskanj. V trgih izven Združenih držav Amerike je Googlov delež pogosto še večji, Google pa ostaja prevladujoč iskalnik po vsem svetu. Leta 2006 je imel Google 85-90% tržni delež v Nemčiji. Medtem ko je bilo v tem obdobju na stotine SEO podjetij v Združenih državah Amerike, jih je bilo v Nemčiji le okoli pet. Junija 2008 pa je bil tržni delež Googla v Veliki Britaniji po podatkih Hitwisa blizu 90%. Enak tržni delež je bil dosežen v številnih državah.
Od leta 2009 dalje je le še nekaj velikih trgov, kjer Google ni vodeči iskalnik. V večini primerov, kjer Google ni vodilen na trgu, zaostaja za lokalnim konkurentom. Takšni najbolj opazni trgi so Kitajska, Japonska, Južna Koreja, Rusija in Češka, kjer so vodilni Baidu, Yahoo! Japan, Naver, Yandex in Seznam.cz.
Uspešna iskalna optimizacija za mednarodne trge lahko zahteva strokoven prevod spletnih strani, registracijo imena domene z vrhnjo domeno na ciljnem trgu, spletno gostovanje, ki zagotavlja lokalni IP naslov. Temeljni elementi iskalne optimizacije so sicer enaki ne glede na jezik. |
Optimizacija spletnih strani | Optimizacija spletnih strani Pravni postopki | 17. oktobra 2002 je podjetje SearchKing na ameriško okrožno sodišče v Oklahomi vložilo tožbo zoper spletni brskalnik Google. Pri podjetju SearchKing so trdili, da je Googlova taktika preprečevanja indeksiranja nezaželene pošte povzročila resno poseganje v pogodbene dogovore. 27. maja 2003 je okrožno sodišče odobrilo Googlov predlog za zavrnitev pritožbe, saj podjetje SearchKing “ni navedlo zahtevka, na podlagi katerega se lahko odobri opustitev delovanja”.
Marca 2006 je podjetje KinderStart vložilo tožbo zoper Google zaradi razvrščanja zadetkov iskanja. Pred tožbo je bila Kinderstartova spletna stran umaknjena iz Googlovih zadetkov iskanja, število obiskov strani je padlo za 70 odstotkov. 16. marca 2007 je ameriško okrožno sodišče Severne Kalifornije (oddelek San Jose) zavrglo KinderStartovo tožbo, brez možnosti pritožbe. Hkrati je sodišče, na podlagi Pravila 11, delno sprejelo Googlov predlog za kaznovanje odvetnika podjetja KinderStart, s čimer so zahtevali plačilo Googlovih sodnih stroškov. |
Pratt & Whitney PW4000 | Pratt & Whitney PW4000 | Pratt & Whitney PW4000 je družina dvogrednih visokoobtočnih turboventilatorskih motorjev. Potisk znaša od 52000 do 99040 funtov (230 do 441 kN). Družina je razdeljena v tri razrede glede na premer ventilatorja: 94 inčne (2,4 m), 100 inčne (2,5 m) in 112 inčne (2,8 m). PW4000 je naslednik motorja Pratt & Whitney JT9D. |
Pratt & Whitney PW4000 | Pratt & Whitney PW4000 Uporaba | Airbus A300
Airbus A310
Airbus A330
Boeing 747
Boeing 767
Boeing 777
Boeing KC-46
McDonnell Douglas MD-11 |
Pratt & Whitney PW4000 | Pratt & Whitney PW4000 Specifikacije (PW4084) | Tip: dvogredni visokoobtočni turbofan
Dolžina: 163.1 in (4.14 m)
Premer ventilatorja: 112 in (2,54 m)
Kompresor: 1 ventilator, 5-stopenjski nizkotlačni, 15-stopenjski visokotlačni
Zgorevalna komora: obročasta
Turbina: 2-stopenjska visokotlačna, 5-stopenjska nizkotlačna
Največji potisk: 74000–98000 lbf (284,7–436 kN)
Tlačno razmerje: 32,0:1 – 35,4:1
Obtočno razmerje: 5,3:1
Razmerje potisk/teža: 6–7 |
Pratt & Whitney PW4000 | Pratt & Whitney PW4000 Bibliografija | Gunston, Bill (2006). World Encyclopedia of Aero Engines, 5th Edition. Phoenix Mill, Gloucestershire, England, UK: Sutton Publishing Limited. ISBN 0-7509-4479-X. |
Prizna | Prizna | Prizna je manjše naselje, trajektno pristanišče v istoimenskem zalivu ob obali Velebitskega kanala, Hrvaška; spada pod mesto Senj Liško-senjske županije.
Prizna je skupek dveh zaselkov na obali Velebitskega kanala, sestavljata jo: »Gornja Prizna« - zaselek ob magistralni cesti Reka - Split in »Donja Prizna« - zaselek ob obali.
Donja Prizna leži ob istoimenskem zalivu, v katerem so peščene plaže in trajektno pristanišče, od koder vozijo trajekti proti Žigljenu na otoku Pagu. |
Tone | Tone Izpeljanke imena | Tonča, Tonče, Tonček, Tonči, Toni, Tonjo, Tonin, Tonino, Tonki, Tonko |
Tone | Tone Izvor imena | Ime Tone je skrajšana oblika imena Anton. Z imensko pripono (sufiksom) -e, ki je v imenu Tone, se tvorijo ljubkovalne in manjšalne oblike imen. Podobno velja tudi za sufikse v ostalih navedenih različicah imen, ki si končajo na -ča, -če, -ček, -či, -i, -jo , -in, -ino, -ki in -ko |
Tone | Tone Pogostost imena | Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo na dan 31. decembra 2007 v Sloveniji 507 oseb z imenom Tone. Ostale oblike imena, ki so bile na ta dan v uporabi: Tonček(228), Tonči(15), Toni(475) in Tonko(5). |
Tone | Tone Znani nosilci imena | Tone Cerer, plavalec
Tone Krkovič, brigadir in veteran vojne za Sloveniji
Tone Fajfar, partizan prvoborec
Tone Ferenc, zgodovinar
Tone Fornezzi, novinar in humorist
Tone Gale, hokejist |
Jože Debevc | Jože Debevc | Jože Debevc, slovenski tekstilni strokovnjak in gospodarstvenik, * 7. junij 1931, Maribor.
Končal je Srednjo tekstilno šolo v Kranju (1951) in prvo stopnjo Višje ekonomsko-komercialne šole v Mariboru (1970). V letih 1946−1978 je bil zaposlen v Mariborski tekstilni tovarni, nazadnje kot vodja službe za načrtovanje in usklajevanje investicij, proizvodnje, prodaje in propagande; to službo je v podjetju tudi uvedel. V letih 1978−1990 je bil tajnik Tehniške visoke šole v Mariboru in veliko pripomogel k ustanovitvi mariborske Tehniške fakultete. Kot predsednik mariborske kulturne skupnosti ima velike zasluge za zgraditev velike dvorane mariborskega gledališča - "mariborskega Cankarjevega doma". Preučeval je zgodovino tekstilstva na Slovenskem in o tem napisal monografijo Slovensko tekstilstvo skozi čas. (COBISS) |
Pavel | Pavel Slovenske različice imena | moške oblike imena: Pavl, Pavle, Pavlek, Pavlin, Pavlo, Pavo, Paul, Nandino
ženske oblike imena: Pavla, Pavli, Pavlina, Paula |
Pavel | Pavel Tujejezikovne različice imena | pri Angležih: Paul, Paulie
pri Francozih in Nemcih: Paul
pri Italijanih: Paolo
pri Špancih: Pablo
v Katalonščini in Oksitanščini: Pau (katal. tudi Pal)
pri Portugalcih in Galicijcih: Paulo
pri Nizozemcih: Paulus, Paul
pri Flamcih: Pauwel
pri Ircih: Pól
pri Škotih: P`ol
pri Dancih: Poul, Paul, Palle
pri Islandcih in v Ferščini: Pall
pri Švedih in Norvežanih: P°al, Paul
pri Fincih: Paavo, Pauli, Paavali
pri Estoncih: Paul, Paavo
pri Grkih: Paulós
pri Poljakih: Paweł
pri Rusih, Bolgarih in Čehih: Pavel (rus. manjš. Paša)
pri Slovakih: Pavol
pri Belorusih: Paval, Pavel, Paviel
pri Latvijcih/Letoncih: Pauls, Pāvels, Pāvils
pri Litvancih: Pauli(u)s
pri Ukrajincih, tudi Estoncih?: Pavlo
pri Srbih in Gruzincih: Pavle
pri Makedoncih: Pavle, Pavel
pri Hrvatih: Pavao, Pavle, Pavo
pri Madžarih: Pál
pri Romunih: Paul, Pavel?
pri Albancih: Pal, Pali, Pavli
pri Armencih: Boghos, Poghos
pri Arabcih: Boulos, Bulus
v Malteščini: Pawlu
v Sardinščini: P`aulu
v Esperantu: Paŭlo, Paĉjo
v Korzijščini: Paulu
v Maorščini: Paora |
Pavel | Pavel Priimki | Pavli, Pauli, Pavlič, Pavlin, Pavlinc, Pavlinec, Paulinič, Pavlišič, Pavletič (Pavletić), Pavelič (Pavelić), Pavlovič (Pavlović), Pavšek, Pavšič, Pavlinič, Pavliha, Pavšič, Pavček, Paul, Pavel |
Pavel | Pavel Izvor | Ime Pavel izhaja iz latinskega imena Paulus. To razlagajo iz latinskega pridevnika paulus v pomenu besede »majhen«. |
Pavel | Pavel Pogostost imena | Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo na dan 31. decembra 2007 v Sloveniji število moških oseb z imenom Pavel: 2.823. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Pavel po pogostosti uporabe uvrščeno na 83. mesto. |
Pavel | Pavel Osebni praznik | V katoliškem koledarju je ime Pavel zapisano sedemkrat. Pregled godovnih dni po novem bogoslužnem koledarju v katerih goduje Pavel.
15. januar, Pavel puščavnik († 15. jan. v 4. stol.)
25. januar, spreobrnjenje apostola Pavla
26. januar, Pavel, mučenec (26. jan. 362)
6. februar, Pavel Miki in japonski mučenci († 6. feb. 1597)
7. marec, Pavel preprosti, puščavnik († 7. mar. v 4. stol.)
29. junij, Pavlovo mučeništvo (praznik apostolov Petra in Pavla)
19. oktober, Pavel od Križa, redovni ustanovitelj († 15. jan. v 4. stol.) |
Pavel | Pavel Slavni nosilci imena | papež Pavel III.
papež Pavel IV.
papež Pavel V.
papež Pavel VI.
apostol Pavel (tudi Sveti Pavel)
Pavel I. Ruski
Pavel I. Bribirski
Pavel Diakon
Pavel iz Teb (Pavel Puščavnik) |
Pavel | Pavel Zanimivost | V Sloneniji je 21 cerkva sv. Pavla in 20 cerkva sv. Petra in Pavla. Po cerkvah sv. Pavla so poimenovana tudi naselja: Pavlica, Pavlova vas, Pavlovci, Pavlovski Vrh, Šentpavel, Šentpavel na Dolenjskem in Šentpavel pri Domžalah. |
Škapulir | Škapulir | Škapulir je vrsta vrhnjega redovniškega oblačila, ki je narejeno iz enega samega kosa blaga, z odprtino za glavo, pri čemer blago prekriva hrbtno in prsno stran drugega redovniškega oblačila. Različica škapulirja je tudi oblačilo, narejeno iz dveh kosov blaga, ki sta povezana s trakovoma.
Škapulir je tudi tujka, ki se je uporabljala za staroslovanski amulet (hranilo). Beseda škapulir izvira iz srednjeveške latinščine in pomeni kos oblačila, vendar italijanska beseda scapolare pomeni še »rešiti, osvoboditi«. Ljudje so verjeli, da naj bi jih nošenje »škapulirja« obvarovalo pred nesrečo in nevarnostjo. Kot škapulirje so uporabljali »svete podobe«, podobice svetnikov na delčku kake tkanine: platna, sukna, svile. |
Prilagodljivo število | Prilagodljivo število | Prilagodljivo število je naravno število, za katerega obstaja večkratna množica toliko naravnih števil dolžine n, da v skupni vsoti in produktu dajo prvotno število. Če to ponazorimo algebraično za naravno število n, potem obstaja večkratna množica n naravnih števil {a1, ..., an}, za katere velja identiteta
n
=
∑
i
=
1
n
a
i
=
∏
i
=
1
n
a
i
{\displaystyle n=\sum _{i=1}^{n}a_{i}=\prod _{i=1}^{n}a_{i}}
Negativna števila so v večkratni množici dovoljena. Na primer, 5 je prilagodljivo, ker velja 5 = 1 + (−1) + 1 + (−1) + 5. Vsa in samo ta števila, ki so kongruentna 0 ali 1 (mod 4), razen 4 so prilagodljiva. (Tamvakis & Lossers 1998)
Nekaj prvih prilagodljivih števil je: 1, 5, 8, 9, 12, 13 ... A100832
Rešitev za naravna števila oblike n = 4k + 1 se lahko poda z množico 2k (+1) in 2k (−1) in n samega. (To je posplošitev zgornjega primera za 5.)
Čeprav ni razvidno iz definicije, je množica prilagodljivih števil zaprta pod množenjem (produkt dveh prilagodljivih števil je prilagodljivo število).
Vsa sestavljena števila bi bila prilagodljiva, če bi bila večkratna množica katerekoli dolžine, kajti če bi bile na voljo tudi ostale rešitve, potem lahko vsak izrazi rešitev z uporabo praštevilskega razcepa (izražena s ponavljajočimi se faktorji, ne z eksponenti) in doda toliko enic, kolikor je potrebno, da pride do n. Produkt te množice naravnih števil bo dal n, ne glede na število enic, ki so v množici. Poleg tega pa bi pod predpostavko vsako število n bilo prilagodljivo. Zamisli si neelegantno rešitev za n od {1, −1, 1, −1, n}. V vsoti so pozitivna števila uničena za razliko od negativnih, a n ostane v produktu, dve negativni števili pa se razveljavita zaradi njunih znakov.
Prilagodljiva števila se naj ne zamešajo z prijateljskim številom, ki so pari naravnih števil, čigar delitelji se križno seštejejo. |
Dolina gejzirjev | Dolina gejzirjev | Dolina gejzirjev (rusko Долина гейзеров) je približno 6 kilometrov dolga dolina vzdolž Gejzirske reke na Kamčatki v daljnovzhodni Rusiji, znana po okoli 90 gejzirjih in toplih izvirih pretežno na levem bregu reke. Območje je druga največja zgostitev gejzirjev na svetu in je del Naravnega rezervata Kronicki - ta je vključen na seznam Unescove svetovne naravne dediščine kot »Ognjeniki Kamčatke«. Dolina je dostopna le po zračni poti, po navadi s helikopterjem. |
3 (razločitev) | 3 (razločitev) | 3 je lahko:
leto 3
leto 3 pr. n. št.
število 3
3. polk
3. brigada
3. divizija
3. korpus
3. armada
3. armadna skupina
3 Juno - asteroid
U-3 - nemška podmornica prve svetovne vojne
U-3 - nemška podmornica druge svetovne vojne
U-3 - nemška podmornica Bundesmarine
UB-3 - nemška obalna podmornica prve svetovne vojne
UC-3 - nemška podmornica minopolagalka prve svetovne vojne
U-3 - avstro-ogrska podmornica prve svetovne vojne
I-3 - japonska podmornica druge svetovne vojne
3 - epizoda dosjejev X
M3
MG3 - mitraljez |
Menjalnik | Menjalnik | Menjálnik je vrsta gonila za spreminjanje prestavnega razmerja oziroma prestav. Pri tem nastanejo različna razmerja med vrtilno hitrostjo in vrtilnim momentom na gnani in pogonski gredi. |
Menjalnik | Menjalnik Uporaba menjalnika | Menjalnik se uporablja, če deluje pogonski stroj le na ozkem območju vrtilnih hitrosti (npr.
motor z notranjim zgorevanjem), obremenitev in vrtilna hitrost gnanega
mehanizma pa se zelo spreminjata (npr. pri avtomobilih, posebej pri terenskih
vozilih). Starejši avtomobilski menjalnik sestavlja skupek zobnikov, nameščenih (nekateri premično) na pogonski, gnani in predležni gredi.
S premikanjem zobnikov vzdolž utorjenih gredi se ubirajo različni zobniški pari z različnimi razmerji med številom zob; s tem spreminjamo prestavna razmerja med pogonsko in gnano gredjo. |
Menjalnik | Menjalnik Sinhronski menjalnik | Pri sinhronskem menjalniku so zobniški pari ves čas ubrani; na predležni gredi so zobniki togo spojeni z gredjo, na glavni pa v ležajih in se prosto vrtijo. Za prenos moči s sklopnim zobnikom (premika se s pretikalno ročico) se izbrani zobnik in glavna gred togo povežeta. Pred vprijemom zobnikov torni obroč (deluje kot drsna sklopka) izenači (sinhronizira) obodne hitrosti obeh zobnikov. Takšen menjalnik (vgrajen je v sodobnih avtomobilih) je lažje pretikati, poleg tega pa ščiti zobnike pred obrabo in krušenjem. |
Menjalnik | Menjalnik Samodejni menjalnik | Samodejni ali avtomatski menjalnik ima navadno hidravlično sklopko; vklaplja se odvisno od vrtilne hitrosti motorja (npr. s centrifugalnimi utežmi) in obremenitve. Brezstopenjski menjalniki so npr. torna gonila s klinastimi jermeni (tečejo v jermenicah s spremenljivo širino utora) ali pretočna gonila. |
Menjalnik | Menjalnik Nortonov menjalnik | Nortonov menjalnik je gonilo, katerega predležni zobnik se prisloni k pogonskim zobnikom; ti imajo različno število zob, ki se vrtijo na gredi; uporablja se v obdelovalnih strojih, npr. v stružnici. |
Niko Kapanen | Niko Kapanen | Niko Kapanen, finski hokejist, * 29. april 1978, Hattula, Finska. |
3. januar | 3. januar | 3. januar je 3. dan leta v gregorijanskem koledarju. Ostaja še 362 dni (363 v prestopnih letih). |
3. januar | 3. januar Dogodki | 1521 - papež Leon X. izobči Martina Luthra
1638 - v Amsterdamu odprto prvo stalno gledališče Schouwburg
1795 - Rusija in Avstrija skleneta dogovor o tretji delitvi Poljske
1800 - Napoleon ustanovi osebno gardo
1868 - z ustoličenjem cesarja Mucuhita konec obdobja šogunov na Japonskem
1881 - na Studencu pri Ljubljani odprta prva bolnišnica za duševne bolezni na Kranjskem
1889 - Friedrich Wilhelm Nietzsche je v Torinu doživel duševni zlom, ki je trajal do njegove smrti deset let kasneje
1919 - začetek izhajanja v Sloveniji natisnjenih poštnih znamk
1920 - zadnje ameriške oborožene sile zapustijo Francijo
1924 - Howard Carter odkrije Tutankamonovo mumijo in zlato masko
1925 - Benito Mussolini doseže popolno izločitev opozicije iz vlade
1930 - pričetek druge konference o nemških vojnih reparacijah v Haagu
1959 - Aljaska postane 49. zvezna država ZDA
1980 - Tito sprejet v ljubljanski Klinični center
1990 - panamski predsednik Maunel Antonio Noriega se preda ameriškim enotam
1993 - ZDA in Rusija podpišeta sporazum START-II |
3. januar | 3. januar Rojstva | 106 pr. n. št. - Mark Tulij Cicero, rimski državnik, govornik († 43 pr. n. št.)
1196 - cesar Cutimikado, 83. japonski cesar († 1231)
1290 - Kostanca Portugalska, kastiljska kraljica († 1313)
1307 - Oton IV., vojvoda Spodnje Bavarske († 1334)
1611 - James Harrington, angleški politični filozof in utopist († 1677)
1680 - Johann Baptist Zimmermann, nemški štukater, slikar († 1758)
1737 - Heinrich Wilhelm von Gerstenberg, nemški pesnik literarni kritik († 1823)
1803 - Douglas William Jerrold, angleški dramatik, pisatelj († 1857)
1829 - Konrad Duden, nemški leksikograf († 1911)
1876 - Wilhelm Pieck, vzhodnonemški predsednik († 1960)
1883 - Milan Pugelj, slovenski pisatelj († 1929)
1883 - Clement Attlee, britanski predsednik vlade († 1967)
1892 - John Ronald Reuel Tolkien, angleški pisatelj († 1973)
1904 - Boris Kochno, rusko-francoski pisatelj, baletni libretist († 1990)
1906 - William Wilson Morgan, ameriški astronom († 1994)
1929 - Sergio Leone, italijanski filmski režiser († 1989)
1956 - Mel Columcille Gerard Gibson, ameriško-avstralski filmski igralec
1957 - Bojan Križaj, slovenski alpski smučar
1959 - Fjodor Nikolajevič Jurčihin, ruski kozmonavt
1969 - Michael Schumacher, nemški voznik Formule 1
1970 - Msgr. Mitja Leskovar, slovenski rimokatoliški nadškof in diplomat in apostolski nuncij
1986 - Nejc Pečnik, slovenski nogometaš
2003 - Greta Thunberg, švedska aktivistka |
3. januar | 3. januar Smrti | 1225 - Adolf III., holsteinski grof (* 1160)
1241 - Herman II., turinški deželni grof (* 1222)
1248 - Sančo II., portugalski kralj (* 1207)
1315 - Ottobuono di Razzi, oglejski patriarh
1322 - Filip V., francoski kralj (* 1293)
1381 - Markvard Randeck, oglejski patriarh (* 1296)
1489 - Martin Truchsess von Wetzhausen, 34. veliki mojster tevtonskih vitezov (* 1435)
1641 - Jeremiah Horrocks, angleški astronom (* 1618)
1795 - Josiah Wedgwood, angleški lončar (* 1730)
1858 - Henry Philibert Gaspard Darcy, francoski znanstvenik (* 1803)
1858 - Élisa Félix (tudi Mademoiselle Rachel), francoska gledališka igralka (* 1820 ali 1821)
1875 - Pierre Athanase Larousse, francoski slovničar, leksikograf, enciklopedist (* 1817)
1908 - Charles Augustus Young, ameriški astronom, astrofizik (* 1834)
1923 - Jaroslav Hašek, češki pisatelj (* 1883)
1931 - Joseph Jacques Césaire Joffre, francoski maršal (* 1852)
1958 - Avgusta Danilova, slovenska gledališka igralka, režiserka (* 1869)
1967 - Jack Ruby, ameriški lastnik nočnega kluba Dallas (* 1911)
1969 - Silvo Breskvar, slovenski matematik, fizik (* 1902)
1974 - Gino Cervi, italijanski filmski igralec (* 1901) |
Orbey | Orbey | Orbey je občina v departmaju Haut-Rhin francoske regije Alzacija.
Leta 1990 je v občini živelo 3 282 oseb oz. 71 oseb/km². |
Grb Občine Piran | Grb Občine Piran | Grb Občine Piran je ima obliko ščita, na sredini katerega je v modrem polju rdeč križ z ukrivljenima krakoma. Med križem in poljem je ozek bel trak. Izgled grba je določen v statutu občine, ki ga je sprejel občinski svet Občine Piran na redni seji dne 1.4.1999. |
Terpin | Terpin | Terpin je priimek več znanih Slovencev:
Andrej Terpin, športni delavec, trener odbojke
Damijan Terpin (*1963), odvetnik ter narodni in politični delavec v Italiji, predsednik SSK (od januarja 2014)
Filip Terpin (1603—1683), duhovnik, teolog, generalni vikar, nabožni pisec in prevajalec
Marija Terpin Mlinar, zgodovinarka, muzealka v Idriji
Marjan Terpin (1940—2022), trgovec, politik in kulturni delavec v Italiji
Rafael Terpin (*1944), slikar, risar, likovni pedagog, pisatelj, domoznanec, fotograf
Rudi Terpin (+1969), kriminalist v Mariboru
Štefan Terpin, šolnik |
Okraj Paro | Okraj Paro | Okraj Paro (Dzongkha: སྤ་རོ་རྫོང་ཁག་; Wylie: Spa-ro rdzong-khag) v Butanu, je administrativna upravna enota (dzongkhag) v zahodni pokrajini ( dzongdey) v istoimenski dolini. Ta je ena od najbolj zgodovinskih dolin v Butanu. Po njej je potekala od nekdaj trgovina naprej proti Tibetu ni Kitajski, kot tudi so po njej iz severa prihajali zavojevalci iz Tibeta. S tem je dolina dobila tudi kulturno povezavo s Tibetom oziroma je služila za povezavo z drugimi okraji v Butanu. Prevladujoč jezik je jezik Dzongkha, ki je tudi nacionalni uradni jezik Butana. Paro je tudi ime okraja in doline, ter reke in mesteca, ki šteje 20,000 prebivalcev. Upavno središče je mestece Paro, ki ima tudi edino zares mednarodno letališče. |
Okraj Paro | Okraj Paro Zgodovina | V dolini Paro je bila pred prihodom budizma v Butan razširjеna religija Bon. Po legendi je starodavni tibetanski svetnik prišel v dolino Paro s peščico hrane (pa) iz pšenične moke (dro). Od takrat je postala rodovitna dolina poznana kot Padro, pogovorno besedo pa so zapisali kot Paro.
Potomec lame Phadžo Drugom, imenovan tudi Pha Drung Drung, je potem ko je umiril demona, ki je živel na območju, ki je spominjalo na kup, ki prekriva zaklad, zgradil na tem mestu samostan. Leta 1646 je Žabdrung Ngavang Namgjal ta samostan prezidal v grad/trdnjavo ali t.i. dzong, ki se je preimenoval v Rinpung dzong. Od takrat je dzong Rinpung versko, sodno, zakonodajno in izvršilno središče doline Paro.
V dolini so zgradili vrsto različnih samostanov: Kjiču je ustanovil Songcen Gampo); Takšang je ustanovil Desi Tenzin Rabdži (Desi Tenzin Rabgye), Dumtse, Drukgyal (dzong) je utemeljil Šabdrung Ngavang Namgjal) idr. Menijo, da tako veliko število samostanov prispeva, da ljudje dosegajo višjo Bruto nacionalno srečo.
V določenih časovnih obdobjih pa je imel Paro čast, da ga je obiskalo ali se tam nekaj časa zadrževalo kar nekaj svetnikov kot so Padmasambhava, Phadžo Drugom, Ngavang Namgjal, Judrung Dordži Pel, lama Ngavang Čodže, Tangtong Gjalpo in drugi. |
Okraj Paro | Okraj Paro Geografija | Okraj Paro meji na zahodu na okraj Haa, na severu na Tibet, na okraj Thimphu na vzhodu, in okraj Čuka na jugu. |
Okraj Paro | Okraj Paro Kulturne znamenitosti | Med pomembnimi kulturnnimi spomeniki, ki jih najdemo v Paro so:
Paro Taktšang ali Tigrovo gnezdo, ki je eden od najbolj famoznih samostanov in starodavnih dosežkov Butancev. Ustanovljen je bil kot jama za meditacije od slavnega svetnika Guru Padmasambhava v zgodnjem 8. stoletju po ukrotitvi demona in ko ga je prisilil, da zapriseže da bo lokalni zaščitnik regije do samega konca.
Samostan Kjiču, ki sta skupaj s samostanom Džambaj v osrednjem Butanu najstarejša templja v Butanu, saj izvirata iz 7. stoletja.
Grad Drukgyal, v zgornjem koncu doline, zgrajen za obrambo proti vdorom Tibetancev, ki pa je v ruševinah od leta 1950.
Paro (mestece), je edino trško naselje v okraju, ki pa se hitro razvija tudi zaradi turizma.
Rinpung (Dzong), tudi poznan kot Paro Dzong, je masiven grad/trdnjava/samostan, ki je tudi administrativni center okraja. Posnetki v filmu Little Buddha so bili narejeni v tem gradu.
Narodni muzej Butana, kjer obiskovalci lahko dobijo pregled in vpogled v kulturo Butana. |
Okraj Paro | Okraj Paro Gospodarstvo | Butanska nacionalna letalska družba Druk Air, ima svoj sedež v Paro in tudi svoje glavno mednarodno letališče. |
Sazhetek vüzhenja 'Slaven'skega po nedelah | Sazhetek vüzhenja 'Slaven'skega po nedelah | Sazhetek vüzhenja 'Slaven'skega po nedelah (Začetek slovenskega pouka po nedeljah) je učbenik za nedeljske šole, obenem prvo delo Petra Dajnka, štajerskega pisca v bohoričici.
Prva knjiga v vzhodni štajerščini je bila prevod nemškega katekizma Ignaza Parhamerja iz leta 1758. Peter Dajnko je začel konkretno standardizacijo vzhodne štajerščine, čeprav ta prva knjiga, Sazhetek vüzhenja še nima čistega jezika. Prve štajerske knjige imajo ogromno tujk iz osrednje slovenščine, kajkavščine in prekmurščine.
Dajnko je postopno očistil svoj jezik in v 20. letih 19. stoletja razvil svojo pisavo, t.i. dajnčico. Dajnkovi učbeniki, molitveniki in lekcionarji, ter knjiga o čebelarstvu so standardizirali vzhodno štajerščino, ki pa so jo avstrijske oblasti leta 1838 za šolsko rabo prepovedale. |
Jera | Jera Izvor imena | Ime Jera izhaja iz imena Gera, ki je skrjšana oblika iz imena Gertruda, to ime pa se je na Slovensko razširilo od Nemcev. |
Jera | Jera Različice imena | Gera, Gerda, Gertrud, Gertruda, Gertrud, Gertrud, Gertruda, Gertrude Jedert, Jederta, Jedrt, Jedrta, Jerca, Jerčka, Jerica, Truda, Trude, Trudi, Trauda, Traudica, Trauta, Trauda, Travdi |
Jera | Jera Pogostost imena | Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo na dan 31. decembra 2007 v Sloveniji število ženskih oseb z imenom Jera: 236. |
Jera | Jera Osebni praznik | V koledarju je ime Jera zapisano skupaj z imenom Jedrt oziroma Gertruda; god praznuje 17. marca (Jedrt Nivelska, devica in opatinja, † 17. mar. 659) ali pa 16. novembra (Jedrt iz Helfte, redovnica, † 16. nov. 1302). |
Jera | Jera Priimki nastali iz imena | Iz imena Jera so na Slovenskem nastali naslednji priimki: Herič, Jerič, Jerin |
Jera | Jera Zanimivost | Iz imena Jera je nastal izraz míla jéra v pomenu »malodušen, neodločen človek«. |
Kostnina | Kostnina | Kostnína (tudi kostno ali osalno tkivo) je opornina, sestavljena iz osteocitov in poapnele medceličnine. Tvori čvrsti del kosti. |
Kostnina | Kostnina Vrste | Poznamo dve vrsti kostnine: kompaktno in spongiozno kostnino. Kompaktna kostnina gradi skrajno trde vrhnje plasti kosti, spongiozna kostnina (tudi puhlica) pa zapolnjuje luknjičast osrednji del. Sicer sta obe vrsti tkiva biološko enaki, razlika je v razporejenosti mikrostruktur. |
Kostnina | Kostnina Vloga | Kostnina opravlja številne funkcije, med njimi:
Neposredne funkcije:
opora za mišičje, organe in mehka tkiva,
premikanje in vloga vzvodov,
zaščita vitalnih organov, npr. srca (vendar vsi organi nimajo te zaščite, npr. črevesje),
skladiščenje kalcijevega fosfata.
Posredna funkcija:
hemopoeza – tvorba krvnih celic (v bistvu ne nastajajo v kostnini, marveč v kostnem mozgu, ki se nahaja v puhlasti sredici kosti. |
Kostnina | Kostnina Kostnina/kost | Izraza kostnina in kost je treba razlikovati. Kosti so organi, ki jih poleg kostnine gradijo še žile, kostni mozeg, povrhnjica in živci. Izraz kostnina se nanaša le na mineralni matriks, ki gradi čvrste dele kosti. |
Evrazijska stepa | Evrazijska stepa | Evrazijska stepa, ki jo imenujejo tudi Velika stepa ali preprosto Stepa, je obsežna stepska ekoregija travišča, savana in makija zmernega pasu Evrazije. Razprostira se od Bolgarije, Romunije in Moldavije preko Ukrajine, Rusije, Kazahstana, Xinjianga in Mongolije do Mandžurije, z eno večjo eksklavo, Panonsko stepo ali Puszto, ki je večinoma na Madžarskem.
Od paleolitske dobe je Stepska pot povezovala vzhodno Evropo, centralno, vzhodno, južno Azijo in Bližnji vzhod gospodarsko, politično in kulturno preko kopenskih trgovskih poti. Stepska pot je predhodnica ne samo Svilne ceste, ki se je razvijala v antiki in srednjem veku, temveč tudi Evrazijskega kopenskega mostu v moderni dobi. V zgodovini so bili dom nomadskih cesarstev in številnih velikih plemenskih konfederacij in starodavnih držav, kot so Xiongnu, Skitija, Kimerija, Sarmatija, Hunsko cesarstvo, Horezm, Transoksanija, Sogdija, Xianbei, Mongolsko cesarstvo in Turški kaganat. |
Evrazijska stepa | Evrazijska stepa Enote | Evrazijska stepa se razprostira na tisoče kilometrov od blizu ustja Donave skoraj do Tihega oceana. Na severu jo omejujejo gozdovi evropske Rusije, Sibirije in azijske Rusije. Ni jasne južne meje, čeprav se vse bolj suha zemljišča premikajo proti jugu. Stepa se zoži na dveh točkah, kar jo razdelijo na tri glavne dele. |
Evrazijska stepa | Evrazijska stepa Zahodna stepa | Zahodna stepa ali Pontsko-kaspijska stepa se začne blizu ustja Donave in sega severovzhodno skoraj do Kazana in nato jugovzhodno do južnega vrha Uralskega gorovja. Njen severni rob je bil širok pas gozda, ki je bil zdaj izbrisan s preoblikovanjem celotnega območja v kmetijsko zemljišče. Na jugovzhodu se Črnomorsko-kaspijska stepa razprostira med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom do Kavkaza. Na zahodu je Velika madžarska nižina otočna stepa, ki jo od gore Transilvanije ločijo od glavne stepe. Na severni obali Črnega morja ima polotok Krim nekaj notranjih step in pristanišč na južni obali, ki povezujejo stepo s civilizacijami Sredozemlja. |
Evrazijska stepa | Evrazijska stepa Uralsko–kaspijska zožitev | Uralsko gorovje se razprostira proti jugu do točke približno 650 km severovzhodno od Kaspijskega jezera. |
Evrazijska stepa | Evrazijska stepa Centralna stepa | Centralna steapa in Kazaška stepa se razprostira od Urala do Džungarije. Na jugu se uvršča med polpuščave in puščave, ki jih prekinjata dve veliki reki, Amu Darja (Oxus) in Sir Darja (Jaxartes), ki se izlivata severozahodno v Aralsko jezero in zagotavljata namakalno kmetijstvo. Na jugovzhodu je gosto poseljena Ferganska dolina, zahodno od nje pa v oazah velika mesta Taškent, Samarkand in Buhara ob reki Zeravšan. Južno območje ima zapleteno zgodovino, medtem ko je bila na severu kazahstanska stepa razmeroma izolirana od glavnih tokov zapisane zgodovine. |
Evrazijska stepa | Evrazijska stepa Džungarijska zožitev | Na vzhodni strani nekdanje kitajsko-sovjetskih obmejne gore segajo proti severu skoraj do gozdnega pasu z omejenim travinjem v Džungariji. |
Evrazijska stepa | Evrazijska stepa Vzhodna stepa | Xinjiang je severozahodna provinca Kitajske. Vzhodno-zahodno gorovje Tjanšan jo deli na Džungarijo na severu in Tarimsko kotlino na jugu. Džungarijo omejujejo gore Tarbagataj na zahodu in mongolski Altaj na vzhodu, pri čemer nobena ni pomembna ovira. Džungarija ima dobro travinje okoli robov in osrednje puščave. Pogosto se je obnašala kot zahodni podaljšek Mongolije in povezala Mongolijo s Kazaško stepo. Severno so gore in sibirski gozd. Južno in zahodno od Džungarije, in ločeno z gorovjem Tjanšan, je območje približno dvakrat večje od Džungarije, ovalna Tarimska kotlina. Porečje Tarima je presuho, da bi lahko podprlo celo nomadsko prebivalstvo, a okoli robov se reke spuščajo iz gora, kar povzroča obroč mest, ki so živela z namakalnim kmetijstvom in trgovino med vzhodom in zahodom. Tarimska kotlina je v središču stepe oblikovala otok blizu civilizacije. Severna Svilna cesta je šla po severni in južni strani Tarimske kotline in nato prešla gore na zahodu v Fergansko dolino. Na zahodnem koncu kotline gore Pamir povezujejo gore Tjanšan s Himalajo. Na jugu gore Kunlun ločujejo Tarimsko kotlino od redko poseljene tibetanske planote.
Mongolska stepa vključuje Mongolijo in kitajsko provinco Notranja Mongolija. Obe sta ločeni z relativno suhim območjem, ki ga označuje puščava Gobi. Južno od Mongolske stepe je visoka in redko poseljena Tibetanska planota. Severni rob planote je koridor Gansu ali Hexi, pas zmerno gostega prebivalstva, ki Kitajsko povezuje s Tarimsko kotlino. Koridor Hexi je bil glavna pot Svilne ceste. Na jugovzhodu je Svilna cesta čez nekaj gričev vodila v vzhodno dolino reke Wei, ki je vodila do severnokitajske nižine.
Mandžurija je poseben primer. Zahodnjaki po navadi razmišljajo o Mandžuriji kot severovzhodni projekciji Kitajske, kot jo vidijo na zemljevidih. Kitajci to zdaj imenujejo dve tretjini severovzhodne Kitajske. Sušna zahodna tretjina zahodno od gorovja Veliki Hingan je običajno del notranje Mongolije. Pred letom 1859 je Mandžurija na severu in vzhodu vključevala tudi Zunanjo Mandžurijo, ki je zdaj del Rusije. Južno od Velikega Hingana in severno od gore Taihang se mongolsko-mandžurijska stepa razprostira vzhodno v Mandžurijo kot stepa Liao Xi. V Mandžuriji se stepa spremeni v gozd in gore, ne da bi dosegla Tihi ocean. Osrednje območje gozda je bilo poseljeno s pastoralnimi in kmetijskimi ljudstvi, na severu in vzhodu pa je bilo redko prebivalstvo lovskih plemen sibirskega tipa. |
Evrazijska stepa | Evrazijska stepa Živalstvo | Veliki sesalci Evrazijske stepe so bili konj Przewalski, sajga, mongolska gazela (Procapra gutturosa), črnorepa gazela (Gazella subgutturosa), divja baktrijska kamela (Camelus ferus) in onager. Sivi volk in puščavska lisica ter občasno rjavi medved so plenilci, ki potujejo po stepi. Manjše vrste sesalcev so mongolska puščavska podgana, mala talna veverica (Spermophilus pygmaeus) in svizec (Marmota bobak).
V Evrazijski stepi je dom številnih vrst ptic. Ogrožene vrste ptic, ki živijo tam, so na primer kraljevi orel, južna postovka, velika droplja (Otis tarda), mali duplar (Columba eversmanni) in Saxicola insignis.
Konj Przewalski
Stepska lisica
Sajga
Onager
Prve udomačene živali so bile ovce in koze in manj goveda, kot bi lahko pričakovali. Na sušnih območjih so za prenašanje tovora daleč na zahod uporabljali kamele. Na obrobju Tibetanske planote je bilo nekaj jakov. Konja so uporabljali za prenašanje in vojskovanje. Konj je bil prvič udomačen v Pontsko-kaspijski ali kazahstanski stepi nekje pred 3000 pr. n. št., vendar je bilo potrebno še veliko časa, da so razvili lokostrelstvo na konju in postopek ni popolnoma razumljen. Zdi se, da stremena niso bila popolnoma razvita do leta 300 n. št.. |